(1)

Italija je 18. novembra 2005 sprejela odlok, na podlagi katerega je bila predvidena dodelitev jamstva za pomoč za reševanje podjetju Ixfin s.p.a. (v nadaljnjem besedilu: Ixfin ali podjetje). Komisija je po priglasitvi italijanskih organov z dne 23. februarja 2006 najprej evidentirala zadevo pod številko N 127/06. Po ugotovitvi, da je bila pomoč dodeljena že od decembra 2005, kar je v nasprotju s klavzulo o zamrznitvi, je bila zadeva evidentirana pod številko NN 13/06.

(2)

Z dopisom z dne 5. aprila 2006 je Komisija pozvala Italijo, naj predloži dodatne informacije, kar je Italija storila z dopisom, evidentiranim 29. maja 2006. Srečanje z italijanskimi organi je potekalo 9. junija 2006. Na tem srečanju je Italija Komisiji sporočila, da bo predložila načrt prestrukturiranja.

(3)

Italija je z dopisom, evidentiranim 13. junija 2006, Komisiji sporočila, da se italijanski organi začasno strinjajo s prošnjo podjetja Ixfin za povečanje zneska pomoči na 17,3 milijona EUR, vendar mora Komisija pred tem izdati pozitivno mnenje. Z dopisom z dne 19. junija 2006 je Komisija pozvala Italijo, naj predloži dodatne informacije, kar je Italija storila z dopisom, evidentiranim 26. junija 2006.

(4)

Komisija je 5. julija 2006 poslala Italiji opozorilo, da še ni predložila napovedanega načrta prestrukturiranja.

(5)

Z dopisom, evidentiranim 9. avgusta 2006, je Italija predložila dodatne informacije, ki potrjujejo, da je sodišče v Neaplju (v nadaljnjem besedilu: sodišče) 5. julija 2006 uvedlo stečajni postopek zoper podjetje. Komisija je z dopisom z dne 29. novembra 2006 pozvala Italijo, naj predloži dodatne informacije, Italija pa je del zahtevanih informacij predložila z dopisom z dne 7. decembra 2006. Komisija je 22. decembra 2006 poslala opozorilo, v katerem je Italijo pozvala, naj predloži manjkajoče informacije, in natančneje opredelila, katere informacije potrebuje. Komisijo je zlasti zanimalo, ali je predvideno, da bo podjetje morda po koncu postopkov zaradi nesolventnosti likvidirano, vključno s prenehanjem opravljanja vseh poslovnih dejavnosti, oziroma ali obstaja kakršna koli možnost za nadaljevanje opravljanja poslovnih dejavnosti podjetja v kateri koli obliki, na primer zaradi prodaje delujočega podjetja.

(6)

Z dopisom z dne 14. marca 2007 je Italija potrdila prenehanje opravljanja vseh dejavnosti. Vendar je Italija v istem dopisu pojasnila, da zaenkrat zaradi težav z zbiranjem ustreznih informacij ni mogoče navesti, ali se bo morda opravljanje poslovnih dejavnosti podjetja nadaljevalo. Komisija je 14. junija 2007 pozvala Italijo, naj jo obvešča o vseh nadaljnjih ukrepih v zvezi s postopki zaradi nesolventnosti, hkrati pa je opredelila, katere informacije bodo obravnavane kot bistvene.

(7)

Komisija je oktobra 2007 iz medijev izvedela, da bo morda podjetje Ixfin prejelo pomoč za prestrukturiranje.

(8)

Komisija je 11. decembra 2007 sprejela odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave (2) (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka) in izdala zahtevek za informacije, s katerim je italijanskim organom zastavila več vprašanj, na katera naj bi ti organi odgovorili v enem mesecu, ter pozvala tretje osebe, da predložijo svoje pripombe. Italija je 7. januarja 2008 pozvala Komisijo, naj podaljša rok za predložitev pripomb v zvezi z odločitvijo o sprožitvi postopka. Istega dne je bilo odobreno podaljšanje roka do 12. februarja 2008. Italija je po elektronski pošti z dne 15. januarja 2008, 12. marca 2008 in 25. marca 2008 poslala le delne informacije.

(9)

Komisija je 25. marca 2008 od posebnega upravitelja, imenovanega za izvajanje postopkov zaradi nesolventnosti (v nadaljnjem besedilu: upravitelj), prejela pripombe tretjih oseb, ki so bile predložene Italiji 18. aprila 2008 skupaj z zahtevkom za informacije. Italija se je 24. aprila 2008 odzvala na ta zahtevek in pojasnila pripombe tretjih oseb.

(10)

Komisija je 20. oktobra 2008 pozvala Italijo, naj predloži dodatne informacije, kar je Italija storila z dopisom z dne 30. oktobra 2008. Italijanski organi so o zahtevi Komisije obvestili upravitelja. Upravitelj je predložil dodatne informacije 18. novembra 2008.

(11)

Ixfin je veliko podjetje s sedežem v kraju Marcianise (Caserta) v deželi Kampanja.

(12)

Ixfin je italijansko podjetje, dejavno na področju pogodbene proizvodnje, pri čemer proizvaja in sestavlja diske in druge elektronske izdelke, ter na področju klicnih centrov in logistike.

(13)

Do leta 1999 je bilo hčerinsko podjetje skupine Olivetti, njegovi izdelki pa so se prodajali pod znamko Olivetti. Leta 1999 se je skupina Olivetti odločila za odprodajo vseh svojih proizvodnih dejavnosti, zato je bilo podjetje Ixfin prodano podjetju Finmek s.p.a.

(14)

Od leta 2003 je podjetje Ixfin pod nadzorom podjetja Maxfin s.r.l., ki ga nadzoruje podjetje Pufin s.r.l. Podjetje Pufin s.r.l., ki je dejavno na področju poslovnih storitev (trgovskih, upravnih, logističnih), je matično podjetje skupine Pufin, ki je v lasti družine Pugliese.

(15)

Ixfin neposredno in posredno nadzoruje štiri druga podjetja, in sicer Nicofin s.r.l. (99 %), Uni.com Partecipazioni s.r.l. (100 %), Uni.com s.p.a. (100 %) in Uni.com Ricerche s.r.l. (100 %).

(16)

Podjetje Ixfin ima težave med drugim zaradi dejstva, da je podjetje delovalo zlasti kot podizvajalec za tretje osebe, zaradi česar je bilo odvisno od njihovih naročil. V zadnjem desetletju je trg elektronike v splošni krizi, ki so jo podjetja v tem segmentu trga odpravila z večjo učinkovitostjo na podlagi ekonomije obsega ali selitvijo proizvodnje v države z nizkimi stroški dela.

(17)

Podjetje Ixfin je bilo takoj potem, ko so se v njem začele pojavljati resne težave, marca 2004 prodano vlagatelju, ki je bil pripravljen zagotoviti potrebna sredstva za ponovno oživitev dejavnosti podjetja. Vendar se načrt vlagatelja ni izvajal, zaradi česar je imelo podjetje od septembra 2004 težave s plačilno sposobnostjo. Decembra 2004 je bilo podjetje z dodatno izgubo 20 milijonov EUR spet prodano skupini Pufin. Posel je bil opravljen za simbolno ceno. Decembra 2004 je podjetje prenehalo z izvajanjem svojih dejavnosti.

(18)

Finančni položaj podjetja Ixfin ob odobritvi pomoči je predstavljen v preglednici.

Preglednica 1

(19)

Ministrstvo za gospodarski razvoj (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je 18. novembra 2005 izdalo odlok, na podlagi katerega je predvidelo dodelitev jamstva za pomoč za reševanje podjetju Ixfin s.p.a. Financiranje naj bi izviralo iz sredstev, zagotovljenih na podlagi zakonskega odloka št. 35 z dne 14. marca 2005 (3) (decreto competitività), ki je bil pozneje spremenjen s členom 11 zakona št. 80 z dne 14. maja 2005 (4) in pojasnjena z odločbo št. 101 Medresorskega odbora za gospodarsko načrtovanje (Comitato Interministeriale per la Programmazione Economica) z dne 29. junija 2005, ki določa, da se lahko vsaka taka pomoč zagotovi le v obliki jamstva in le za reševanje podjetja v težavah.

(20)

Jamstvo je bilo zagotovljeno za pokritje posojila pri banki BancApulia (v nadaljnjem besedilu: banka) v znesku 15 milijonov EUR po trimesečni obrestni meri euribor z dodatkom 1,25 odstotne točke, kar pomeni, da je bila prvotna obrestna mera 3,591 %. Posojilo je bilo zagotovljeno za šest mesecev od 30. decembra 2005.

(21)

Pomoč se je porabila predvsem za plačilo dela dolgov podjetja. Italija je trdila, da so bila ta plačila nujna, ker so nekateri upniki že sprožili sodne postopke za uveljavitev svojih terjatev.

(22)

Italijanski organi so poleg tega obvestili Komisijo o prošnji podjetja Ixfin, da se znesek, ki ga pokriva jamstvo, poveča na 17,3 milijona EUR.

(23)

Zoper podjetje je bil 5. julija 2006 uradno uveden stečajni postopek, ko so se začeli tudi postopki likvidacije (v nadaljnjem besedilu: procedura fallimentare ali fallimento) (5).

(24)

Marca 2007 je ministrstvo, katerega terjatev je bila evidentirana v stečajnem postopku, pri zadevnem sodišču zahtevalo, da se postopki fallimento spremenijo v izredni upravni postopek, tj. postopek, ki ga vodi sodišče in ki lahko, potem ko je končan, omogoči nadaljnje delovanje zadevnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: amministrazione straordinaria) (6), tj. ukrep, uveden z zakonskim odlokom št. 270 z dne 8. julija 1999 (v nadaljnjem besedilu: zakonski odlok št. 270/1999).

(25)

Poleg tega je Komisija pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave iz medijev izvedela, da bi se lahko v zvezi s podjetjem sprejel postopek amministrazione straordinaria zaradi sporazuma za obnovitev industrije na območju Caserte (Protocollo d’intesa per la reindustrializzazione della Provincia di Caserta, v nadaljnjem besedilu: Protocollo). Ta sporazum, ki so ga podpisali italijanski organi, sindikati in organizacija delodajalcev Confindustria, je na podlagi različnih ukrepov omogočil naložbo med 40 milijoni EUR in 60 milijoni EUR. Na podlagi informacij, ki jih je imela Komisija takrat na voljo, se je zdelo, da je bil cilj tega sporazuma obnovitev proizvodnje in ohranitev delovnih mest v industrijskih krajih province Caserta.

(26)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka na podlagi informacij, ki so bile takrat na voljo, dvomila, da je pomoč za reševanje združljiva s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (7) (v nadaljnjem besedilu: smernice).

(27)

Komisija je pozvala Italijo, da predloži dodatne informacije, s katerimi bi dokazala upravičenost podjetja Ixfin do pomoči, in bilance stanja podjetij Pufin in Maxfin, s čimer bi dokazala, da so bile težave prevelike, da bi jih lahko odpravila skupina sama.

(28)

Kar zadeva združljivost pomoči za reševanje s smernicami, je Komisijo zanimalo, ali je bila izpolnjena točka 25(d) smernic. Za izpolnitev tega pogoja mora biti znesek pomoči za reševanje omejen na najmanjši znesek, ki je potreben za delovanje podjetja v obdobju, za katerega se odobri pomoč. V zvezi s tem je Komisija Italijo pozvala, da predloži več informacij o primernosti zneska pomoči za reševanje ter med drugim potrdi, da je bilo jamstvo omejeno na posojilo v znesku 15 milijonov EUR in da se ne bo povečalo na 17,3 milijona EUR, kot je zahtevalo podjetje.

(29)

Poleg tega je Komisija poudarila, da cilj pomoči za reševanje ne more biti zlasti ohranjanje plačilne sposobnosti, ampak da mora biti pomoč uporabljena za prestrukturiranje. Kljub temu je Komisija menila, da je bil namen pomoči za reševanje le reprogramiranje vračila dolga in tako rešiti podjetje pred plačilno nesposobnostjo. Komisija je Italijo med drugim pozvala, naj predloži dokaze, da je podjetje Ixfin v tem obdobju poskušalo pripraviti načrt prestrukturiranja.

(30)

Komisijo je prav tako zanimalo, ali je pomoč skladna s točko 25(c) smernic, ki določa, da morajo države članice najpozneje šest mesecev po prvem izvajanju ukrepa pomoči za reševanje predložiti načrt za prestrukturiranje ali načrt za likvidacijo ali dokazilo, da je jamstvo prenehalo veljati.

(31)

Komisija je poleg tega dvomila, da je bilo izpolnjeno načelo enkratnosti pomoči iz točke 72 smernic in točk, ki ji sledijo.

(32)

Poleg tega je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka dvomila, da je podjetje Ixfin dodatno pomoč izkoristilo za izboljšanje rezultata stečajnih postopkov (glej uvodno izjavo 25 te odločbe). Komisija je ugotovila, da taka pomoč, čeprav je bila dodeljena v skladu z zakonom št. 181 iz leta 1989 (ali poznejšimi akti o podaljšanju tega zakona), ne bi bila združljiva z odločbo Komisije v zadevi N 214/03, ker naj bi odobritev temeljila na izključitvi podjetij v težavah v skladu s členom 9. Vendar je jasno, da je podjetje Ixfin podjetje v težavah na podlagi točke 10(c) smernic, ker je v stečajnem postopku. Zato je Komisija ugotovila, da se lahko vsaka taka pomoč šteje za združljivo kot pomoč za prestrukturiranje, če izpolnjuje pogoje iz točk 31–51 smernic.

(33)

Vendar Komisija ni prejela nobene priglasitve pomoči za prestrukturiranje in ni bila obveščena o nobenem načrtu prestrukturiranja, na podlagi česar bi lahko pomoč izpolnjevala osnovne pogoje za odobritev kot pomoč za prestrukturiranje iz smernic. Komisija je zlasti resno dvomila, da bi se lahko z načrtom prestrukturiranja, če bi obstajal, ponovno vzpostavila operativna in finančna donosnost podjetja.

(34)

Zapisnik sestanka z dne 9. januarja 2008 v zvezi s podjetjem Ixfin, ki je potekal na ministrstvu, je bil predložen Komisiji 15. januarja 2008. Iz tega zapisnika je bilo razvidno, da se je ministrstvo odločilo za vložitev pritožbe zoper odločbo sodišča, da ne odobri postopka amministrazione straordinaria za podjetje Ixfin.

(35)

Italijanski organi so 12. marca 2008 prek elektronske pošte obvestili Komisijo, da so imeli težave s pridobivanjem zahtevanih informacij in so zaprosili Komisijo za začasno rešitev. Italijanski organi so 25. marca 2008 potrdili, da domnevna pomoč za prestrukturiranje v znesku 40 milijonov EUR ni bila dodeljena podjetju Ixfin.

(36)

Komisija je v dopisu z dne 27. marca 2008 prejela pripombe upravitelja podjetja Ixfin.

(37)

Upravitelj je v zvezi s plačilno nesposobnostjo podjetja Ixfin pojasnil, da takrat postopki fallimento v zvezi s podjetjem Ixfin še niso bili končani. Vendar so dejansko obstajale postopkovne in vsebinske zahteve, da bi se postopki fallimento spremenili v postopke amministrazione straordinaria. Sodišče je v svojem sklepu z dne 4. januarja 2008 odredilo, da pogoji za ponovno vzpostavitev gospodarskega ravnotežja niso bili izpolnjeni, zato postopkov fallimento ne morejo nadomestiti postopki amministrazione straordinaria. Ministrstvo je izpodbijalo ta sklep na Pritožbenem sodišču v Neaplju (v nadaljnjem besedilu: pritožbeno sodišče).

(38)

Poleg tega je upravitelj pojasnil, da se je gospodarska dejavnost podjetja končala, ker je podjetje še vedno vključeno v postopek fallimento.

(39)

Upravitelj je v zvezi s sporazumom Protocollo pojasnil, da ga je urad predsednika vlade sprejel 20. junija 2007. Skupina za usklajevanje, ki naj bi pripravila natančnejši program naložb, se je sestala 25. oktobra 2007. Vendar se program naložb, kot je jasno iz pripomb upravitelja, zlasti iz odločbe sodišča, dejansko pozneje ni upošteval, ampak je ostal le abstrakten dokument, ki ne vsebuje nobenih navedb o projektih, ki jih je treba podpreti, ali sredstvih, ki jih je treba uporabiti. Upravitelj je poleg tega izpostavil, da razen pomoči za reševanje niso bila dodeljena nobena druga javna sredstva za rešitev in/ali prestrukturiranje podjetja Ixfin.

(40)

Upravitelj je poleg tega navedel, da je podjetje Ixfin 23. junija 2006 predložilo osnutek načrta prestrukturiranja podjetju Sviluppo Italia s.p.a., ki ni bil izpolnjen ob upoštevanju stečaja podjetja. Upravitelj je Komisiji poslal izvod osnutka načrta prestrukturiranja, ki ga je sestavil svetovalec.

(41)

V zvezi s primernostjo zneska pomoči za reševanje je upravitelj poslal Komisiji zahtevka za pomoč za reševanje, ki ju je podjetje Ixfin poslalo podjetju Sviluppo Italia s.p.a. 30. septembra 2005 in 11. novembra 2005.

(42)

Ker je Komisija zahtevala bilance stanja podjetij Pufin in Maxfin za leta 2004, 2005 in 2006, je upravitelj predložil izvode teh bilanc.

(43)

Upravitelj je v zvezi z unovčitvijo državnega jamstva navedel, da je Banka 3. julija 2006 pozvala ministrstvo, naj povrne zagotovljeno posojilo.

(44)

Italijanski organi so navedli svoje pripombe o ugotovitvah tretjih oseb. Med drugim so navedli, da lahko zdaj lažje odgovorijo na navedbe iz odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(45)

Italijanski organi so v zvezi z državnim jamstvom za posojilo pri banki v znesku 15 milijonov EUR pojasnili naslednje točke.

(46)

Italijanski organi so najprej potrdili, da je bilo jamstvo omejeno na posojilo v znesku 15 milijonov EUR in se zato ni povečalo na 17,3 milijona EUR. Poleg tega so poudarili, da se je znesek pomoči za reševanje izračunal na podlagi formule iz priloge k smernicam.

(47)

Poleg tega je ministrstvo z dopisoma z dne 21. aprila 2008 in 30. oktobra 2008 obvestilo Komisijo, da je banka 3. julija 2006 unovčila jamstvo za posojilo v znesku 15 milijonov EUR skupaj s pripadajočimi obrestmi v skupnem znesku 15 154 457,72 EUR. Italijanski organi so prav tako predložili dopis z dne 20. septembra 2006, na podlagi katerega je ministrstvo za gospodarstvo in finance 27. septembra 2006 izvršilo plačilo banki. S tem plačilom je ministrstvo pridobilo pravice upnika za ta znesek v zvezi s podjetjem Ixfin.

(48)

Italijanski organi so prav tako predložili izvod dopisa z dne 30. novembra 2006, s katerim je ministrstvo pozvalo pristojne organe (urad javnega tožilca v Neaplju), naj predložijo zadevni zahtevek, ki bi se priložil k seznamu dolžnikov, v skladu s členom 93 zakonskega odloka št. 270/1999.

(49)

Kar zadeva postopke fallimento v zvezi s podjetjem Ixfin, so italijanski organi navedli, da je podjetje na podlagi uvedbe stečajnega postopka 5. julija 2006 še vedno vključeno v postopke fallimento, in potrdili informacije, ki jih je predložil upravitelj v zvezi s tem. Poleg tega so italijanski organi potrdili, da postopek pritožbe zoper odločbo sodišča še ni končan.

(50)

Kar zadeva sporazum Protocollo, so italijanski organi predložili njegov izvod in navedli, da ne določa nobene pomoči za podjetje Ixfin.

(51)

Poleg tega so italijanski organi poslali Komisiji izvod osnutka obvestila o načrtu prestrukturiranja, ki po njihovem mnenju nato ni bil poslan Komisiji, ker je sodišče uradno razglasilo podjetje Ixfin za plačilno nesposobno.

(52)

Italijanski organi so predložili tudi izvod sporazuma o posojilu med banko in podjetjem Ixfin, iz katerega je razvidno, da je bilo posojilo odobreno 30. decembra 2005 z obrestno mero 3,591 % (glej uvodno izjavo 20 te odločbe) in ne s 3,752 %, kot je navedeno v točki 15 odločitve o sprožitvi postopka na podlagi informacij, ki so bile prvotno na voljo.

(53)

Pritožbeno sodišče je s svojim sklepom z dne 4. junija 2008, objavljenim 15. julija 2008, potrdilo odločbo sodišča in s tem ugotovitev, da ni vsebinskih pogojev za nadomestitev postopkov fallimento s postopki amministrazione straordinaria. Ministrstvo je vložilo pritožbo zoper odločbo pri vrhovnem kasacijskem sodišču, ki še ni izdalo končne odločbe v zvezi s to zadevo.

(54)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da lahko nacionalni organi v skladu s točkami 66 do 68 obvestila Komisije „Za učinkovito izvajanje odločb Komisije, ki od držav članic zahtevajo dosego vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči“ (8), podprejo nadaljevanje gospodarske dejavnosti upravičenca, če to omogoča takojšnje in učinkovito vračilo pomoči.

(55)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da je vsaka pomoč, ki jo odobri država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če vpliva na trgovino med državami članicami.

(56)

Italija je odobrila jamstvo za podjetje Ixfin iz svojih lastnih sredstev, ker podjetje Ixfin za to ni plačalo nobene premije. Tako je lahko podjetje Ixfin dobilo posojilo, ki ga kot podjetje z resnimi finančnimi težavami ne bi moglo pridobiti brez državnega jamstva. Zato je podjetje Ixfin z zagotovitvijo jamstva za posojilo dobilo selektivno prednost iz državnih sredstev.

(57)

Pomoč za reševanje in prestrukturiranje se obravnava kot ena od najbolj izkrivljajočih vrst državne pomoči, ker omogoča ohranitev podjetja, ki brez državne intervencije ne bi obstajalo na trgu. Podjetje Ixfin je bilo dejavno na področju proizvodnje in distribucije elektronskih komponent za avtomobilski in telekomunikacijski sektor. S temi izdelki se trguje v EU, pri čemer je zadevni trg nadnacionalen, kar je izpostavljeno v odločbi italijanskega organa za konkurenco (9). Poleg tega je podjetje Ixfin ob prejetju pomoči načrtovalo ponovni zagon proizvodne dejavnosti. Tako je lahko podjetje zaradi prednosti, ki jo je pridobilo na podlagi jamstva, sprejelo ukrepe za rešitev podjetja in sčasoma v določenem obdobju nadaljevalo z gospodarsko dejavnostjo. Zato Komisija ugotavlja, da zadevna pomoč izkrivlja ali verjetno izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem.

(58)

Poleg tega določa točka 3(2)(a) Obvestila o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (10) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) več pogojev, ki zagotavljajo, da javno jamstvo ne vključuje nobenega elementa državne pomoči: upravičenec ne sme biti v finančnih težavah, jamstvo ne sme zajemati več kot 80 % neodplačanega posojila in plačati je treba tržno oblikovano ceno. V zadevnem primeru zajema jamstvo celotno posojilo, plačana ni bila nobena premija in, kot je razvidno iz oddelka VIII.2.1, je upravičenec podjetje v težavah.

(59)

Ukrep zato pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(60)

Odstopanja iz člena 87(2) Pogodbe ES se v zadevnem primeru ne uporabljajo. Kar zadeva odstopanja po členu 87(3) Pogodbe ES, se lahko uporabi le odstopanje iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES, ki dovoljuje, da se državna pomoč dodeli za spodbujanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, ker je prvotni cilj pomoči znova vzpostaviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja. Pomoč se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES le, če so upoštevani pogoji iz smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(61)

Komisija v skladu s točko 9 smernic meni, da je podjetje v težavah, kadar ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe. Točka 11 smernic navaja, da so običajni znaki podjetja v težavah vedno večje izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, vedno večji dolgovi, vedno večji stroški obresti ali zmanjševanje čiste vrednosti sredstev. V preglednici 1 je prikazano, da so se dolgovi povečevali, da so se denarni tokovi zmanjšali in da se je promet zmanjšal s 104 milijonov EUR na 3 milijone EUR zgolj v 17 mesecih.

(62)

V skladu s točko 10(c) smernic se obravnava, da je podjetje v težavah, kadar po domači zakonodaji izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnih postopkov insolventnosti. V zadevnem primeru so se znaki plačilne nesposobnosti, in sicer nezmožnost podjetja, da pravočasno izpolni svoje obveznosti, pojavili že septembra 2004. Poleg tega je Italija trdila, da je odobrila pomoč za reševanje pred priglasitvijo zaradi nujnih likvidnostnih potreb podjetja. Nazadnje je pristojno sodišče 5. julija 2006 uvedlo stečajni postopek zoper podjetje Ixfin.

(63)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da je Ixfin podjetje v težavah v smislu točk 10 in 11 smernic.

(64)

Vendar je treba opozoriti, da v skladu s točko 13 smernic podjetje, ki pripada skupini, običajno ni upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, razen če je mogoče dokazati, da je razlog za težave v podjetju samem in te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter da so težave prevelike, da bi jih lahko odpravila skupina sama.

(65)

Ixfin je del skupine Pufin. Najprej je treba opozoriti, da Ixfin dolguje 3,7 milijona EUR svojemu matičnemu podjetju Maxfin. Poleg tega so po sprožitvi formalnega postopka preiskave italijanski organi Komisiji predložili bilance stanja podjetja Maxfin z dopisi z dne 30. aprila 2005, 30. aprila 2006 in 30. junija 2006 ter bilance stanja podjetja Pufin z dopisi z dne 30. junija 2004, 30. junija 2005 in 30. junija 2006. Finančni rezultati podjetja Pufin in podjetja Maxfin od leta 2003 do leta 2005 so navedeni v preglednici 2. V preglednici 2 je prikazano, da podjetji Maxfin in Pufin zaradi svojega finančnega položaja nista mogli dodeliti zahtevanih sredstev podjetju Ixfin v obsegu, primerljivem pomoči za reševanje, ki jo je dodelila Italija. Poleg tega hčerinske družbe podjetja Ixfin nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi lahko sprostile sredstva, potrebna za rešitev podjetja Ixfin. Zato se lahko ugotovi, da podjetje Pufin, podjetje Maxfin in hčerinske družbe podjetja Ixfin niso mogli financirati rešitve podjetja Ixfin ter da so bile tako težave podjetja Ixfin prevelike, da bi jih lahko odpravila skupina sama.

Preglednica 2

(66)

Da bi odpravili pomisleke Komisije, da je razlog za težave v podjetju samem in da te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini, so italijanski organi najprej predložili informacije, ki kažejo, da so težave podjetja nastale zaradi več dejavnikov: zmanjšanje naročil predvsem najpomembnejših strank in povečanje dolga zlasti potem, ko je podjetje od marca do decembra 2004 upravljal vlagatelj (kot je navedeno v uvodni izjavi 17 te odločbe). Poleg tega so italijanski organi poudarili, da matična družba po ponovnem odkupu podjetja Ixfin ni izvršila nobenega posla, ki bi pomenil samovoljno prerazporejanje stroškov v skupini.

(67)

Zato Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, meni, da podjetje Ixfin izpolnjuje pogoje iz točke 13 smernic.

(68)

Da bi bila pomoč za reševanje združljiva s skupnim trgom, mora izpolnjevati pogoje iz točke 25 smernic.

(69)

V skladu s točko 25(a) smernic mora pomoč za reševanje vključevati likvidnostno pomoč v obliki jamstev za posojilo ali v obliki posojil; v obeh primerih mora biti posojilo zagotovljeno po obrestni meri, ki je vsaj primerljiva z obrestno mero, ki jo plačujejo zdrava podjetja.

(70)

V zadevnem primeru pomoč za reševanje vključuje likvidnostno pomoč (glej uvodno izjavo 20 te odločbe). Kar zadeva obrestno mero, mora Komisija proučiti svojo prvotno ugotovitev, da naj bi obrestna mera ustrezala meri, ki se običajno uporabi za zdrava podjetja. Ker je obrestna mera, ki se je dejansko uporabila za zajamčeno posojilo, znašala 3,591 %, Komisija v primerjavi z referenčno mero Komisije za Italijo, ki znaša 4,08 %, ugotavlja, da ta obrestna mera ni primerljiva z obrestno mero, ki se običajno uporabi za zdrava podjetja. Zato Komisija meni, da pomoč za reševanje, ki je bila dodeljena podjetju Ixfin, ne izpolnjuje meril iz točke 25(a) smernic.

(71)

Kar zadeva pogoje iz točke 25(b) smernic, Komisija meni, da v zadevnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni, ker je cilj pomoči za reševanje ublažitev resnih socialnih težav, pri čemer nima neupravičenih škodljivih učinkov prelivanja na druge države članice.

(72)

V skladu s točko 25(d) smernic mora biti pomoč za reševanje omejena na znesek, ki je potreben za delovanje podjetja v obdobju, za katerega je odobrena pomoč; potrebni znesek mora temeljiti na likvidnostih potrebah podjetja, ki izvirajo iz dolgov. Komisija ugotavlja, da znaša znesek pomoči, čeprav je v skladu s formulo iz priloge k smernicam za opredelitev likvidnostnih potreb podjetja, več kot 10 milijonov EUR in da italijanski organi niso zagotovili dovolj dokazov za pojasnitev, zakaj ta znesek ustreza znesku, ki ga je izrecno zahtevalo podjetje Ixfin za preprečitev zadolževanja. Zato Komisija meni, da ni dovolj dokazov, da je znesek prejete pomoči najmanjši znesek, ki je potreben za delovanje podjetja v obdobju reševanja iz točke 25(d) smernic.

(73)

V skladu s točko 25(e) smernic mora biti pomoč dodeljena v skladu z načelom enkratnosti pomoči, kot je določeno v točki 72 smernic in točkah, ki ji sledijo. Italijanski organi so navedli, da je bilo upoštevano načelo enkratnosti pomoči, tj. da podjetje v zadnjih desetih letih ni dobilo nobene pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Zato Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, meni, da je bilo izpolnjeno merilo iz točke 25(e) smernic.

(74)

V zadevnem primeru se je obdobje šestih mesecev, v katerem se lahko v skladu s točko 25(c) dodeli pomoč za reševanje, začelo 30. decembra 2005 in končalo 30. junija 2006. V skladu z zadnjim stavkom točke 25(a) smernic je treba vsako posojilo odplačati, vsako jamstvo pa mora prenehati veljati v obdobju največ šest mesecev po izplačilu prvega obroka podjetju. Poleg tega je v zadnjem delu točke 25(c) določeno, da mora pomoči država v primeru nepriglašene članica najpozneje šest mesecev po prvem izvajanju ukrepa pomoči za reševanje predložiti načrt za prestrukturiranje ali likvidacijo ali dokazilo, da je bilo posojilo v celoti povrnjeno, in/ali da je jamstvo prenehalo veljati. V skladu s točko 26 smernic obstaja izjema od šestmesečnega pravila, če država članica v šestih mesecih predloži načrt za prestrukturiranje ali likvidacijo. Komisija v zadevnem obdobju ni prejela nobenega načrta za prestrukturiranje ali likvidacijo. Poleg tega je bilo jamstvo unovčeno 3. julija 2006 in podjetje Ixfin sploh ni povrnilo posojila. Zato je treba upoštevati, da pomoč za reševanje za podjetje Ixfin ni združljiva s skupnim trgom.

(75)

Komisija pomoči za reševanje ne more obravnavati kot ukrep prestrukturiranja. Komisiji ni bil predložen noben načrt prestrukturiranja. Poleg tega pomoč za reševanje ne izpolnjuje zahtev iz točke 31 smernic in točk, ki ji sledijo in določajo pogoje združljivosti ukrepov prestrukturiranja s skupnim trgom. Komisija zato nima nobenih dokazov, ki bi ji omogočili, da šteje pomoč za reševanje za združljivo kot ukrep prestrukturiranja.

(76)

Kar zadeva domnevno odobritev pomoči za prestrukturiranje, so bili na podlagi informacij, ki so bile predložene Komisiji med formalnim postopkom preiskave, odpravljeni vsi dvomi, da je bila podjetju Ixfin dodeljena pomoč za prestrukturiranje (glej uvodno izjavo 32 te odločbe). Zato je postalo ocenjevanje združljivosti pomoči s skupnim trgom nepomembno, ker obstoj pomoči za prestrukturiranje ni bil potrjen.

(77)

Komisija končuje formalni postopek preiskave, ki ga je sprožila z odločitvijo z dne 11. decembra 2007 o nezakonito dodeljeni pomoči za reševanje in domnevnem ukrepu pomoči za prestrukturiranje.

(78)

Komisija ugotavlja, da je državna pomoč v obliki jamstva za posojilo v znesku 15 milijonov EUR, ki jo je Italija v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES dodelila podjetju Ixfin s.p.a., nezdružljiva s skupnim trgom. Italija mora nezdružljivo pomoč od podjetja izterjati.

(79)

Komisija se pri določitvi zneska pomoči sklicuje na odstavek 4.1(a) obvestila, ki navaja, da „bo tržni porok, če obstaja, podjetjem v težavah v trenutku dodelitve poroštva zaračunal visoko premijo zaradi pričakovane stopnje tveganja neplačila. Če postane verjetnost, da posojilojemalec ne bo mogel odplačati posojila, zelo visoka, mogoče te tržne stopnje ni, v izjemnih okoliščinah pa je lahko element pomoči poroštva celo enak znesku, ki ga dejansko krije navedeno poroštvo“.

(80)

Komisija glede na resne finančne težave podjetja Ixfin ob dodelitvi jamstva meni, da je obstajalo zelo malo možnosti, da bi lahko podjetje pridobilo bančno posojilo na trgu brez posredovanja države; zato Komisija ugotavlja, da znesek pomoči ustreza skupnemu znesku posojila.

(81)

Formalni postopek preiskave v zvezi z domnevno pomočjo za prestrukturiranje je končan, ker med zadevnim postopkom ni bila potrjena dodelitev pomoči za prestrukturiranje podjetju Ixfin –