posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 12 zvezek 002 str. 236 - 290
English
Select your language
Official EU languages:
Access to European Union law
EUR-Lex
Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Need more search options? Use the
Advanced search
Document 32010R0844
Commission Regulation (EU) No 844/2010 of 20 September 2010 amending Regulation (EC) No 1099/2008 of the European Parliament and of the Council on energy statistics, as regards the establishment of a set of annual nuclear statistics and the adaptation of the methodological references according to NACE Rev. 2 Text with EEA relevance
Uredba Komisije (EU) št. 844/2010 z dne 20. septembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike glede določitve niza letnih jedrskih statistik in prilagoditve metodoloških sklicevanj v skladu z NACE Rev. 2 Besedilo velja za EGP
Uredba Komisije (EU) št. 844/2010 z dne 20. septembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike glede določitve niza letnih jedrskih statistik in prilagoditve metodoloških sklicevanj v skladu z NACE Rev. 2 Besedilo velja za EGP
UL L 258, 30.9.2010, p. 1–55
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
No longer in force, Date of end of validity: 13/03/2013; razveljavil 32013R0147
Language
HTML
PDF
Official Journal
|
30.9.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 258/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 844/2010
z dne 20. septembra 2010
o spremembi Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike glede določitve niza letnih jedrskih statistik in prilagoditve metodoloških sklicevanj v skladu z NACE Rev. 2
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (1) in zlasti člena 4(3) ter člena 8 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 1099/2008 vzpostavlja skupen okvir za pripravo, pošiljanje, ocenjevanje in razširjanje primerljivih statistik energetike v Uniji. |
|
(2) |
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1099/2008 mora Komisija (Eurostat) v sodelovanju s sektorjem jedrske energije v Evropski uniji opredeliti niz letnih jedrskih statistik, ki se objavljajo in se o njih poroča od leta 2009 naprej, pri čemer velja to leto kot prvo obdobje poročanja. |
|
(3) |
Komisija je pripravila zahtevani niz podatkov in z državami članicami razpravljala o izvedljivosti, stroških priprave, zaupnosti in obremenitvi poročanja. |
|
(4) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (2), je treba statistiko energetike od 1. januarja 2009 naprej pripravljati v skladu z NACE Rev. 2. |
|
(5) |
Uredbo (ES) št. 1099/2008 je treba zato ustrezno spremeniti. |
|
(6) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi A in B k Uredbi (ES) št. 1099/2008 se nadomestita s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. septembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 304, 14.11.2008, str. 1.
(2) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.
PRILOGA
„
“
PRILOGA A
TERMINOLOŠKA POJASNILA
V tej prilogi so navedena pojasnila ali opredelitve izrazov, ki so uporabljeni v drugih prilogah.
1. GEOGRAFSKE OPOMBE
Naslednje geografske opredelitve se uporabljajo samo za namene statističnega poročanja:
|
— |
Avstralija: brez čezmorskih ozemelj, |
|
— |
Danska: brez Ferskih otokov in Grenlandije, |
|
— |
Francija: z Monakom in brez francoskih čezmorskih ozemelj Guadeloupe, Martinik, Gvajana, Réunion, Saint Pierre in Miquelon, Nova Kaledonija, Francoska Polinezija, Wallis in Futuna, Mayotte, |
|
— |
Italija: s San Marinom in Vatikanom, |
|
— |
Japonska: z Okinavo, |
|
— |
Nizozemska: brez Surinama in Nizozemskih Antilov, |
|
— |
Portugalska: z Azori in Madeiro, |
|
— |
Španija: s Kanarskimi otoki, Balearskimi otoki, Ceuto in Melillo, |
|
— |
Švica: brez Lihtenštajna, |
|
— |
s 50 državami, Zveznim okrožjem Kolumbija, Deviškimi otoki (ZDA), Portorikom in Guamom. |
2. AGREGATI
Proizvajalci so razporejeni glede na namen proizvodnje:
|
— |
proizvajalci po glavni dejavnostiz: asebna in javna podjetja, katerih glavna dejavnost je proizvodnja električne energije in/ali toplote za prodajo tretjim osebam, |
|
— |
samoproizvajalciz: asebna in javna podjetja, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto, ki je v celoti ali deloma namenjena lastni rabi za podporo svoji glavni dejavnosti. |
Opomba: Komisija lahko po začetku veljavnosti spremenjene klasifikacije NACE v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2) nadalje pojasni terminologijo in doda ustrezne oznake NACE.
2.1. Sektor oskrbe in sektor transformacije
Proizvodnja/domača proizvodnja
Količine pridobljenih ali proizvedenih goriv, izračunane po postopku za odstranjevanje neaktivnih snovi. Proizvodnja vključuje količine, ki jih je proizvajalec porabil v proizvodnem postopku (npr. za ogrevanje ali delovanje opreme in pomožnih naprav), in količine za druge proizvajalce energije za pretvorbo ali druge potrebe.
‚Domač‘ se nanaša na: proizvodnjo iz virov znotraj zadevne države.
Uvoz/Izvoz
Geografske opredelitve so navedene v delu ‚Geografske opombe‘.
Če ni drugače določeno, se ‚uvoz‘ nanaša na izvorno državo (državo, v kateri je bil energent proizveden) za uporabo v tej državi in ‚izvoz‘ na končno državo porabe proizvedenega energenta.
Za količine se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne.
Kadar se ne da določiti kraja izvora ali kraja namembnosti, se lahko uporabi kategorija ‚Drugo‘.
Statistične razlike se lahko pojavijo, če so na voljo samo podatki o celotnem uvozu in izvozu na zgoraj navedeni podlagi, geografska razčlenitev pa temelji na drugačnih raziskavah, virih ali konceptu. V takšnem primeru se razlike vključijo v kategorijo ‚Drugo‘.
Mednarodna pomorska skladišča
Količine goriv, nabavljenih za ladje vseh zastav v mednarodni plovbi. Mednarodna plovba lahko poteka po morju, celinskih jezerih in vodnih poteh ter obalnih vodah. Zajete niso:
|
— |
poraba ladij v notranji plovbi. Razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada; |
|
— |
poraba ribiških plovil; |
|
— |
poraba vojaških sil. |
Spremembe zalog
Razlika med začetno in končno ravnjo zalog na nacionalnem ozemlju.
Bruto poraba (izračunana)
Vrednost se izračuna, kot sledi:
domača proizvodnja + iz drugih virov + uvoz – izvoz – mednarodna pomorska skladišča + spremembe zalog.
Bruto poraba (zabeležena)
Količina, ki je dejansko zabeležena s pomočjo raziskav v sektorjih končne porabe.
Statistične razlike
Vrednost se izračuna, kot sledi:
izračunana bruto poraba – zabeležena bruto poraba.
Vključene so spremembe zalog pri končnih porabnikih, kadar se teh ne da določiti v kategoriji ‚Spremembe zalog‘.
Navesti je treba razloge za vse večje razlike.
Elektrarne po glavni dejavnosti
Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo električne energije.
Goriva, ki jih porabijo elektrarne z najmanj eno enoto TE-TO, je treba vključiti v kategorijo ‚Proizvajalci po glavni dejavnosti – TE-TO‘.
Proizvajalci po glavni dejavnosti – termoelektrarne-toplarne (TE-TO)
Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo električne energije in toplote.
Toplarne po glavni dejavnosti
Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote.
Elektrarne samoproizvajalke
Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo električne energije.
Goriva, ki jih porabijo elektrarne z najmanj eno enoto TE-TO, je treba vključiti v kategorijo ‚TE-TO samoproizvajalke‘.
TE-TO samoproizvajalke
Količine goriv, ki ustrezajo količini proizvedene električne energije in prodane toplote.
Toplarne samoproizvajalke
Količine goriv, ki ustrezajo količini prodane toplote.
Briketarne
Količine, porabljene za proizvodnjo goriv.
Količine, porabljene za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju.
Koksarne
Količine, porabljene v koksarnah.
Količine, porabljene za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju.
Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB)
Količine lignita ali rjavega premoga, porabljenega za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB), ali količine šote, porabljene za proizvodnjo briketov iz šote (PB).
Količine, porabljene za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju.
Od tega:
Količine, porabljene za proizvodnjo plina v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga.
Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju.
Plavži
Količine premoga za koksanje in/ali bituminoznega premoga (kar običajno ustreza vpihovanju premogovega prahu) ter koksa za koksanje, pretvorjenega v plavžih.
Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje ali delovanje plavžev (npr. plin iz plavžev), se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju.
Utekočinjanje premoga
Količine goriv, porabljene za proizvodnjo sintetičnega olja.
Rafinerije nafte
Količine, porabljene za proizvodnjo naftnih derivatov.
Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju.
Drugje neopredeljeno – pretvorba
Količine, porabljene za transformacijo, ki so drugje neopredeljene. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.
2.2. Energetski sektor in končna poraba
Energetski sektor – skupaj
Količine, porabljene v energetiki za pridobivanje energije (rudarstvo, proizvodnja nafte in plina) ali predelovalne dejavnosti obratov. To ustreza oddelkom 05, 06, 08.92, 07.21, 09.1, 19 in 35 NACE.
Niso zajete količine goriv, pretvorjenih v druge oblike energije (navesti v kategoriji ‚sektor transformacije‘) ali porabljenih za delovanje naftovodov, plinovodov in cevovodov za premogovo blato (navesti v prometnem sektorju).
Zajeti so proizvodnja kemičnih materialov za jedrsko fisijo in fuzijo ter proizvodi teh procesov.
Električna energija, TE-TO in toplarne
Količine energije, porabljene v elektrarnah, TE-TO in toplarnah.
Rudniki premoga
Količine, porabljene v premogovništvu kot energija za pridobivanje in pripravo premoga.
Premog, pokurjen v rudniških elektrarnah, je treba navesti v kategoriji ‚sektor transformacije‘.
Briketarne
Količine, porabljene kot energenti v briketarnah.
Koksarne
Količine, porabljene kot energenti v koksarnah.
Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB)
Količine, porabljene kot energenti v obratih BKP/PB.
Količine, porabljene kot energenti v obratih BKP/PB.
Plinarne/obrati za uplinjanje Količine, porabljene kot energenti v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga.
Od tega: plavži
Količine, porabljene kot energenti v plavžih.
Utekočinjanje premoga
Količine, porabljene kot energenti v obratih za utekočinjanje.
Naftne rafinerije
Količine, porabljene kot energenti v rafinerijah nafte.
Pridobivanje nafte in plina
Količine, porabljene kot gorivo pri pridobivanju nafte in plina ter v obratih za predelavo zemeljskega plina.
Niso zajete izgube v ceveh (navesti kot izgube pri distribuciji) in količine energije, porabljene pri uporabi cevi (navesti v prometnem sektorju).
Skupna končna poraba
Določena (izračunana) kot:
= skupna neenergetska raba + končna poraba energije (industrija + promet + drugi sektorji)
Niso zajete dostavljene količine za pretvorbo, poraba v energetiki in izgube pri distribuciji.
Neenergetska raba
Energenti, porabljeni za surovine v različnih sektorjih, tj. niso bili porabljeni kot gorivo ali pretvorjeni v drugo gorivo.
2.3. Specifikacija končne porabe energije
Končna poraba energije
Skupna poraba energije v industriji, prometu in drugih sektorjih.
Industrijski sektor
Zadeva količine goriva, porabljenega v industrijskih podjetjih za podporo njihovim glavnim dejavnostim.
Pri obratih, ki proizvajajo izključno toploto, ali pri TE-TO se upoštevajo samo količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote za lastno porabo teh obratov. Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote, ki je namenjena prodaji, in za proizvodnjo električne energije, je treba navesti v ustreznem sektorju transformacije.
Železo in jeklo: Oddelki 24.1, 24.2, 24.3, 24.51 in 24.52 NACE.
Kemikalije (vključno s petrokemijo)
Kemična in petrokemična industrija; oddelka 20 in 21 NACE.
Neželezne kovine
Industrija barvnih kovin; oddelka 24.4, 24.53 in 24.54 NACE.
Nekovinski minerali
Steklarska, keramična, cementna industrija in industrija drugega gradbenega materiala; oddelek 23 NACE.
Transportna oprema
Industrija, povezana s proizvodnjo opreme, ki se uporablja pri prevozu; oddelka 29 in 30 NACE.
Stroji
Kovinski izdelki, stroji in oprema, razen transportne opreme; oddelki 25, 26, 27 in 28 NACE.
Pridobivanje rudnin in kamnin
Oddelki 07 (razen 07.21), 08 (razen 08.92) in 09.9 NACE; ne zajema industrije za proizvodnjo energije.
Hrana, pijače in tobačni izdelki: oddelki 10, 11 in 12 NACE.
Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
Zajema razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa; oddelka 17 in 18 NACE.
Les in izdelki iz lesa (razen vlaknin in papirja): oddelek 16 NACE.
Gradbeništvo: oddelki 41, 42 in 43 NACE.
Tekstilije in usnjeni izdelki; oddelki 13, 14 in 15 NACE.
Drugje neopredeljeno – industrija
Poraba v sektorjih, ki niso zajeti zgoraj.
Prometni sektor
Energija, porabljena v vseh prevoznih dejavnostih ne glede na gospodarski sektor, v katerem se ta dejavnost opravlja; oddelki 49, 50 in 51 NACE.
Prometni sektor – železniški promet
Vsa poraba v železniškem prometu, vključno z industrijskimi železnicami; oddelka 49.1 in 49.2 NACE.
Prometni sektor – notranja plovba
Količine, nabavljene za plovila vseh zastav, ki niso vključene v mednarodno plovbo (glej mednarodna pomorska skladišča). Razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada. Oddelek 50 NACE.
Prometni sektor – cestni promet
Količine, porabljene za cestna vozila.
Zajeta so goriva, ki jih uporabljajo kmetijska vozila na odprtih cestah, in maziva, ki jih uporabljajo cestna vozila. Niso zajeti:
energija, porabljena za nepremične motorje (glej kategorijo ‚Drugi sektorji‘), za traktorje, ki se ne nahajajo na odprtih cestah (glej kategorijo ‚Kmetijstvo‘), za cestna vozila v vojaške namene (glej kategorijo ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘); bitumen, porabljen za zgornjo plast cestišča, ter energija, porabljena za stroje na gradbiščih (glej kategorijo ‚Industrija‘, podkategorija ‚Gradbeništvo‘). Oddelka 49.3 in 49.4 NACE.
Prometni sektor – cevovodni transport
Količine, porabljene kot energenti za delovanje cevovodov pri prenosu plinov, tekočin, blata in drugega blaga; oddelek 49.5 NACE.
Zajeta je energija, porabljena za črpalne postaje in vzdrževanje cevovodov. Niso zajete:
energija, porabljena za distribucijo zemeljskega ali industrijskega plina, tople vode ali pare po cevovodih od distributerja do končnih uporabnikov (navesti v energetskem sektorju); energija, porabljena za končno distribucijo vode gospodinjskim, industrijskim, komercialnim in drugim uporabnikom (navesti v kategoriji ‚Komercialne in javne storitve‘), ter izgube, do katerih pride med tem prevozom od distributerja do končnih uporabnikov (navesti kot izgube pri distribuciji).
Prometni sektor – mednarodni letalski promet
Količine letalskega goriva, nabavljenega za zrakoplove v mednarodnem letalskem prometu. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom se določa glede na kraj vzleta in pristanka in ne glede na državo, ki ji letalska družba pripada. Del oddelka 51 NACE.
Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji ‚Prometni sektor – drugje neopredeljeno‘) in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘).
Prometni sektor – notranji letalski promet
Količine letalskega goriva, nabavljenega za zrakoplove v notranjem letalskem prometu – za komercialne, zasebne, kmetijske dejavnosti itd. Del oddelka 51 NACE.
Zajeto je gorivo, porabljeno za druge namene kot letenje, npr. za zmogljivostno testiranje strojev. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom se določa glede na kraj vzleta in pristanka in ne glede na državo, ki ji letalska družba pripada.
Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji ‚Prometni sektor – drugje neopredeljeno‘) in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘).
Prometni sektor – drugje neopredeljeno
Količine, porabljene za prevozne dejavnosti, ki so drugje neopredeljene.
Zajeta so goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila, in goriva, porabljena v pristaniščih za naprave za raztovarjanje ladij, različne vrste žerjavov.
Navesti je treba vse podatke, ki so vključeni v to kategorijo.
Drugi sektorji
Sektorji, ki niso posebej omenjeni ali niso del energetskega, industrijskega ali prometnega sektorja.
Drugi sektorji – komercialne in javne storitve
Goriva, ki so jih porabili podjetja in uprava v javnem in zasebnem sektorju.
Oddelki NACE 33, 36, 37, 38, 39, 45, 46, 47, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96 in 99.
Drugi sektorji – gospodinjstva
Navesti je treba goriva, ki jih porabijo gospodinjstva, vključno z ‚gospodinjstvi z zaposlenim osebjem‘. Oddelka 97 in 98 NACE.
Drugi sektorji – kmetijstvo/gozdarstvo
Goriva, ki jih porabijo uporabniki, razvrščeni v kategorijo ‚Kmetijstvo, lov in gozdarstvo‘; oddelka 01 in 02.
Drugi sektorji – ribolov
Goriva, nabavljena za ribolov v celinskih vodah, priobalni in globokomorski ribolov. Ribolov mora zajemati goriva, dobavljena za ladje vseh zastav, ki so se ponovno oskrbele z gorivom v državi poročevalki (vključno z mednarodnim ribolovom), in energijo, porabljeno v ribiški industriji. Oddelek 03 NACE.
Drugi sektorji – drugje neopredeljeno
Zajete so dejavnosti, ki so drugje neopredeljene. Ta kategorija vključuje porabo goriva za mobilne in stacionarne vojaške dejavnosti (npr. za ladje, zrakoplove, cestna vozila in v bivalnih prostorih) ne glede na to, ali je dostavljeno gorivo namenjeno vojaškim silam te države ali vojaškim silam druge države. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.
3. DRUGI IZRAZI
Naslednje kratice pomenijo:
— TML: tetrametil svinec
— TEL: tetraetil svinec
— SBP: posebni bencini
— UNP: utekočinjeni naftni plin
— NGL: kondenzati zemeljskega plina
— LNG: utekočinjeni zemeljski plin
— CNG: stisnjeni zemeljski plin.
PRILOGA B
LETNA STATISTIKA ENERGETIKE
V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za zbiranje statističnih podatkov o energetiki.
Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.
1. TRDNA FOSILNA GORIVA IN INDUSTRIJSKI PLIN
1.1. Zadevni energenti
Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:
|
Energent |
Opredelitev pojmov |
||
|
Premog z visoko stopnjo karbonizacije za uporabo v industriji in gospodinjstvu. Običajno vsebuje manj kot 10 % hlapne snovi in ima visoko vsebnost ogljika (približno 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) na vlažen proizvod brez pepela. |
||
|
Bituminozni premog, ustrezen za proizvodnjo koksa, primernega za uporabo v plavžih. Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) na vlažen proizvod brez pepela. |
||
|
Premog, ki se uporablja za ustvarjanje pare; zajete so vse vrste bituminoznega premoga, ki niso vključene pod premog za koksanje in antracit. Zanj je značilna večja vsebnost hlapne snovi kot pri antracitu (več kot 10 %) in manjša vsebnost ogljika (manj kot 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) na vlažen proizvod brez pepela. Če se bituminozni premog uporablja v koksarnah, ga je treba navesti kot premog za koksanje. |
||
|
Zadeva neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost med 17 435 kJ/kg (4 165 kcal/kg) in 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) ter vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela. |
||
|
Neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost manjšo od 17 435 kJ/kg (4 165 kcal/kg) in vsebuje več kot 31 % hlapne snovi, na vlažen proizvod brez pepela. V tej kategoriji je treba navesti oljne skrilavce in katranski pesek, neposredno proizvedene in sežgane. Ravno tako je treba v tej kategoriji navesti oljne skrilavce in katranski pesek, porabljene kot surovino za druge pretvorbene procese. Tu se navedejo tudi deleži oljnega skrilavca in katranskega peska, porabljeni v pretvorbenem procesu. Oljni skrilavec in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti v letnem vprašalniku o nafti. |
||
|
Gorljiv mehek, porozen ali stisnjen sediment rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo vode (do 90 % v neobdelanem stanju), ki se enostavno reže, svetlo rjave do temno rjave barve. Tu ni zajeta šota za neenergetsko rabo. Ta opredelitev ne posega niti v opredelitev obnovljivih virov energije iz Direktive 2009/28/ES niti v smernice Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) iz leta 2006 glede nacionalnih evidenc toplogrednih plinov. |
||
|
Sestavljeno gorivo, proizvedeno iz prahu črnega premoga z dodatkom vezivnega sredstva. Količina proizvedenih briketov iz črnega premoga je zato lahko nekoliko večja od količine dejansko porabljenega premoga v pretvorbenem procesu. |
||
|
Trden ostanek pri karbonizaciji premoga, predvsem premoga za koksanje, pri visoki temperaturi; ima nizko vlažnost in nizko vsebnost hlapne snovi. Koks za koksarne se uporablja predvsem v železarski in jeklarski industriji kot vir energije in kemično sredstvo. Grušč iz koksa in talilni koks sta zajeta v tej kategoriji. Tudi polkoks (trden ostanek pri karbonizaciji premoga pri nizki temperaturi) mora biti zajet v tej kategoriji. Polkoks se uporablja kot domače gorivo ali v obratih za pretvorbe. Ta kategorija zajema tudi koks, grušč iz koksa, polkoks iz lignita/rjavega premoga. |
||
|
Stranski proizvod črnega premoga, ki se uporablja za proizvodnjo mestnega plina v plinarnah. Plinski koks se uporablja za ogrevanje. |
||
|
Proizvede se z destruktivno destilacijo bituminoznega premoga. Katran črnega premoga je tekoči stranski proizvod destilacije premoga, ki se uporablja pri pridobivanju koksa v koksarnah, ali pa se pridobi iz rjavega premoga (‚katran pri nizki temperaturi‘). Katran črnega premoga se lahko uporabi pri nadaljnji destilaciji, rezultat katere so različni organski proizvodi (npr. benzen, toluen, naftalen), ki bi se jih običajno navedlo kot surovine v petrokemični industriji. |
||
|
BKB je sestavljeno gorivo, proizvedeno iz lignita/rjavega premoga z briketiranjem pod visokim tlakom brez dodajanja vezivnih sredstev. Te količine zajemajo brikete iz šote, posušene delce lignita in prah lignita. |
||
|
Zajete so vse vrste plina, proizvedenega v komunalnih podjetjih ali zasebnih obratih, katerih glavna dejavnost je proizvodnja, transport in distribucija plina. Zajet je plin, pridobljen s karbonizacijo (vključno s plinom, proizvedenim v koksarnah in reklasificiranim v plin iz plinarn), s popolnim uplinjenjem, obogaten ali ne z naftnimi derivati (UNP, ostanki kurilnega olja itd.), ter s preoblikovanjem in preprostim mešanjem plinov in/ali zraka; te pline je treba navesti v vrsticah ‚Iz drugih virov‘. V sektorju transformacije upoštevajte količine plina iz plinarn, reklasificiranega v mešani zemeljski plin, ki bo razdeljen in porabljen v okviru omrežja zemeljskega plina. Proizvodnjo drugih plinov iz premoga (tj. koksarniškega plina, plavžnega plina in plina v martinovki) je treba navesti v stolpcih, ki zadevajo takšne pline, in ne kot proizvodnjo plina iz plinarn. Pline iz premoga, ki so bili preneseni v plinarne, je treba navesti (v lastnem stolpcu) v sektorju transformacije v vrstici za plinarne. Skupno količino plina iz plinarn, ki je rezultat prenosov drugih plinov iz premoga, je treba navesti v vrstici za proizvodnjo plina iz plinarn. |
||
|
Stranski proizvod pri pridobivanju koksarniškega koksa za proizvodnjo železa in jekla. |
||
|
Proizveden med izgorevanjem koksa v plavžih v železarski in jeklarski industriji. Je predelan in uporabljen kot gorivo delno znotraj obrata in delno v drugih procesih jeklarske industrije ali v elektrarnah, ki so primerno opremljene za njegov sežig. Količino goriva je treba navesti na osnovi bruto kalorične vrednosti. |
||
|
Stranski proizvod pri proizvodnji jekla v martinovki, predelan, potem ko se vzame iz peči. Ta plin je poznan tudi pod imenom konvertorski plin, plin LD ali plin BOS. |
||
|
Izraz ‚črni premog‘ se nanaša na premog z bruto kalorično vrednostjo, večjo od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) na vlažen proizvod brez pepela, s povprečnim koeficientom odbojnosti vitrinita najmanj 0,6. Črni premog zajema vse energente od 1 do 3 skupaj (antracit, premog za koksanje in drugi bituminozni premog). |
1.2. Seznam agregatov
Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.
1.2.1. Sektor oskrbe in sektor transformacije
|
1. |
Proizvodnja |
||||
|
1.1. |
Od katerih: pod zemljo Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit/rjavi premog. |
||||
|
1.2. |
Od katerih: dnevni kop Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit/rjavi premog. |
||||
|
2. |
Iz drugih virov Razlikovati je treba med dvema podkategorijama:
|
||||
|
2.1. |
Od katerih: iz naftnih derivatov Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit/rjavi premog in šoto. Npr.: dodajanje naftnega koksa premogu za koksanje za uporabo v koksarnah. |
||||
|
2.2. |
Od katerih: iz zemeljskega plina Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit/rjavi premog in šoto. Npr.: dodajanje zemeljskega plina plinu v plinarnah za neposredno končno porabo |
||||
|
2.3. |
Od katerih: iz obnovljivih virov Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit/rjavi premog in šoto. Npr.: industrijski odpadki kot vezivno sredstvo pri proizvodnji briketov iz črnega premoga. |
||||
|
3. |
Uvoz |
||||
|
4. |
Izvoz |
||||
|
5. |
Mednarodna pomorska skladišča |
||||
|
6. |
Spremembe zalog Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom. |
||||
|
7. |
Bruto poraba |
||||
|
8. |
Statistične razlike |
||||
|
9. |
Celoten sektor transformacije Količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije (npr. premoga v elektriko, koksarniškega plina v elektriko) ali za pretvorbo v pridobljene energente (npr. premog za koksanje v koks). |
||||
|
9.1. |
Od katerih: elektrarne po glavni dejavnosti |
||||
|
9.2. |
Od katerih: TE-TO po glavni dejavnosti |
||||
|
9.3. |
Od katerih: toplarne po glavni dejavnosti |
||||
|
9.4. |
Od katerih: elektrarne samoproizvajalke |
||||
|
9.5. |
Od katerih: TE-TO samoproizvajalke |
||||
|
9.6. |
Od katerih: toplarne samoproizvajalke |
||||
|
9.7. |
Od katerih: briketarne |
||||
|
9.8. |
Od katerih: koksarne |
||||
|
9.9. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo BKB/PB |
||||
|
9.10. |
Od katerih: plinarne |
||||
|
9.11. |
Od katerih: plavži Količine premoga za koksanje in/ali bituminoznega premoga (kar običajno ustreza vpihovanju premogovega prahu) ter koksa za koksanje, pretvorjenega v plavžih. Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje ali delovanje plavžev (npr. plavžni plin), se ne navedejo v sektorju transformacije, ampak kot poraba v energetskem sektorju. |
||||
|
9.12. |
Od katerih: utekočinjanje premoga Oljni skrilavec in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti v skladu s 4. poglavjem te priloge. |
||||
|
9.13. |
Od katerih: za mešani zemeljski plin Količine plinov iz premoga, pomešanega z zemeljskim plinom. |
||||
|
9.14. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – pretvorba |
1.2.2. Energetski sektor
|
1. |
Energetski sektor – skupaj |
|
1.1. |
Od katerih: elektrarne, TE-TO in toplarne |
|
1.2. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.3. |
Od katerih: briketarne |
|
1.4. |
Od katerih: koksarne |
|
1.5. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo BKB/PB |
|
1.6. |
Od katerih: plinarne |
|
1.7. |
Od katerih: plavži |
|
1.8. |
Od katerih: naftne rafinerije |
|
1.9. |
Od katerih: utekočinjanje premoga |
|
1.10. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – energija |
|
2. |
Izgube pri distribuciji Izgube pri prevozu in distribuciji ter izgorevanju industrijskih plinov. |
|
3. |
Skupna končna poraba |
|
4. |
Neenergetska raba skupaj |
|
4.1. |
Od katerih: industrijski sektor, sektor transformacije in energetski sektor Neenergetska raba v vseh industrijskih podsektorjih, podsektorjih transformacije in energetskih podsektorjih, npr. poraba premoga za proizvodnjo metanola in amoniaka. |
|
4.1.1. |
Pod 4.1, od tega: v petrokemičnem sektorju Neenergetska raba, npr. poraba premoga kot surovine za proizvodnjo gnojil in kot surovine za druge petrokemične proizvode. |
|
4.2. |
Od katerih: prometni sektor Neenergetska raba v vseh prometnih podsektorjih. |
|
4.3. |
Od katerih: drugi sektorji Neenergetska raba v komercialnih in javnih storitvah, v gospodinjstvu, kmetijstvu in drugih drugje neopredeljenih sektorjih. |
1.2.3. Specifikacija končne porabe energije
|
1. |
Končna poraba energije |
|
2. |
Industrijski sektor |
|
2.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
2.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
2.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
2.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
2.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
2.6. |
Od katerih: stroji |
|
2.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
2.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
2.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
2.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
2.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
2.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
2.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
3. |
Prometni sektor |
|
3.1. |
Od katerih: železnica |
|
3.2. |
Od katerih: notranja plovba |
|
3.3. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
4. |
Drugi sektorji |
|
4.1. |
Od katerih: komercialne in javne storitve |
|
4.2. |
Od katerih: gospodinjstva |
|
4.3. |
Od katerih: kmetijstvo/gozdarstvo |
|
4.4. |
Od katerih: ribištvo |
|
4.5. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – drugo |
1.2.4. Uvoz in izvoz
Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi.
Ne velja za šoto, plinski koks, plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin in plin v martinovki.
1.2.5. Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote
Porabo samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne, TE-TO in toplarne.
Poraba samoproizvajalcev se loči po glavnih dejavnostih, navedenih v spodnji preglednici:
|
1. |
Energetski sektor – skupaj |
|
1.1. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.2. |
Od katerih: briketarne |
|
1.3. |
Od katerih: koksarne |
|
1.4. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo BKB/PB |
|
1.5. |
Od katerih: plinarne |
|
1.6. |
Od katerih: plavži |
|
1.7. |
Od katerih: naftne rafinerije |
|
1.8. |
Od katerih: utekočinjanje premoga |
|
1.9. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – energija |
|
2. |
Industrijski sektor |
|
2.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
2.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
2.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
2.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
2.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
2.6. |
Od katerih: stroji |
|
2.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
2.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
2.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
2.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
2.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
2.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
2.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
3. |
Prometni sektor |
|
3.1. |
Od katerih: železnica |
|
3.2. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
4. |
Drugi sektorji: |
|
4.1. |
Od katerih: komercialne in javne storitve |
|
4.2. |
Od katerih: gospodinjstva |
|
4.3. |
Od katerih: kmetijstvo/gozdarstvo |
|
4.4. |
Od katerih: ribištvo |
|
4.5. |
Od katerih: drugje neopredeljeno |
1.3. Kalorične vrednosti
Za naslednje glavne agregate se navedejo tako bruto kot neto kalorične vrednosti energentov, navedenih v odstavku 1.1.
Ne velja za plin v plinarnah, koksarniški plin, plavžni plin in plin v martinovki.
|
1. |
Proizvodnja |
|
2. |
Uvoz |
|
3. |
Izvoz |
|
4. |
Porabljeno v koksarnah |
|
5. |
Porabljeno v plavžih |
|
6. |
Porabljeno v elektrarnah, TE-TO in toplarnah po glavni dejavnosti |
|
7. |
Porabljeno v industriji |
|
8. |
Za druge namene |
1.4. Proizvodnja in zaloge v rudnikih premoga
Velja samo za črni premog in lignit/rjavi premog.
Navesti je treba naslednje količine:
|
1. |
Pridobivanje s podzemnimi kopi |
|
2. |
Pridobivanje z dnevnimi kopi |
|
3. |
Iz drugih virov |
|
4. |
Zaloge na koncu obdobja |
|
4.1. |
Od katerih: zaloge v rudnikih |
1.5. Merske enote
|
103 ton. Izjema: za pline (plini iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, plin v martinovki) se energijska vrednost meri neposredno, zato se uporablja merska enota TJ (na osnovi bruto kaloričnih vrednosti). |
||
|
MJ/t |
1.6. Odstopanja in izjeme
Se ne uporablja.
2. ZEMELJSKI PLIN
2.1. Zadevni energenti
To zbiranje podatkov velja za zemeljski plin, ki zajema pline, predvsem metan, v tekočem ali plinskem stanju, ki se pojavljajo v podzemnih nahajališčih.
Tu so zajeti tako ‚nevezani‘ plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju, kot tudi ‚vezani‘ plin, pridobljen skupaj s surovo nafto, in metan, pridobljen v rudnikih premoga (treskavi plin) ali v premogovem sloju (metan iz premoga).
Tu niso zajeti plini, ustvarjeni z anaerobno presnovo biomase (npr. mestni plin ali plin iz čistilnih naprav), niti plini iz plinarn.
2.2. Seznam agregatov
Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
2.2.1. Sektor oskrbe in sektor transformacije
Za naslednje agregate je treba navesti količine, izražene v volumskih in energijskih enotah, ter bruto in neto kalorične vrednosti.
|
1. |
Domača proizvodnja Vsa suha tržna proizvodnja znotraj nacionalnih meja, vključno s priobalno proizvodnjo. Proizvodnja se meri po prečiščenju ter ekstrakciji NGL in žvepla. Niso zajete izgube pri pridobivanju in količine, ki so bile ponovno vnesene, izpuščene v ozračje ali ki so izgorele. Zajete so količine, porabljene v okviru industrije zemeljskega plina; pri pridobivanju plina, v cevovodih in obratih za predelavo. |
|
1.1. |
Od katerih: vezani plin Zemeljski plin, pridobljen skupaj s surovo nafto. |
|
1.2. |
Od katerih: nevezani plin Zemeljski plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju. |
|
1.3. |
Od katerih: treskavi plin Metan, pridobljen v rudnikih premoga ali v premogovem sloju, prenesen na površino po cevovodih in porabljen v premogovnikih ali doveden do potrošnikov po cevovodih. |
|
2. |
Iz drugih virov Goriva, ki so pomešana z zemeljskim plinom in porabljena kot mešanica. |
|
2.1. |
Od katerih: iz naftnih derivatov LPG za izboljšanje kakovosti, npr. toplotne vrednosti |
|
2.2. |
Od katerih: iz premoga Industrijski plin za mešanje z zemeljskim plinom |
|
2.3. |
Od katerih: iz obnovljivih virov Biomasa za mešanje z zemeljskim plinom |
|
3. |
Uvoz |
|
4. |
Izvoz |
|
5. |
Mednarodna pomorska skladišča |
|
6. |
Spremembe zalog Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom. |
|
7. |
Bruto poraba |
|
8. |
Statistične razlike Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja. |
|
9. |
Obnovljivi plin: začetne in končne zaloge Količine plina za dostavo med ciklusom dodajanja in odvzemanja zalog. To velja za obnovljivi zemeljski plin, skladiščen v posebnih skladiščnih prostorih (izčrpana plinska in/ali naftna nahajališča, vodonosnik, solne jame, mešane jame ali drugo), in za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina. Varovalni plin (cushion gas) se ne upošteva. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja. |
|
10. |
Plin, izpuščen v ozračje Količina plina, izpuščenega v ozračje na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja. |
|
11. |
Plin, ki je bil sežgan Količina plina, sežganega na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja. |
|
12. |
Celoten sektor transformacije Količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije (npr. zemeljskega plina v električno energijo) ali za pretvorbo v pridobljene energente (npr. iz zemeljskega plina v metanol). |
|
12.1. |
Od katerih: elektrarne po glavni dejavnosti |
|
12.2. |
Od katerih: elektrarne samoproizvajalke |
|
12.3. |
Od katerih: TE-TO po glavni dejavnosti |
|
12.4. |
Od katerih: TE-TO samoproizvajalke |
|
12.5. |
Od katerih: toplarne po glavni dejavnosti |
|
12.6. |
Od katerih: toplarne samoproizvajalke |
|
12.7. |
Od katerih: plinarne |
|
12.8. |
Od katerih: koksarne |
|
12.9. |
Od katerih: plavži |
|
12.10. |
Od katerih: pretvorba plina v tekočine Količine zemeljskega plina, porabljenega kot surovina za pretvorbo v tekočine, npr. količine goriva, vnesenega v proces proizvodnje metanola za pretvorbo v metanol. |
|
12.11. |
Od katerih: neopredeljeno – transformacija |
2.2.2. Energetski sektor
|
1. |
Energetski sektor – skupaj |
|
1.1. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.2. |
Od katerih: pridobivanje nafte in plina |
|
1.3. |
Od katerih: poraba v rafinerijah nafte |
|
1.4. |
Od katerih: koksarne |
|
1.5. |
Od katerih: plavži |
|
1.6. |
Od katerih: plinarne |
|
1.7. |
Od katerih: električna energija, TE-TO in toplarne |
|
1.8. |
Od katerih: utekočinjanje (LNG) ali uplinjanje |
|
1.9. |
Od katerih: pretvorba plina v tekočine |
|
1.10. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – energija |
|
2. |
Izgube pri distribuciji in prevozu. |
2.2.3. Specifikacija končne porabe energije
Za naslednje agregate je treba ločeno navesti porabo zemeljskih plinov za energetsko rabo in (kjer je ustrezno) neenergetsko rabo.
|
1. |
Skupna končna poraba Končno porabo energije in neenergetsko porabo je v tem oddelku treba navesti ločeno. |
|
2. |
Prometni sektor |
|
2.1. |
Od katerih: cestni promet Stisnjeni zemeljski plin (CNG) in biomasa. |
|
2.1.1. |
Od katerih: delež bioplina v cestnem prometu |
|
2.2. |
Od katerih: cevovodni transport |
|
2.3. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
3. |
Industrijski sektor |
|
3.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
3.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
3.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
3.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
3.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
3.6. |
Od katerih: stroji |
|
3.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
3.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
3.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
3.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
3.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
3.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
3.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
4. |
Drugi sektorji |
|
4.1. |
Od katerih: komercialne in javne storitve |
|
4.2. |
Od katerih: gospodinjstva |
|
4.3. |
Od katerih: kmetijstvo/gozdarstvo |
|
4.4. |
Od katerih: ribištvo |
|
4.5. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – drugo |
2.2.4. Uvoz in izvoz
Navesti je treba količine skupnega zemeljskega plina in delež utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), in sicer po državah izvora za uvoz in po namembnih državah za izvoz.
2.2.5. Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote
Porabo samoproizvajalk električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne samoproizvajalke, TE-TO samoproizvajalke in toplarne samoproizvajalke.
Poraba velja za naslednje obrate in dejavnosti:
|
1. |
Energetski sektor – skupaj |
|
1.1. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.2. |
Od katerih: pridobivanje nafte in plina |
|
1.3. |
Od katerih: poraba v rafinerijah nafte |
|
1.4. |
Od katerih: koksarne |
|
1.5. |
Od katerih: plinarne |
|
1.6. |
Od katerih: plavži |
|
1.7. |
Od katerih: obrati za utekočinjanje (LNG) in ponovno uplinjanje |
|
1.8. |
Od katerih: pretvorba plina v tekočine |
|
1.9. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – energija |
|
2. |
Industrijski sektor |
|
2.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
2.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
2.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
2.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
2.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
2.6. |
Od katerih: stroji |
|
2.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
2.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
2.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
2.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
2.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
2.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
2.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
3. |
Prometni sektor |
|
3.1. |
Od katerih: cevovodni transport |
|
3.2. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
4. |
Drugi sektorji |
|
4.1. |
Od katerih: komercialne in javne storitve |
|
4.2. |
Od katerih: gospodinjstva |
|
4.3. |
Od katerih: kmetijstvo/gozdarstvo |
|
4.4. |
Od katerih: ribištvo |
|
4.5. |
Od katerih: drugje neopredeljeno |
2.2.6. Zmogljivosti za skladiščenje plina
|
1. |
Ime Ime lokacije skladiščnega prostora. |
|
2. |
Vrsta Vrsta skladiščnega prostora, npr. izčrpano plinsko polje, solne jame itd. |
|
3. |
Obratovalna zmogljivost Zmogljivost za skladiščenje plina skupaj, od česar se odšteje varovalni plin. Varovalni plin je skupna količina plina, stalno potrebnega za vzdrževanje primernega tlaka v rezervoarjih za podzemno skladiščenje in za ustrezno nabavo skozi ciklus odvzemanja zalog. |
|
4. |
Največji odvod Najvišja raven odvoda plina iz zadevnega skladiščnega prostora; to ustreza največji kapaciteti odjema. |
2.3. Merske enote
|
Če ni drugače navedeno, se količine zemeljskega plina navedejo po svoji energijski vrednosti, tj. v TJ, na osnovi bruto kalorične vrednosti. Kjer se zahtevajo fizične količine, je enota 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101,325 kPa). |
||
|
KJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101,325 kPa). |
||
|
106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101,325 kPa). |
||
|
106m3/dan pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101,325 kPa). |
2.4. Odstopanja in izjeme
Se ne uporablja.
3. ELEKTRIČNA ENERGIJA IN TOPLOTA
3.1. Zadevni energenti
To poglavje zajema toploto in električno energijo.
3.2. Seznam agregatov
Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tem poglavju, so pojasnjeni v Prilogi A. Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tem poglavju, so pojasnjeni v Prilogi A. Opredelitve in enote iz poglavij 1, 2, 4 in 5 veljajo za energente iz skupine trdnih goriv in industrijskih plinov, zemeljskega plina, nafte in naftnih derivatov, obnovljivih virov energije in energije, pridobljene iz odpadkov.
3.2.1. Sektor oskrbe in sektor transformacije
V tem poglavju veljajo naslednje posebne opredelitve za agregate v zvezi z električno energijo in toploto:
|
— |
Bruto proizvodnja električne energije: vsota električne energije, proizvedene v vseh zadevnih postajah za proizvodnjo električne energije (vključno s črpalnimi hidroelektrarnami) in merjene na izhodnih sponkah glavnih generatorjev. |
|
— |
Bruto proizvodnja toplote: skupna količina toplote, proizvedene v obratu, vključno s toploto za pomožne naprave, ki uporabljajo vročo tekočino (ogrevanje prostorov, ogrevanje z utekočinjenim gorivom itd.), z izgubami pri izmenjavi toplote v obratu/mreži, pa tudi s toploto, uporabljeno kot primarno obliko energije v kemijskih procesih. |
|
— |
Neto proizvodnja električne energije: bruto proizvodnja električne energije, od katere se odštejejo električna energija, ki jo porabijo pomožne naprave za proizvodnjo električne energije, in izgube v glavnih transformatorjih. |
|
— |
Neto proizvodnja toplote: količina toplote, dobavljene v distribucijsko omrežje in izračunana z merjenjem vstopnih in izstopnih toplotnih tokov. |
Agregate, naštete v naslednji preglednici, je treba navesti ločeno za elektrarne po glavni dejavnosti in elektrarne samoproizvajalke. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba bruto in neto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, za TE-TO in za toplarne, in sicer za naslednje agregate:
|
1. |
Skupna proizvodnja |
|
1.1. |
Od katerih: jedrska energija |
|
1.2. |
Od katerih: hidroenergija |
|
1.2.1. |
Od katerih: delež hidroenergije, proizvedene v črpalnih hidroelektrarnah |
|
1.3. |
Od katerih: geotermalna energija |
|
1.4. |
Od katerih: sončna energija |
|
1.5. |
Od katerih: plimovanje, valovi, morje |
|
1.6. |
Od katerih: veter |
|
1.7. |
Od katerih: vnetljiva goriva Goriva, ki se lahko vžgejo ali gorijo, tj. reagirajo s kisikom tako, da se ustvari občutno zvišanje temperature, ter z izgorevanjem lahko neposredno proizvajajo električno energijo in/ali toploto. |
|
1.8. |
Od katerih: toplotne črpalke Toplota, proizvedena s toplotnimi črpalkami, se upošteva samo v primeru, da je prodana tretjim osebam (tj. v primerih, ko gre za proizvodnjo v sektorju transformacije). |
|
1.9. |
Od katerih: električni grelci Količine toplote, proizvedene z električnimi grelci, če je toplota prodana tretjim osebam. |
|
1.10. |
Od katerih: toplota pri kemijskih procesih Toplota, ki nastaja pri procesih, pri katerih se energija ne dodaja, npr. pri kemijski reakciji. Ni zajeta odpadna toplota, ki nastane pri procesih, v katerih se dodaja energija; to je treba navesti kot toploto, proizvedeno iz ustreznega goriva. |
|
1.11. |
Od katerih: drugi viri – električna energija (navedite) |
Agregate, naštete v naslednji preglednici, je treba navesti kot skupne vrednosti, kjer je to ustrezno, za električno energijo in za toploto posebej. Za prve tri agregate je treba količine izračunati na podlagi vrednosti, navedenih v prejšnji preglednici, in s katerimi se morajo te količine ujemati.
|
1. |
Bruto proizvodnja skupaj |
|
2. |
Lastna poraba obrata |
|
3. |
Neto proizvodnja skupaj |
|
4. |
Uvoz Glej tudi razlago pod točko 5 (Izvoz). |
|
5. |
Izvoz Za količine električne energije se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, je treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot pri izvozu. |
|
6. |
Poraba toplotnih črpalk |
|
7. |
Poraba električnih kotlov |
|
8. |
Poraba v črpalnih hidroelektrarnah |
|
9. |
Poraba za proizvodnjo električne energije |
|
10. |
Oskrba z energijo Za električno energijo: vsota neto proizvodnje električne energije, ki so jo proizvedle vse elektrarne v državi, od katere se odšteje količina, porabljena hkrati za toplotne črpalke, električne parne kotle in črpanje, ter odšteje ali prišteje količina električne energije za izvoz v tujino ali uvoz iz tujine. Za toploto: vsota neto proizvodnje toplote za prodajo, ki so jo ustvarili vsi obrati v državi, od katere se odšteje količina toplote, porabljene za proizvodnjo električne energije, ter odšteje ali prišteje količina toplote za izvoz v tujino ali uvoz iz tujine. |
|
11. |
Izgube pri prenosu in distribuciji Vse izgube pri prenosu in distribuciji električne energije in toplote. Pri električni energiji so vključene izgube v transformatorjih, ki se ne štejejo za sestavni del elektrarn. |
|
12. |
Skupna poraba (izračunana) |
|
13. |
Statistična razlika |
|
14. |
Skupna poraba (zabeležena) |
Proizvedeno električno energijo, prodano toploto in porabljene količine goriva, vključno z njihovo ustrezno skupno energijo (na osnovi njihove neto kalorične vrednosti, razen za zemeljski plin, pri katerem se upošteva bruto kalorična vrednost) iz goriv, naštetih v naslednji preglednici, je treba navesti ločeno za elektrarne po glavni dejavnosti in za elektrarne samoproizvajalke. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba to proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno za elektrarne, za TE-TO in za toplarne, kjer je to ustrezno.
|
1. |
Trdna goriva in industrijski plini: |
|
1.1. |
Antracit |
|
1.2. |
Premog za koksanje |
|
1.3. |
Drugi bituminozni premog |
|
1.4. |
Sub-bituminozni premog |
|
1.5. |
Lignit/rjavi premog |
|
1.6. |
Šota |
|
1.7. |
Briketi iz črnega premoga |
|
1.8. |
Koks za koksarne |
|
1.9. |
Plinski koks |
|
1.10. |
Katran črnega premoga |
|
1.11. |
BKB (briketi iz rjavega premoga) |
|
1.12. |
Plin iz plinarn |
|
1.13. |
Koksarniški plin |
|
1.14. |
Plavžni plin |
|
1.15. |
Plin v martinovki |
|
2. |
Nafta in naftni derivati: |
|
2.1. |
Surova nafta |
|
2.2. |
NGL |
|
2.3. |
Plin iz rafinerije |
|
2.4. |
UNP |
|
2.5. |
Primarni bencin |
|
2.6. |
Kerozinsko reaktivno gorivo |
|
2.7. |
Drugi kerozini |
|
2.8. |
Plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja) |
|
2.9. |
Težko kurilno olje |
|
2.10. |
Bitumen (vključno z Orimulsionom) |
|
2.11. |
Petrolkoks |
|
2.12. |
Drugi naftni derivati |
|
3. |
Zemeljski plin |
|
4. |
Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov |
|
4.1. |
Industrijski odpadki (neobnovljivi) |
|
4.2. |
Komunalni odpadki (obnovljivi) |
|
4.3. |
Komunalni odpadki (neobnovljivi) |
|
4.4. |
Les in druga trdna biomasa |
|
4.5. |
Deponijski plin |
|
4.6. |
Plin iz čistilnih naprav |
|
4.7. |
Drugi bioplini |
|
4.8. |
Tekoča biogoriva |
3.2.2. Poraba električne energije in toplote v energetskem sektorju
|
1. |
Energetski sektor – skupaj Ne vključuje lastne porabe elektrarn in toplarn, toplotnih črpalk in električnih grelcev. |
|
1.1. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.2. |
Od katerih: pridobivanje nafte in plina |
|
1.3. |
Od katerih: briketarne |
|
1.4. |
Od katerih: koksarne |
|
1.5. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo BKB/PB |
|
1.6. |
Od katerih: plinarne |
|
1.7. |
Od katerih: plavži |
|
1.8. |
Od katerih: naftne rafinerije |
|
1.9. |
Od katerih: jedrska industrija |
|
1.10. |
Od katerih: obrati za utekočinjanje |
|
1.11. |
Od katerih: obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje |
|
1.12. |
Od katerih: obrati za uplinjanje (bioplin) |
|
1.13. |
Od katerih: pretvorba plina v tekočine |
|
1.14. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – energija |
3.2.3. Specifikacija končne porabe energije
|
1. |
Industrijski sektor |
|
1.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
1.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
1.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
1.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
1.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
1.6. |
Od katerih: stroji |
|
1.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
1.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
1.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
1.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
1.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
1.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
1.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
2. |
Prometni sektor |
|
2.1. |
Od katerih: železnica |
|
2.2. |
Od katerih: cevovodni transport |
|
2.3. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
3. |
Gospodinjstva |
|
4. |
komercialne in javne storitve |
|
5. |
kmetijstvo/gozdarstvo |
|
6. |
Ribištvo |
|
7. |
drugje neopredeljeno – drugo |
3.2.4. Uvoz in izvoz
Uvoz in izvoz količin električne energije in toplote po državah.
3.2.5. Neto proizvodnja električne energije in neto proizvodnja toplote samoproizvajalcev
Neto proizvodnjo električne energije in neto proizvodnjo toplote samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za TE-TO, elektrarne in toplarne za naslednje obrate ali dejavnosti:
|
1. |
Energetski sektor – skupaj |
|
1.1. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.2. |
Od katerih: pridobivanje nafte in plina |
|
1.3. |
Od katerih: briketarne |
|
1.4. |
Od katerih: koksarne |
|
1.5. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo BKB/PB |
|
1.6. |
Od katerih: plinarne |
|
1.7. |
Od katerih: plavži |
|
1.8. |
Od katerih: naftne rafinerije |
|
1.9. |
Od katerih: obrati za utekočinjanje |
|
1.10. |
Od katerih: obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje |
|
1.11. |
Od katerih: obrati za uplinjanje (bioplin) |
|
1.12. |
Od katerih: pretvorba plina v tekočine |
|
1.13. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo oglja |
|
1.14. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – energija |
|
2. |
Vsi drugi sektorji: upošteva se seznam agregatov pod točko 3.2.3 ‚Specifikacija končne porabe energije‘. |
3.2.6. Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote
Porabo samoproizvajalk električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne samoproizvajalke, TE-TO samoproizvajalke in toplarne samoproizvajalke.
|
1. |
Za trdna goriva in industrijske pline, ki jih porabijo samoproizvajalci, je treba navesti količine za naslednje energente: antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit/rjavi premog, šoto, brikete iz črnega premoga, koksarniški koks, katran iz črnega premoga, BKB/PB, plin iz plinarn, plavžni plin in plin v martinovki. Porabljene količine je treba navesti za obrate na področjih naslednjih dejavnosti:
|
|
2. |
Za naftne derivate, ki jih porabijo samoproizvajalci, je treba navesti količine za naslednje energente: surovo nafto, NGL, plin iz rafinerije, UNP, primarni bencin, kerozinsko reaktivno gorivo, druge kerozine, plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja), težko kurilno olje, bitumen (vključno z Orimulsionom), petrolkoks in druge naftne derivate. Porabljene količine je treba navesti za obrate na področjih naslednjih dejavnosti:
|
|
3. |
Za zemeljski plin, ki ga porabijo samoproizvajalci, je treba navesti količine za obrate na področjih naslednjih dejavnosti:
|
|
4. |
Za obnovljive vire energije in energijo, pridobljeno iz odpadkov, ki jih porabijo samoproizvajalci, je treba navesti količine za naslednje energente: geotermalno energijo, solarno termično energijo, industrijske odpadke (neobnovljive), komunalne odpadke (obnovljive), komunalne odpadke (neobnovljive), les in drugo trdno biomaso, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav, druge biopline in tekoča biogoriva. Porabljene količine je treba navesti za obrate na področjih naslednjih dejavnosti:
|
3.3. Strukturni podatki o proizvodnji električne energije in toplote
3.3.1. Največja neto električna moč in največja obremenitev
Moč je treba navesti za 31. december zadevnega poročevalnega leta.
Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO.
Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne. Največja obremenitev je najvišja vrednost moči, porabljena ali oddana v okviru omrežja ali več omrežij znotraj države.
Za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce je treba navesti največjo neto električno moč:
|
1. |
Skupaj |
|
2. |
Jedrska energija |
|
3. |
Hidroenergija |
|
3.1. |
Od katerih: črpalne hidroelektrarne |
|
4. |
Geotermalna energija |
|
5. |
Sončna energija |
|
6. |
Plimovanje, valovi, morje |
|
7. |
Veter |
|
8. |
Vnetljiva goriva |
|
8.1. |
Od katerih: para |
|
8.2. |
Od katerih: notranje izgorevanje |
|
8.3. |
Od katerih: plinska turbina |
|
8.4. |
Od katerih: kombinirani ciklični motorji |
|
8.5. |
Od katerih: drugo V primeru navedbe opredeliti. |
Za omrežje je treba navesti naslednje informacije o največji obremenitvi:
|
9. |
Največja obremenitev |
|
10. |
Razpoložljiva moč pri največji obremenitvi |
|
11. |
Datum in ura največje obremenitve |
3.3.2. Največja neto električna moč goriv
Največjo neto električno moč goriv je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce ter ločeno za vsako vrsto obrata na eno gorivo ali na različna goriva iz spodnje preglednice. Za vse obrate na različna goriva je treba dodati podatke o tem, katere vrste goriva so uporabljene kot primarne in katere kot alternativne.
|
1. |
Obrati na eno gorivo: |
|
1.1. |
Na premog ali proizvode iz premoga Zajeti so koksarniški plin, plavžni plin in plin v martinovki. |
|
1.2. |
Na tekoča goriva Zajet je plin iz rafinerije. |
|
1.3. |
Na zemeljski plin Zajet je plin iz plinarn. |
|
1.4. |
Na šoto |
|
1.5. |
Na obnovljiva goriva in odpadke |
|
2. |
Na različna goriva, trdna in tekoča |
|
3. |
Na različna goriva, trdna goriva in zemeljski plin |
|
4. |
Na različna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin |
|
5. |
Na različna goriva, trdna in tekoča goriva ter zemeljski plin |
Sistemi na več goriv zajemajo samo enote, ki lahko stalno delujejo z izgorevanjem več kot ene vrste goriva. Obrate z ločenimi enotami, ki uporabljajo različna goriva, je treba razporediti v ustrezne kategorije obratov na eno gorivo.
3.4. Podatki o jedrski energiji
Navesti je treba naslednje podatke o civilni uporabi jedrske energije:
|
1. |
Zmogljivost obogatitve Letna separacijska zmogljivost operativnih obratov za obogatitev (ločevanje uranovih izotopov). |
|
2. |
Proizvodna zmogljivost svežih gorivnih elementov Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo goriva. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva (MOX) niso vključeni. |
|
3. |
Proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Mešano oksidno gorivo vsebuje mešanico plutonija in urana (mešani oksid). |
|
4. |
Proizvodnja svežih gorivnih elementov Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo jedrskega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva prav tako niso vključeni. |
|
5. |
Proizvodnja elementov mešanega oksidnega goriva Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni. |
|
6. |
Proizvodnja toplote v jedrskih reaktorjih Skupna količina toplote, proizvedene v jedrskih reaktorjih za proizvodnjo električne energije ali za druge koristne uporabe toplote. |
|
7. |
Letna povprečna izgorelost dokončno izrabljenih obsevanih gorivnih elementov Izračunana povprečna izgorelost gorivnih elementov, dokončno izrabljenih v jedrskih reaktorjih med zadevnim referenčnim letom. Brez začasno izrabljenih gorivnih elementov, ki bodo pozneje verjetno ponovno napolnjeni. |
|
8. |
Proizvodnja urana in plutonija v obratih za predelavo Uran in plutonij, proizveden v referenčnem letu v obratih za predelavo. |
|
9. |
Zmogljivost (uran in plutonij) obratov za predelavo Letna zmogljivost za predelavo urana in plutonija. |
3.5. Merske enote
|
Električna energija: GWh Toplota: TJ Trdna goriva in industrijski plini: upoštevajo se merske enote iz poglavja 1 te priloge. Zemeljski plin upoštevajo se merske enote iz poglavja 2 te priloge. Nafta in naftni derivati: upoštevajo se merske enote iz poglavja 4 te priloge. Obnovljivi viri energije in odpadki: upoštevajo se merske enote iz poglavja 5 te priloge. Uran in plutonij: tHM (ton težkih kovin). |
||
|
Moč proizvodnje električne energije: MWe Moč proizvodnje toplote: MWt Zmogljivost obogatitve (ločevanje uranovih izotopov): tSWU (ton enot obogatitve urana). Proizvodna zmogljivost jedrskih gorivnih elementov: tHM (ton težkih kovin). |
3.6. Odstopanja in izjeme
Za Francijo veljajo odstopanja glede navedbe agregatov v zvezi s toploto. Ta odstopanja prenehajo veljati, kakor hitro jih more Francija navesti, v vsakem primeru pa najpozneje 4 leta po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.
4. NAFTA IN NAFTNI DERIVATI
4.1. Zadevni energenti
Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:
|
Energent |
Opredelitev pojmov |
||||||||
|
Surova nafta je mineralno olje naravnega izvora, ki ga sestavljajo ogljikovodiki z nečistočami, kot je žveplo. V normalnih temperaturah okolja in atmosferskega tlaka obstaja v tekočem stanju, njene lastnosti (gostota, viskoznost itd.) so zelo spremenljive. Ta kategorija vključuje tudi kondenzate iz vezanega ali nevezanega plina na črpališčih, kjer se mešajo s surovo nafto. |
||||||||
|
NGL-ji so tekoči ali utekočinjeni ogljikovodiki, pridobljeni iz zemeljskega plina v obratih za ločevanje ali obratih za predelavo plina. Kondenzati zemeljskega plina zajemajo etan, propan, butan (normalni in izo-), (izo)pentan in pentane plus (imenovani tudi naravni bencin ali kondenzat. |
||||||||
|
Rafinerijske surovine so proizvodi iz obdelane nafte, namenjene za nadaljnjo obdelavo (npr. kurilno olje, pridobljeno z neposredno destilacijo, ali vakuumsko plinsko olje), razen za mešanje. V nadaljnjem procesiranju se pretvorijo v en del ali več delov in/ali v končne proizvode. Ta opredelitev zajema tudi povratke iz petrokemične industrije v rafinerijo (npr. pirolitični gazolin, frakcije C4, plinsko olje in frakcije kurilnega olja). |
||||||||
|
Aditivi so nekarbonatne substance, ki so dodane ali primešane proizvodom zaradi izboljšanja njihovih lastnosti (oktanskega in cetanskega števila ter lastnosti v hladnem okolju itd.):
Opomba: Količine aditivov/oksidantov (alkoholi, etri, estri in druge kemične spojine), navedene v tej kategoriji, morajo ustrezati količinam, namenjenim za mešanje z gorivi, ali količinam, uporabljenim kot gorivo. |
||||||||
|
Biobencin in biodizel. Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov). V tej kategoriji je treba navesti količine biogoriv in ne skupnega volumna tekočin, ki nastanejo z mešanjem z biogorivi. Ni zajeto trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); te je treba navesti v poglavju 5. Biogoriva, ki so del transportnih goriv, je treba navesti pri ustreznem proizvodu |
||||||||
|
Sintetična nafta, ki je pridobljena iz katranskega peska, oljnega skrilavca itd., tekočin iz utekočinjenega premoga (glej poglavje 1), proizvodnja tekočin s pretvorbo zemeljskega plina v bencin (glej poglavje 2), vodik in emulgirana olja (npr. Orimulsion). Ni zajeta proizvodnja oljnega skrilavca, za katero se uporablja poglavje 1. Proizvodnjo oljnega skrilavca (sekundarni proizvod) je treba navesti v kategoriji ‚Iz drugih virov‘, ‚Drugi ogljikovodiki‘. |
||||||||
|
Plin iz rafinerije zajema mešanico nezgostljivih plinov, ki jih sestavljajo predvsem vodik, metan, etan in nenasičeni ogljikovodiki, ki se pridobijo med destilacijo surove nafte ali obdelovanjem naftnih derivatov (npr. kreking) v rafinerijah. Sem spadajo tudi povratki plinov iz petrokemične industrije. |
||||||||
|
Etan (C2H6) je enoverižni ogljikovodik, pridobljen iz zemeljskega plina in plina iz rafinerije. |
||||||||
|
UNP-ji so lahki parafinski ogljikovodiki, pridobljeni med rafiniranjem ter v obratih za stabilizacijo surove nafte in obdelavo zemeljskega plina. Sestavljeni so predvsem iz propana (C3H8) in butana (C4Hl0) ali iz kombinacije obeh. Zajemajo lahko tudi propilen, butilen, izopropilen in izobutilen. UNP-ji so za transport in skladiščenje običajno utekočinjeni pod tlakom. |
||||||||
|
Primarni bencin je surovina za petrokemično industrijo (npr. proizvodnja etilena ali aromatov) ali za proizvodnjo bencina z reformingom ali izomerizacijo v rafineriji. Primarni bencin zajema materiale v območju destilacije med 30 °C in 210 °C ali v delu tega območja. |
||||||||
|
Motorni bencin je sestavljen iz mešanice lahkih ogljikovodikov, pridobljen z destilacijo pri temperaturi med 35 °C in 215 °C. Uporablja se kot gorivo za motorje na prisilni vžig za kopenski promet. Motorni bencin lahko zajema aditive, oksidante in sredstva za povečanje oktanskega števila, vključno s svinčevimi spojinami, kot sta TEL (tetraetil svinec) in TML (tetrametil svinec). Zajema sestavine za mešanje z motornim bencinom (ne zajema aditivov/oksidantov), npr. alkile, izomere, reformate, krekiran bencin, ki bo uporabljen kot motorni bencin. |
||||||||
|
Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov). |
||||||||
|
Motorni bencin, posebej obdelan za letalske batne motorje, z oktanskim številom, primernim za motor, zmrziščem pri – 60 °C in območjem destilacije običajno med 30 °C in 180 °C. |
||||||||
|
Sem spadajo vsa lahka olja iz ogljikovodikov za energetske enote letalskih turbin, pridobljena z destilacijo pri temperaturi med 100 °C in 250 °C. Pridobijo se z mešanjem kerozinov in bencina ali primarnih bencinov, in sicer tako, da aromati ne presegajo 25 % volumna, parni tlak pa je med 13,7 kPa in 20,6 kPa. |
||||||||
|
Destilat za energetske enote letalskih turbin. Ima enake značilnosti destilacije med 150 °C in 300 °C (običajno ne nad 250 °C) in plamenišče kot kerozin. Poleg tega ima nekatere posebnosti (npr. zmrzišče), ki jih je določilo Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA). Zajema sestavine za mešanje s kerozinom. |
||||||||
|
Rafinirani naftni destilat, ki se uporablja v drugih sektorjih kot v letalskem prometu. Destilacija poteka med 150 °C in 300 °C. |
||||||||
|
Plinsko olje/dizelsko gorivo je predvsem vmesni destilat, pridobljen z destilacijo med 180 °C in 380 °C. Zajema sestavine za mešanje. Na voljo je več kakovostnih stopenj, odvisno od uporabe: |
||||||||
|
Dizelsko gorivo za motorna vozila z dizelskim motorjem (avtomobili, tovornjaki itd.), običajno z nizko vsebnostjo žvepla; |
||||||||
|
Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov). |
||||||||
|
Lahko olje za ogrevanje za industrijsko in komercialno rabo, plinsko olje za pogon plovil in plinsko olje za železniški promet, drugo plinsko olje, vključno s težkimi plinskimi olji, pridobljenimi z destilacijo med 380 °C in 540 °C in ki se uporabljajo kot petrokemične surovine. |
||||||||
|
Vsi ostanki (težkih) kurilnih olj (vključno s tistimi, ki so bila pridobljena z mešanjem). Kinematična viskoznost je nad 10 cSt pri 80 °C. Plamenišče je vedno nad 50 °C in gostota je vedno večja od 0,90 kg/l. |
||||||||
|
Težko kurilno olje z vsebnostjo žvepla manj kot 1 %. |
||||||||
|
Težko kurilno olje z vsebnostjo žvepla 1 % ali več. |
||||||||
|
Rafinirani vmesni destilati z enakim območjem destilacije kot pri primarnem bencinu/kerozinu. Delijo se na:
|
||||||||
|
Maziva so ogljikovodiki, nastali iz destilatov ali ostanka; uporabljajo se pretežno za zmanjševanje trenja med površinami. Zajete so vse končne oblike mazivnih olj, od vretenskega do cilindričnega olja in olj, ki se uporabljajo v masteh, motornih oljih in vseh kakovostnih stopnjah osnovnih olj za maziva. |
||||||||
|
Trd, poltrd ali viskozen ogljikovodik koloidne strukture, rjave do črne barve; je ostanek destilacije surove nafte, pridobljen z vakuumsko destilacijo ostankov olj pri atmosferski destilaciji. Bitumen se pogosto imenuje asfalt in se uporablja predvsem za gradnjo cest in za strešni material. Sem spadata tekoči in rezan bitumen. |
||||||||
|
To so nasičeni alifatski ogljikovodiki. Ti voski so ostanki, pridobljeni pri odstranjevanju voska v mazivnih oljih. Imajo kristalinsko strukturo, ki je bolj ali manj groba, glede na kakovostno stopnjo. Njihove glavne lastnosti: so brez barve in vonja, prosojni, s tališčem nad 45 °C. |
||||||||
|
Črni trdni stranski proizvod, dobljen zlasti s krekiranjem in karbonizacijo ostankov surovine, iz ostankov vakuumske destilacije, katrana in smol v procesih, kot je prekinjeno ali neprekinjeno koksanje (delayed coking ali fluid coking). Sestoji predvsem iz ogljika (90 do 95 %) in ima nizko vsebnost pepela. Uporablja se kot surovina v koksarnah v jeklarski industriji, za ogrevanje, za izdelavo elektrod in proizvodnjo kemikalij. Dve najpomembnejši kakovostni stopnji sta ‚surovi koks‘ in ‚kalcinirani koks‘. Zajema ‚koks kot katalizator‘, ki se med rafiniranjem nalaga na katalizator; ta koks ni obnovljiv in se običajno uporabi za gorivo v rafineriji. |
||||||||
|
Vsi proizvodi, ki zgoraj niso bili posebej navedeni, na primer katran in žveplo. Zajema aromate (npr. BTX ali benzen, toluen in ksilen) in nenasičene ogljikovodike (npr. propilen), proizvedene v rafinerijah. |
4.2. Seznam agregatov
Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
4.2.1. Sektor oskrbe in sektor transformacije
Naslednja preglednica se nanaša samo na surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive, biogoriva in druge ogljikovodike:
|
1. |
Domača proizvodnja Se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva. |
|
2. |
Iz drugih virov aditivi, biogoriva in drugi ogljikovodiki, katerih proizvodnja je že zajeta v drugih bilancah v zvezi z gorivom. Se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine. |
|
2.1. |
Od katerih: iz premoga Zajema tekočine, proizvedene v obratih za utekočinjanje premoga, in proizvodnjo tekočin v koksarnah. |
|
2.2. |
Od katerih: iz zemeljskega plina Proizvodnja sintetičnega bencina lahko vključuje zemeljski plin kot surovino. Količina plina za proizvodnjo metanola se navede v skladu s poglavjem 2, količina prejetega metanola pa se navede v tej kategoriji. |
|
2.3. |
Od katerih: iz obnovljivih virov Zajeta so biogoriva, ki se uporabljajo za mešanje s transportnimi gorivi. Proizvodnja se navede v skladu s poglavjem 5, količine za mešanje pa se navedejo v tej kategoriji. |
|
3. |
Povratki iz petrokemičnega sektorja Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam v postopek procesiranja, mešanja ali prodaje. Običajno so to stranski proizvodi petrokemične industrije. Uporablja se samo za petrokemične surovine. |
|
4. |
Prenos proizvodov Uvoženi naftni proizvodi, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji. Uporablja se samo za petrokemične surovine. |
|
5. |
Uvoz in izvoz Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL je treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih je treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih proizvodov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije. Opomba: vso trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki), bi moralo biti navedeno v vprašalniku o obnovljivih virih energije. Ponoven izvoz nafte, uvožene za proces predelave znotraj območij pod carinskim nadzorom, je treba navesti pri izvozu proizvoda iz države, kjer je bila nafta predelana, v namembno državo. |
|
6. |
Neposredna uporaba Surova nafta, NGL, aditivi in kisikove spojine (vključno z biogorivi) in drugi ogljikovodiki, ki so bili uporabljeni neposredno, brez obdelave v petrokemičnih rafinerijah. Zajeta je surova nafta, uporabljena za proizvodnjo električne energije. |
|
7. |
Spremembe zalog Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom. |
|
8. |
Izračunana poraba v rafinerijah Skupna količina proizvoda, ki je bil po izračunu obdelan v rafineriji. Ta količina se opredeli kot: domača proizvodnja + iz drugih virov + povratki iz industrije + prenos proizvodov + uvoz – izvoz (neposredna uporaba) + spremembe zalog |
|
9. |
Statistične razlike Izračunane količine, porabljene v rafineriji, minus zabeležene količine, porabljene v rafineriji. |
|
10. |
Zabeležena poraba v rafineriji Količine, izmerjene kot vnos v rafinerijah. |
|
11. |
Izgube v rafinerijah Razlika med porabo rafinerije (zabeleženo) in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase. |
|
12. |
Začetna in končna raven zalog skupaj na nacionalnem ozemlju Vse zaloge na nacionalnem ozemlju, vključno z vladnimi zalogami, zalogami glavnih porabnikov ali organizacij, ki skladiščijo zaloge, zaloge na krovu plovil, ki vstopajo na ozemlje, zaloge na območjih pod carinskim nadzorom in zaloge za tretje osebe, v okviru dvostranskih vladnih sporazumov ali ne. Začetna in končna raven se nanašata na prvi oziroma zadnji dan poročevalskega obdobja. |
|
13. |
Neto kalorična vrednost Proizvodnja, uvoz in izvoz ter skupno povprečje. |
Naslednja preglednica se uporablja samo za končne proizvode (plin iz rafinerije, etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, kerozinsko reaktivno gorivo, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo, kurilno olje z nizko in visoko vsebnostjo žvepla, beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinski voski, petrolkoks in drugi proizvodi). Neposredno uporabljena surova nafta in NGL se upoštevata pri dostavi končnih proizvodov in prenosih med proizvodi:
|
1. |
Prejeti primarni proizvodi Zajete so količine surove nafte (vključno s kondenzati), domačega izvora ali uvožene, in količine NGL domačega izvora, uporabljene neposredno, brez obdelave v rafineriji nafte, ter količine povratkov iz petrokemične industrije, ki so kljub temu, da niso primarno gorivo, uporabljene neposredno. |
|
2. |
Bruto proizvodnja rafinerije Proizvodnja končnih proizvodov v rafineriji ali obratih za mešanje. Izgube pri rafiniranju niso zajete, vključena pa je lastna poraba rafinerije. |
|
3. |
Reciklirani proizvodi Končni proizvodi, ki so ponovno dani na tržišče, potem ko so bili dostavljeni končnim uporabnikom (npr. uporabljena maziva, ki so ponovno obdelana). Te količine je treba razlikovati od petrokemičnih povratkov. |
|
4. |
Lastna poraba rafinerij Naftni proizvodi, porabljeni za delovanje rafinerije. Niso zajeti proizvodi, ki jih uporabljajo naftne družbe za druge namene kot za rafiniranje, npr. v tankih ali tankerjih za prevoz nafte. Zajeta so goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo. |
|
4.1. |
Od katerih: poraba za proizvodnjo električne energije Količine, porabljene za proizvodnjo električne energije v obratih rafinerije. |
|
4.2. |
Od katerih: poraba za proizvodnjo toplote in električne energije Količine, porabljene v TE-TO v rafinerijah. |
|
5. |
Uvoz in izvoz |
|
6. |
Mednarodna pomorska skladišča |
|
7. |
Reklasifikacija proizvodov Količine, ki so bile reklasificirane zaradi spremembe lastnosti proizvoda ali zaradi mešanja z drugim proizvodom. Negativna vrednost za določen proizvod se mora izravnati s pozitivno(-imi) vrednostjo(-mi) za drug proizvod ali druge proizvode in obratno; skupni neto učinek mora biti enak nič. |
|
8. |
Prenos proizvodov Uvoženi naftni proizvodi, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji. |
|
9. |
Spremembe zalog Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom. |
|
10. |
Izračunana bruto notranja dobava Ta dobava se opredeli kot: prejeti primarni proizvodi + bruto proizvodnja rafinerije + reciklirani proizvodi –lastna poraba rafinerij + uvoz – izvoz – mednarodna pomorska skladišča + reklasifikacija proizvodov – prenos proizvodov + spremembe zalog. |
|
11. |
Statistična razlika Izračunana bruto notranja dobava minus zabeležena bruto notranja dobava. |
|
12. |
Zabeležena bruto notranja dobava Zabeležena dobava končnih naftnih proizvodov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg. Ta številka se lahko razlikuje od izračunane številke zaradi razlik v področju uporabe in/ali razlik v opredelitvah v različnih sistemih poročanja. |
|
12.1. |
Od katerih: bruto dobava za petrokemični sektor Količine goriv, dobavljenih za petrokemični sektor. |
|
12.2. |
Od katerih: energetska raba v petrokemičnem sektorju Količine nafte, porabljene kot gorivo za petrokemične procese, kot je parni kreking. |
|
12.3. |
Od tega: neenergetska raba v petrokemičnem sektorju Količine nafte, porabljene v petrokemičnem sektorju za proizvodnjo etilena, propilena, butilena, sinteznega plina, aromatov, butadiena in drugih surovin na osnovi ogljikovodikov v procesih, kot sta parni kreking in parni reforming, in količine, porabljene v obratih za proizvodnjo aromatov. Niso zajete količine nafte, porabljene kot gorivo. |
|
13. |
Povratki iz petrokemičnega sektorja v rafinerije |
|
14. |
Začetne in končne ravni zalog Vse zaloge na nacionalnem ozemlju, vključno z vladnimi zalogami, zalogami glavnih porabnikov ali organizacij, ki skladiščijo zaloge, zaloge na krovu plovil, ki vstopajo na ozemlje, zaloge na območjih pod carinskim nadzorom in zaloge za tretje osebe, v okviru dvostranskih vladnih sporazumov ali ne. Začetna in končna raven se nanašata na prvi oziroma zadnji dan poročevalskega obdobja. |
|
15. |
Spremembe zalog v javnih podjetjih Spremembe zalog v javnih podjetjih, ki niso vštete v ravni in spremembah zalog, navedenih drugje. Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom. Zajeta sta surova nafta in neposredno uporabljen NGL, če je ustrezno. |
|
16. |
Neto kalorična vrednost bruto notranje dobave |
Za sektor transformacije se za vsa goriva, razen za petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike, vendar vključno z gorivi, porabljenimi za neenergetske namene (petrolkoks in drugo; navesti ločeno), uporabijo naslednji agregati:
|
1. |
Celoten sektor transformacije Skupne količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije. |
|
1.1. |
Od katerih: elektrarne po glavni dejavnosti |
|
1.2. |
Od katerih: elektrarne samoproizvajalke |
|
1.3. |
Od katerih: TE-TO po glavni dejavnosti |
|
1.4. |
Od katerih: TE-TO samoproizvajalke |
|
1.5. |
Od katerih: toplarne po glavni dejavnosti |
|
1.6. |
Od katerih: toplarne samoproizvajalke |
|
1.7. |
Od katerih: plinarne/obrati za uplinjanje |
|
1.8. |
Od katerih: mešani zemeljski plin |
|
1.9. |
Od katerih: koksarne |
|
1.10. |
Od katerih: plavži |
|
1.11. |
Od katerih: petrokemična industrija |
|
1.12. |
Od katerih: briketarne |
|
1.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – pretvorba |
4.2.2. Energetski sektor
Za energetski sektor se za vsa goriva, razen za petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike, vendar vključno z gorivi, porabljenimi za neenergetske namene (petrolkoks in drugo; navesti ločeno), uporabijo naslednji agregati:
|
1. |
Energetski sektor – skupaj Skupna količina, porabljena kot energija v energetskem sektorju. |
|
1.1. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.2. |
Od katerih: pridobivanje nafte in plina |
|
1.3. |
Od katerih: koksarne |
|
1.4. |
Od katerih: plavži |
|
1.5. |
Od katerih: plinarne |
|
1.6. |
Od katerih: elektrarne Elektrarne, TE-TO in toplarne. |
|
1.7. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – energija |
|
2. |
Izgube pri distribuciji Izgube izven rafinerije zaradi prevoza in distribucije. Zajete so izgube v cevovodih. |
4.2.3. Specifikacija končne porabe energije
Za specifikacijo končne porabe energije se za vsa goriva, razen za petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike, vendar vključno z gorivi, porabljenimi za neenergetske namene (petrolkoks in drugo; navesti ločeno), uporabijo naslednji agregati:
|
1. |
Končna poraba energije |
|
2. |
Industrijski sektor |
|
2.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
2.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
2.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
2.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
2.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
2.6. |
Od katerih: stroji |
|
2.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
2.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
2.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
2.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
2.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
2.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
2.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
3. |
Prometni sektor |
|
3.1. |
Od katerih: mednarodni letalski promet |
|
3.2. |
Od katerih: notranji letalski promet |
|
3.3. |
Od katerih: cestni promet |
|
3.4. |
Od katerih: železnica |
|
3.5. |
Od katerih: notranja plovba |
|
3.6. |
Od katerih: cevovodni transport |
|
3.7. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
4. |
Drugi sektorji |
|
4.1. |
Od katerih: komercialne in javne storitve |
|
4.2. |
Od katerih: gospodinjstva |
|
4.3. |
Od katerih: kmetijstvo/gozdarstvo |
|
4.4. |
Od katerih: ribištvo |
|
4.5. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – drugo |
|
5. |
Neenergetska raba skupaj Količine, uporabljene kot surovine v različnih sektorjih in ne porabljene kot gorivo ali kot količine, pretvorjene v drugo gorivo. Te količine so vključene v agregate, naštete zgoraj. |
|
5.1. |
Od katerih: sektor transformacije |
|
5.2 |
Od katerih: energetski sektor |
|
5.3 |
Od katerih: prometni sektor |
|
5.4 |
Od katerih: industrijski sektor |
|
5.4.1 |
Industrijski sektor, od tega: kemična industrija (vključno s petrokemično) |
|
5.5 |
Od katerih: drugi sektorji |
4.2.4. Uvoz in izvoz
Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Glej tudi točko 4.2.1, agregat št. 5.
4.2.5. Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote
Porabo samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne, TE-TO in toplarne.
Naslednji energenti niso zajeti: petrokemične surovine, aditivi/kisikove spojine, biogoriva, drugi ogljikovodiki, etan, motorni bencin, biobencin, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo (naftno reaktivno gorivo ali JP4), beli špirit in SBP ter maziva.
Poraba velja za naslednje obrate in dejavnosti:
|
1. |
Energetski sektor – skupaj Skupna količina, porabljena kot energija v energetskem sektorju. |
|
1.1. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.2. |
Od katerih: pridobivanje nafte in plina |
|
1.3. |
Od katerih: koksarne |
|
1.4. |
Od katerih: plavži |
|
1.5. |
Od katerih: plinarne |
|
1.6. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – energija |
|
2. |
Industrijski sektor |
|
2.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
2.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
2.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
2.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
2.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
2.6. |
Od katerih: stroji |
|
2.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
2.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
2.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
2.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
2.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
2.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
2.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
3. |
Prometni sektor |
|
3.1. |
Od katerih: cevovodni transport |
|
3.2. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
4. |
Drugi sektorji |
|
4.1. |
Od katerih: komercialne in javne storitve |
|
4.2. |
Od katerih: gospodinjstva |
|
4.3. |
Od katerih: kmetijstvo/gozdarstvo |
|
4.4. |
Od katerih: ribištvo |
|
4.5. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – drugo |
4.3. Merske enote
|
103 ton |
||
|
MJ/t |
4.4. Odstopanja in izjeme
Ciper je izvzet iz obveznosti poročanja o agregatih, opredeljenih v oddelku 4.2.3 pod točko 4 (Drugi sektorji) in 5 (Neenergetska raba skupaj); uporabljajo se samo skupne vrednosti.
Ciper lahko predloži agregate, opredeljene v oddelku 4.2.3 pod točko 2 (Industrija) in 3 (Promet), 3 leta po začetku veljavnosti te uredbe; v obdobju odstopanja se uporabljajo samo skupne vrednosti.
5. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJA, PRIDOBLJENA IZ ODPADKOV
5.1. Zadevni energenti
Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:
|
Energent |
Opredelitev pojmov |
||||||
|
Potencialna in kinetična energija vode, pretvorjena v električno energijo v hidroelektrarnah. Upoštevati je treba tudi črpalne hidroelektrarne. Navesti je treba proizvodnjo obratov v velikosti < 1 MW, 1 do < 10 MW, ≥ 10 MW in proizvodnjo črpalnih hidroelektrarn. |
||||||
|
Geotermalna energija je toplota, ki se oddaja iz notranjosti Zemlje, običajno v obliki vroče vode ali pare. Ta proizvodnja energije predstavlja razliko med entalpijo tekočine, načrpane iz vrtine, in končne odpadne tekočine. Izkorišča se na lokacijah:
|
||||||
|
Sevanje sonca, ki se izkorišča za proizvodnjo tople vode in električne energije. Ta proizvodnja energije je toplota, ki je na voljo prenosniku toplote, tj. nastala sončna energija z odšteto optično izgubo in izgubo na zbiralnikih. Pasivna sončna energija za takojšnje ogrevanje, hlajenje in osvetljevanje stanovanj ali drugih stavb tukaj ni zajeta. |
||||||
|
Sončna svetloba, pretvorjena v električno energijo s pomočjo sončnih celic, običajno narejenih iz polprevodnih materialov, ki ob stiku s svetlobo proizvajajo električno energijo. |
||||||
|
Toplota, pridobljena iz sončnega sevanja; lahko so zajete:
|
||||||
|
Mehanska energija, pridobljena iz gibanja plimovanja, valov ali morskih tokov in uporabljena za proizvodnjo električne energije. |
||||||
|
Kinetična energija, uporabljena za proizvodnjo električne energije v vetrnih turbinah. |
||||||
|
Navedite industrijske neobnovljive odpadke (trde ali tekoče), neposredno uporabljene za proizvodnjo električne energije in/ali toplote. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Obnovljive industrijske odpadke je treba navesti v kategorijah trdna biomasa, bioplin in/ali tekoča biogoriva. |
||||||
|
Odpadki, ki jih proizvedejo gospodinjstva, bolnišnice in terciarni sektor, sežgani v posebnih obratih, na osnovi neto kalorične vrednosti. |
||||||
|
Količina komunalnih odpadkov biološkega izvora. |
||||||
|
Količina komunalnih odpadkov nebiološkega izvora. |
||||||
|
Zajema organski, nefosilni material biološkega izvora, ki se lahko uporabi kot gorivo za proizvodnjo toplote ali električne energije. Zajema: |
||||||
|
Trden ostanek destruktivne destilacije in pirolize lesa in drugih rastlinskih materialov. |
||||||
|
Namensko gojene energetske rastline (topol, vrba itd.), različni lesni materiali, proizvedeni v industrijskih procesih (zlasti lesna/papirna industrija) ali pridobljeni neposredno v dejavnostih ribištva in kmetijstva (drva, iveri, lubje, skorja, žagovina, ostružki, trske, črni lug itd.), pa tudi odpadki, kot so slama, riževe lupine, orehove lupine, stelja za perutnino, zmečkane tropine itd. Izgorevanje je najboljša tehnologija za te trdne odpadke. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. |
||||||
|
Plin, sestavljen predvsem iz metana in ogljikovega dioksida, proizveden z anaerobno presnovo biomase. |
||||||
|
Bioplin, pridobljen s presnovo deponijskih odpadkov. |
||||||
|
Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo blata iz čistilnih naprav. |
||||||
|
Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo živalskega blata in odpadkov iz klavnic, pivovarn in ostale agroživilske industrije. |
||||||
|
V tej kategoriji je treba navesti količine biogoriv in ne skupnega volumna tekočin, ki nastanejo z mešanjem z biogorivi. Pri posebnih primerih pri uvozu in izvozu tekočih biogoriv se upošteva samo trgovanje s količinami, ki niso bile mešane s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); trgovanje s tekočimi biogorivi, ki so bila mešana s transportnimi gorivi, je treba navesti pri podatkih o nafti v poglavju 4. Upoštevajo se naslednja tekoča biogoriva: |
||||||
|
Ta kategorija zajema bioetanol (etanol, proizveden iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), biometanol (metanol, proizveden iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), bioETBE (etil-terciarni-butileter, proizveden na osnovi bioetanola; prostorninski delež biogoriva v bioETBE se izračuna je 47 %) in bioMTBE (metil-terciarni-butileter, proizveden na osnovi biometanola: prostorninski delež biogoriva v bioMTBE je 36 %). |
||||||
|
Ta kategorija zajema biodizel (metilester kvalitete dizla, proizveden iz rastlinskih ali živalskih olj), biodimetileter (dimetileter, proizveden iz biomase), gorivo Fischer Tropsch (gorivo, pridobljeno iz biomase po postopku Fischer Tropsch), hladno stiskano bioolje (proizvedeno iz semen izključno z mehanskimi postopki) in ostala tekoča biogoriva, ki se v čisti ali primešani obliki uporabljajo kot pogonsko gorivo v dizelskih motorjih. |
||||||
|
Tekoča biogoriva, uporabljena neposredno kot gorivo, ki niso zajeta v kategoriji bioplin ali biodizli. |
5.2. Seznam agregatov
Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
5.2.1. Bruto proizvodnja električne energije in toplote
Količine električne energije in toplote, proizvedene iz energentov iz oddelka 5.1 (razen za šoto, vendar vključno s skupno količino tekočih biogoriv), je treba navesti ločeno, kjer je ustrezno:
|
— |
za proizvajalce po glavni dejavnosti in za samoproizvajalce, |
|
— |
za elektrarne, za toplarne in za TE-TO. |
5.2.2. Sektor oskrbe in sektor transformacije
Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) in uporabljene v sektorju oskrbe in sektorju transformacije je treba navesti za naslednje agregate:
|
1. |
Proizvodnja |
|
2. |
Uvoz |
|
3. |
Izvoz |
|
4. |
Spremembe zalog Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom. |
|
5. |
Bruto poraba |
|
6. |
Statistične razlike |
|
7. |
Celoten sektor transformacije Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za pretvorbo primarnih oblik energije v sekundarne (npr. deponijski plini v električno energijo) ali uporabljenih za pretvorbo v izpeljane energente (npr. biomasa, uporabljena za mešanje z zemeljskim plinom). |
|
7.1. |
Od katerih: elektrarne po glavni dejavnosti |
|
7.2. |
Od katerih: TE-TO po glavni dejavnosti |
|
7.3. |
Od katerih: toplarne po glavni dejavnosti |
|
7.4. |
Od katerih: elektrarne samoproizvajalke |
|
7.5. |
Od katerih: TE-TO samoproizvajalke |
|
7.6. |
Od katerih: toplarne samoproizvajalke |
|
7.7. |
Od katerih: briketarne Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo briketov iz črnega premoga. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju. |
|
7.8 |
Od katerih: obrati za proizvodnjo BKB/PB Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo BKB. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju. |
|
7.9 |
Od katerih: plin iz plinarn Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo plina iz plinarn. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju. |
|
7.10 |
Od katerih: za mešani zemeljski plin Količine bioplinov, pomešanih z zemeljskim plinom. |
|
7.11 |
Od katerih: za mešanje z motornim bencinom/dizelskim gorivom Količine tekočih biogoriv, ki niso dostavljena za končno porabo, temveč so uporabljena skupaj z drugimi naftnimi proizvodi iz poglavja 4 te priloge. |
|
7.12 |
Od katerih: obrati za proizvodnjo oglja Količine lesa, uporabljenega za proizvodnjo šote. |
|
7.13 |
Od katerih: drugje neopredeljeno – pretvorba |
5.2.3. Energetski sektor
Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) in uporabljene v energetskem sektorju ali za končno porabo je treba navesti za naslednje agregate:
|
1. |
Energetski sektor – skupaj Obnovljivi viri energije in odpadki, porabljeni v energetski industriji za transformacije. Npr. obnovljivi viri energije in odpadki, uporabljeni za gretje, osvetljavo ali delovanje črpalk/kompresorjev. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, predelanih v drugo obliko energije, je treba navesti v sektorju transformacije. |
|
1.1. |
Od katerih: obrati za uplinjanje |
|
1.2. |
Od katerih: javne elektrarne, TE-TO in toplarne |
|
1.3. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.4. |
Od katerih: briketarne |
|
1.5. |
Od katerih: koksarne |
|
1.6. |
Od katerih: naftne rafinerije |
|
1.7. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo BKB/PB |
|
1.8. |
Od katerih: plin iz plinarn |
|
1.9. |
Od katerih: plavži |
|
1.10. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo oglja |
|
1.11. |
Od katerih: drugje neopredeljeno |
|
2. |
Izgube pri distribuciji Celotna izguba zaradi prevoza in distribucije. |
5.2.4. Končna poraba energije
Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) je treba navesti za naslednje agregate:
|
1. |
Končna poraba energije |
|
2. |
Industrijski sektor |
|
2.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
2.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
2.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
2.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
2.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
2.6. |
Od katerih: stroji |
|
2.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
2.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
2.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
2.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
2.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
2.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
2.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
3. |
Prometni sektor |
|
3.1. |
Od katerih: železnica |
|
3.2. |
Od katerih: cestni promet |
|
3.3. |
Od katerih: notranja plovba |
|
3.4. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
4. |
Drugi sektorji |
|
4.1. |
Od katerih: komercialne in javne storitve |
|
4.2. |
Od katerih: gospodinjstva |
|
4.3. |
Od katerih: kmetijstvo/gozdarstvo |
|
4.4. |
Od katerih: ribištvo |
|
4.5. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – drugo |
5.2.5. Tehnične značilnosti obratov
Ob koncu poročevalskega leta je treba navesti, kakor je ustrezno, naslednje proizvodne zmogljivosti električne energije:
|
1. |
Hidro Navesti je treba podatke za obrate z zmogljivostmi < 1 MW, 1 do <10 MW, ≥10 MW in črpalne hidroelektrarne ter za vse zmogljivosti skupaj. Podrobno podatke o zmogljivosti obratov je treba navesti brez črpalnih hidroelektrarn. |
|
2. |
Geotermalna energija |
|
3. |
Fotovoltaika |
|
4. |
Sončna termična energija |
|
5. |
Energija plimovanja, valov, morja |
|
6. |
Veter |
|
7. |
Industrijski odpadki (neobnovljivi) |
|
8. |
Komunalni odpadki |
|
9. |
Les in druga trdna biomasa |
|
10. |
Deponijski plin |
|
11. |
Plin iz čistilnih naprav |
|
12. |
Drugi bioplini |
|
13. |
Tekoča biogoriva |
Navesti je treba celotno površino zbiralnikov sončne energije.
Navesti je treba naslednje zmogljivosti proizvodnje bioplina:
|
1. |
Tekoča biogoriva: |
|
1.1. |
Od katerih: biobencin |
|
1.2. |
Od katerih: biodizli |
|
1.3. |
Od katerih: druga tekoča biogoriva |
5.2.6. Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote
Porabo samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne, TE-TO in toplarne.
Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) je treba navesti za naslednje agregate:
|
1. |
Energetski sektor – skupaj |
|
1.1. |
Od katerih: obrati za uplinjanje |
|
1.2. |
Od katerih: rudniki premoga |
|
1.3. |
Od katerih: briketarne |
|
1.4. |
Od katerih: koksarne |
|
1.5. |
Od katerih: naftne rafinerije |
|
1.6. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo BKB/PB |
|
1.7. |
Od katerih: plin iz plinarn |
|
1.8. |
Od katerih: plavži |
|
1.9. |
Od katerih: obrati za proizvodnjo oglja |
|
1.10. |
Od katerih: drugje neopredeljeno |
|
2. |
Industrijski sektor |
|
2.1. |
Od katerih: železarska in jeklarska industrija |
|
2.2. |
Od katerih: kemikalije in petrokemija |
|
2.3. |
Od katerih: neželezne kovine |
|
2.4. |
Od katerih: nekovinski minerali |
|
2.5. |
Od katerih: transportna oprema |
|
2.6. |
Od katerih: stroji |
|
2.7. |
Od katerih: pridobivanje rudnin in kamnin |
|
2.8. |
Od katerih: hrana, pijače in tobačni izdelki |
|
2.9. |
Od katerih: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo |
|
2.10. |
Od katerih: les in izdelki iz lesa |
|
2.11. |
Od katerih: gradbeništvo |
|
2.12. |
Od katerih: tekstilije in usnjena oblačila |
|
2.13. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – industrija |
|
3. |
Prometni sektor |
|
3.1. |
Od katerih: železnica |
|
3.2. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – promet |
|
4. |
Drugi sektorji |
|
4.1. |
Od katerih: komercialne in javne storitve |
|
4.2. |
Od katerih: gospodinjstva |
|
4.3. |
Od katerih: kmetijstvo/gozdarstvo |
|
4.4. |
Od katerih: ribištvo |
|
4.5. |
Od katerih: drugje neopredeljeno – drugo |
5.3. Kalorične vrednosti
Navesti je treba neto kalorične vrednosti za naslednje proizvode:
|
1. |
Biobencin |
|
2. |
Biodizel |
|
3. |
Druga tekoča biogoriva |
|
4. |
Oglje |
5.4. Merske enote
|
MWh |
||
|
TJ |
||
|
Biobencin, biodizel in druga tekoča biogoriva: (v tonah) Oglje: 1 000 tone Ostali: TJ (na osnovi neto kaloričnih vrednosti). |
||
|
1 000 m2 |
||
|
Biogoriva: ton/leto Ostali: MWe |
||
|
KJ/kg (neto kalorična vrednost) |
5.5. Odstopanja in izjeme
Se ne uporablja.
6. VELJAVNE DOLOČBE
Za zbiranje podatkov, opisano v vseh prejšnjih poglavjih, se uporabljajo naslednje določbe:
1. Obdobje poročanja:
koledarsko leto (od 1. januarja do 31. decembra)
2. Pogostost
letno
3. Rok za pošiljanje podatkov:
30. november v letu, ki sledi obdobju poročanja.
4. Oblika in metoda pošiljanja podatkov
Oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat.
Podatki se pošljejo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.