posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 15 zvezek 013 str. 95 - 117
English
Select your language
Official EU languages:
Access to European Union law
EUR-Lex
Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Need more search options? Use the
Advanced search
Document 32010D0335
2010/335/: Commission Decision of 10 June 2010 on guidelines for the calculation of land carbon stocks for the purpose of Annex V to Directive 2009/28/EC (notified under document C(2010) 3751)
2010/335/: Sklep Komisije z dne 10. junija 2010 o smernicah za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 3751)
2010/335/: Sklep Komisije z dne 10. junija 2010 o smernicah za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 3751)
UL L 151, 17.6.2010, p. 19–41
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
In force
Language
HTML
PDF
Official Journal
|
17.6.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 151/19 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 10. junija 2010
o smernicah za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 3751)
(2010/335/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (1) in zlasti točke 10 dela C Priloge V,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva 2009/28/ES določa pravila za izračunavanje vpliva pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv na toplogredne pline, ki upoštevajo emisije iz sprememb zalog ogljika zaradi spremenjene rabe zemljišč. Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (2) vključuje ustrezna pravila, ki zadevajo biogoriva. |
|
(2) |
Komisija bi morala pripraviti svoje smernice za izračun zalog ogljika v zemljišču na podlagi smernic za nacionalne evidence toplogrednih plinov Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC) iz leta 2006. Te smernice so bile namenjene za nacionalne evidence toplogrednih plinov in niso izražene v obliki, ki bi bila neposredno uporabna za gospodarske subjekte. Kadar v smernicah IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov ni potrebnih informacij za proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ali te informacije niso dosegljive, je zato primerno izhajati iz drugih znanstvenih virov podatkov. |
|
(3) |
Za izračun zalog ogljika v organski snovi tal je primerno upoštevati podnebje, vrsto tal, pojave na zemeljskem površju, upravljanje zemljišč in vnos. Za mineralna tla je metodologija IPCC kategorije 1 za organski ogljik v tleh primerna metoda za ta namen, ker obsega svetovno raven. Za organska tla pa metodologija IPCC obravnava predvsem izgubo ogljika zaradi izsuševanja tal in sicer samo na podlagi letnih izgub. Ker izsuševanje tal običajno povzroči velike izgube zalog ogljika, ki se ne morejo nadomestiti s prihranki toplogrednega plina iz pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv, in ker je izsuševanje šotišč prepovedano s trajnostnimi merili iz Direktive 2009/28/ES, za opredeljevanje organskega ogljika v tleh ali izgub ogljika v organskih tleh zadošča določitev splošnih pravil. |
|
(4) |
Za izračun zalog ogljika v živi biomasi in odmrli organski snovi bi moral biti nezahteven pristop, ki ustreza kategoriji 1 metodologije IPCC za vegetacijo, ustrezna metoda. V skladu s to metodologijo je smiselno predpostaviti, da zemljišče po spremembi namembnosti izgubi vso zalogo ogljika v živi biomasi in odmrli organski snovi. Odmrla organska snov je običajno pri spremembi namembnosti zemljišča za določitev posevkov za proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv manj pomembna, vendar jo je treba upoštevati vsaj pri strnjenih gozdnih površinah. |
|
(5) |
Pri izračunavanju vpliva spremembe namembnosti zemljišč na toplogredne pline bi morali gospodarski subjekti imeti možnost uporabe dejanskih vrednosti za zaloge ogljika, povezanih z referenčno rabo zemljišč in rabo zemljišč po spremembi namembnosti. Morali bi imeti tudi možnost uporabe standardnih vrednosti, zato je primerno, da jim jih te smernice zagotovijo. Vendar ni potrebno zagotavljati standardnih vrednosti za malo verjetne kombinacije podnebja in vrste tal. |
|
(6) |
Priloga V k Direktivi 2009/28/ES določa način za izračun vplivov na toplogredne pline in vsebuje pravila za izračun letnih emisij sprememb zalog ogljika zaradi sprememb rabe zemljišč. Smernice, ki so priložene k temu sklepu, določajo pravila za izračun zalog ogljika v zemljišču in dopolnjujejo pravila iz Priloge V – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Smernice za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES so določene v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 10. junija 2010
Za Komisijo
Günther OETTINGER
Član Komisije
(1) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(2) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.
PRILOGA
Smernice za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES
KAZALO
|
1. |
Uvod |
|
2. |
Dosledna predstavitev zalog ogljika v zemljišču |
|
3. |
Izračun zalog ogljika |
|
4. |
Zaloga organskega ogljika v tleh |
|
5. |
Zaloga ogljika v nadzemni in podzemni vegetacij |
|
6. |
Standardna zaloga ogljika v prsti v mineralnih tleh |
|
7. |
Faktorji, ki odražajo razliko med organskim ogljikom v tleh in standardnim organskim ogljikom v tleh |
|
8. |
Vrednosti zalog ogljika za zalogo ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji |
1. UVOD
Te smernice določajo pravila za izračun zalog ogljika v zemljišču za referenčno rabo zemljišča (CSR , kakor je opredeljena v točki 7 Priloge V k Direktivi 2009/28/ES) in dejansko rabo zemljišča (CSA , kakor je opredeljena v točki 7 Priloge V k Direktivi 2009/28/ES).
V točki 2 so opredeljena pravila za dosledno opredelitev zalog ogljika v zemljišču. Točka 3 določa splošno pravilo za izračun zalog ogljika, ki ga sestavljata dva elementa: organski ogljik v tleh in zaloga ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji.
Točka 4 določa podrobna pravila za opredelitev zaloge organskega ogljika v tleh. Za mineralna tla določa možnost uporabe metode, ki omogoča uporabo vrednosti, določenih v smernicah, zagotovljena pa je tudi možnost uporabe alternativnih metod. Za organska tla so metode opisane, vendar pa smernice ne vsebujejo vrednosti za opredeljevanje zalog organskega ogljika v organskih tleh.
Točka 5 določa podrobna pravila za zalogo ogljika v vegetaciji, vendar je primerna samo takrat, kadar se sprejme odločitev, da se ne uporabljajo vrednosti za zaloge ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji, ki jih določa točka 8 smernic (uporaba vrednosti, ki je določena v točki 8, ni obvezna in v nekaterih primerih morda ne obsega ustreznih vrednosti).
Točka 6 določa pravila za izbiro ustreznih vrednosti v primeru odločitve o uporabi vrednosti iz smernice, ki zadevajo organski ogljik v mineralnih tleh (te vrednosti so določene v točkah 6 in 7). Ta pravila se sklicujejo na podatkovne plasti o podnebnih območjih in vrsti tal, ki so na voljo v spletni platformi za preglednost, ki jo je uvedla Direktiva 2009/28/ES. Te podatkovne plasti so podrobne plasti, ki so podlaga za sliki 1 in 2 v nadaljevanju.
Točka 8 navaja vrednosti za zalogo ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji ter ustrezne parametre. Točki 7 in 8 navajata vrednosti za štiri različne kategorije rabe zemljišč: obdelovalna zemljišča, trajne posevke, travinje in gozdna zemljišča.
Slika 1
Podnebna območja
Slika 2
Geografska porazdelitev vrste tal
2. DOSLEDNA PREDSTAVITEV ZALOG OGLJIKA V ZEMLJIŠČIH
Za opredeljevanje zaloge ogljika na enoto površine, povezane s CSR in CSA, se uporabljajo naslednja pravila:
|
1. |
Površina, za katero se izračunavajo zaloge ogljika v zemljišču, mora imeti za celotno površino podobne:
|
|
(2) |
Zaloga ogljika pri dejanski rabi zemljišča, CSA , se upošteva:
|
3. IZRAČUN ZALOG OGLJIKA
Za izračun CSR in CSA se uporablja naslednje pravilo:
CSi = (SOC + CVEG ) × A
pri čemer je:
CSi= zaloga ogljika na enoto površine, povezana z dejansko rabo zemljišča i (merjena kot masa ogljika na enoto površine, vključno s prstjo in vegetacijo);
SOC= organski ogljik v tleh (merjen kot masa ogljika na hektar), izračunan v skladu s točko 4;
CVEG= zaloga ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5 ali izbrana med ustreznimi vrednostmi v točki 8;
A= faktor razmerja do zadevne površine (merjen v hektarih na enoto površine).
4. ZALOGA ORGANSKEGA OGLJIKA V TLEH
4.1. Mineralna tla
Za izračun SOC se lahko uporabi naslednje pravilo:
SOC = SOC ST × FLU × FMG × FI
pri čemer je:
SOC= organski ogljik v tleh (merjen kot masa ogljika na hektar);
SOCST= standard soil organic carbon in the 0-30 centimetre topsoil layer (measured as mass of carbon per hectare);
FLU= standardni organski ogljik v tleh v 0–30-centimetrski vrhnji plasti prsti (merjen kot masa ogljika na hektar);
FMG= faktor rabe zemljišča, ki odraža razliko med organskim ogljikom v tleh, povezanim z vrsto rabe zemljišča, in standardnim organskim ogljikom v tleh;
FI= faktor vnosa, ki odraža razliko med organskem ogljikom v tleh, povezanim z različnimi ravnmi vnosa, in standardnim organskim ogljikom v tleh.
Za SOCST se uporabljajo ustrezne vrednosti, predstavljene v točki 6.
Za FLU , FMG and FI se uporabljajo ustrezne vrednosti, predstavljene v točki 7.
Kot druga možnost se lahko za opredelitev SOC namesto zgornjega pravila uporabljajo druge ustrezne metode, vključno z meritvami. Če te metode ne temeljijo na meritvah, morajo upoštevati podnebje, vrsto tal, pojave na zemeljskem površju, upravljanje zemljišč in vnose.
4.2. Organska tla (histosoli)
Za opredelitev SOC se uporabljajo ustrezne metode. Te metode upoštevajo celotno debelino organske plasti tal, pa tudi podnebje, pojave na zemeljskem površju ter upravljanje zemljišč in vnos. Te metode lahko vključujejo meritve.
Kjer gre za zaloge ogljika, na katere vpliva izsuševanje tal, je treba z ustreznimi metodami upoštevati izgube ogljika zaradi izsuševanja. Te metode lahko temeljijo na letnih izgubah ogljika zaradi izsuševanja.
5. ZALOGA OGLJIKA V NADZEMNI IN PODZEMNI VEGETACIJI
Razen takrat, ko se za CVEG uporablja vrednost iz točke 8, se za izračun CVEG uporablja naslednja pravilo:
CVEG = CBM + CDOM
pri čemer je:
CVEG= zaloga ogljika v nadzemni in podzemni vegetaciji (merjena kot masa ogljika na hektar);
CBM= zaloga ogljika v živi biomasi nadzemne in podzemne vegetacije (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.1;
CDOM= zaloga ogljika v odmrli organski snovi nadzemne in podzemne vegetacije (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.2;
Za CDOM se lahko uporablja vrednost 0, razen za gozdna zemljišča – razen gozdnih nasadov – katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine.
5.1. Živa biomasa
Za izračun C BM se uporablja naslednje pravilo:
CBM = CAGB + CBGB
pri čemer je:
CBM= nadzemna in podzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar);
CAGB= nadzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.1.1;
CBGB= podzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.1.2.
5.1.1. Za izračun
For the calculation of C AGBse uporablja naslednje pravilo:
CAGB = BAGB × CFB
pri čemer je:
CAGB= nadzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar);
BAGB= teža nadzemne žive biomase (merjena kot masa suhe snovi na hektar);
CFB= delež ogljika v suhi snovi žive biomase (merjen kot masa ogljika v masi suhe snovi).
Za obdelovalna zemljišča, trajne posevke in gozdne nasade je vrednost za BAGB enaka povprečni teži nadzemne žive biomase v proizvodnem ciklu.
Za CFB se lahko uporablja vrednost 0,47.
5.1.2. Podzemna živa biomasa
Za izračun CBGB se uporablja eno od naslednjih dveh pravil:
|
(1) |
CBGB = BBGB × CFB pri čemer je: CBGB= podzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar); BBGB= teža podzemne žive biomase (merjena kot masa suhe snovi na hektar); CFB= delež ogljika v suhi snovi žive biomase (merjen kot masa ogljika v masi suhe snovi). Za obdelovalna zemljišča, trajne posevke in gozdne nasade je vrednost za BBGB enaka povprečni teži podzemne žive biomase v proizvodnem ciklu. Za CFB se lahko uporablja vrednost 0,47. |
|
(2) |
CBGB = CAGB × R pri čemer je: CBGB= podzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar); CAGB= nadzemna zaloga ogljika v živi biomasi (merjena kot masa ogljika na hektar); R= razmerje med podzemno zalogo vodika v živi biomasi in nadzemno zalogo vodika v živi biomasi. Za R se lahko uporabljajo ustrezne vrednosti iz točke 8. |
5.2. Odmrla organska snov
Za izračun CDOM se uporablja naslednje pravilo:
CDOM = CDW + CLI
pri čemer je:
CDOM= nadzemna in podzemna zaloga ogljika v odmrli organski snovi (merjena kot masa ogljika na hektar);
CDW= zaloga ogljika v območju odmrlih dreves (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.2.1;
CLI= zaloga ogljika v odpadlem listju (merjena kot masa ogljika na hektar), izračunana v skladu s točko 5.2.2.
5.2.1. Zaloga ogljika v območju odmrlih dreves
Za izračun C DW se uporablja naslednje pravilo:
CDW = DOMDW × CFDW
pri čemer je:
CDW= zaloga ogljika v območju odmrlih dreves (merjena kot masa ogljika na hektar);
DOMDW= teža odmrlih dreves v območju (merjena kot masa suhe snovi na hektar);
CFDW= delež ogljika v suhi snovi območja odmrlih dreves (merjen kot masa ogljika v masi suhe snovi).
Za CF DW se lahko uporablja vrednost 0,5.
5.2.2. Zaloga ogljika v odpadlem listju
Za izračun CLI se uporablja naslednje pravilo:
CLI = DOMLI × CFLI
pri čemer je:
CLI= zaloga ogljika v odpadlem listju (merjena kot masa ogljika na hektar);
DOMLI= teža odpadlega listja (merjena kot masa suhe snovi na hektar);
CFLI= delež ogljika v suhi snovi odpadlega listja (merjen kot masa ogljika v masi suhe snovi).
Za CFLI se lahko uporablja vrednost 0,4.
6. STANDARDNA ZALOGA OGLJIKA V PRSTI V MINERALNIH TLEH
Vrednost za SOCST se izbere iz tabele 1 na podlagi ustreznega podnebnega območja in vrste tal za zadevno površino, kakor določata točki 6.1 in 6.2.
Tabela 1
SOCST, standardni organski ogljik v tleh v 0–30-centimetrski vrhnji plasti prsti
|
(tone ogljika na hektar) |
||||||
|
Podnebno območje |
Vrsta tal |
|||||
|
|
Visoko aktivna ilovnata tla |
Nizko aktivna ilovnata tla |
Peščena tla |
Spodična tla |
Vulkanska tla |
Tla z mokrišči |
|
Severno |
68 |
— |
10 |
117 |
20 |
146 |
|
Zmerno hladno, suho |
50 |
33 |
34 |
— |
20 |
87 |
|
Zmerno hladno, vlažno |
95 |
85 |
71 |
115 |
130 |
87 |
|
Zmerno toplo, suho |
38 |
24 |
19 |
— |
70 |
88 |
|
Zmerno toplo, vlažno |
88 |
63 |
34 |
— |
80 |
88 |
|
Tropsko, suho |
38 |
35 |
31 |
— |
50 |
86 |
|
Tropsko, vlažno |
65 |
47 |
39 |
— |
70 |
86 |
|
Tropsko, mokro |
44 |
60 |
66 |
— |
130 |
86 |
|
Tropsko, mokro Tropsko, gorsko |
88 |
63 |
34 |
— |
80 |
86 |
6.1. Podnebno območje
Ustrezno podnebno območje za izbiro ustrezne vrednosti za SOCST se opredeli na podlagi podatkovnih plasti podnebnih območij, ki so na voljo v spletni platformi za preglednost, ki jo je uvedel člen 24 Direktive 2009/28/ES.
6.2. Vrsta tal
Ustrezna vrsta tal se opredeli v skladu s sliko 3. Podatkovne plasti za vrste tal, ki so na voljo v spletni platformi za preglednost, ki jo je uvedel člen 24 Direktive 2009/28/ES, se lahko uporabljajo kot navodilo za opredelitev ustrezne vrste tal.
Slika 3
Razvrstitev vrste tal
7. FAKTORJI, KI ODRAŽAJO RAZLIKO MED ORGANSKIM OGLJIKOM V TLEH IN STANDARDNIM ORGANSKIM OGLJIKOM V TLEH
Ustrezne vrednosti za F LU, FMG in FI se izberejo iz tabel v tej točki. Za izračun CSR so ustrezni faktorji upravljanja in vnosa faktorji, ki so se uporabljali januarja 2008. Za izračun CSA so ustrezni faktorji upravljanja in vnosa faktorji, ki se uporabljajo in privedejo do zadevne ravnotežne zaloge ogljika.
7.1. Obdelovalno zemljišče
Tabela 2
Faktorji za obdelovalno zemljišče
|
Podnebno območje |
Raba zemljišč (FLU ) |
Upravljanje (FMG ) |
Vnos (FI ) |
FLU |
FMG |
FI |
|
Zmerno/severno, suho |
obdelano |
popolno obdelovanje |
nizek |
0,8 |
1 |
0,95 |
|
srednji |
0,8 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,8 |
1 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,8 |
1 |
1,04 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
0,8 |
1,02 |
0,95 |
||
|
srednji |
0,8 |
1,02 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,8 |
1,02 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,8 |
1,02 |
1,04 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
0,8 |
1,1 |
0,95 |
||
|
srednji |
0,8 |
1,1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,8 |
1,1 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,8 |
1,1 |
1,04 |
|||
|
Zmerno/severno, vlažno/mokro |
obdelano |
popolno obdelovanje |
nizek |
0,69 |
1 |
0,92 |
|
srednji |
0,69 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,69 |
1 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,69 |
1 |
1,11 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
0,69 |
1,08 |
0,92 |
||
|
srednji |
0,69 |
1,08 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,69 |
1,08 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,69 |
1,08 |
1,11 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
0,69 |
1,15 |
0,92 |
||
|
srednji |
0,69 |
1,15 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,69 |
1,15 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,69 |
1,15 |
1,11 |
|||
|
Tropsko, suho |
obdelano |
popolno obdelovanje |
nizek |
0,58 |
1 |
0,95 |
|
srednji |
0,58 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,58 |
1 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,58 |
1 |
1,04 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
0,58 |
1,09 |
0,95 |
||
|
srednji |
0,58 |
1,09 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,58 |
1,09 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,58 |
1,09 |
1,04 |
|||
|
nizek |
srednji |
0,58 |
1,17 |
0,95 |
||
|
visok z gnojilom |
0,58 |
1,17 |
1 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,58 |
1,17 |
1,37 |
|||
|
nizek |
0,58 |
1,17 |
1,04 |
|||
|
Tropsko, vlažno/mokro |
obdelano |
popolno obdelovanje |
nizek |
0,48 |
1 |
0,92 |
|
srednji |
0,48 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,48 |
1 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,48 |
1 |
1,11 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
0,48 |
1,15 |
0,92 |
||
|
srednji |
0,48 |
1,15 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,48 |
1,15 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,48 |
1,15 |
1,11 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
0,48 |
1,22 |
0,92 |
||
|
srednji |
0,48 |
1,22 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,48 |
1,22 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,48 |
1,22 |
1,11 |
|||
|
Tropsko, gorsko |
obdelano |
popolno obdelovanje |
nizek |
0,64 |
1 |
0,94 |
|
srednji |
0,64 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,64 |
1 |
1,41 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,64 |
1 |
1,08 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
0,64 |
1,09 |
0,94 |
||
|
srednji |
0,64 |
1,09 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,64 |
1,09 |
1,41 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,64 |
1,09 |
1,08 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
0,64 |
1,16 |
0,94 |
||
|
srednji |
0,64 |
1,16 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
0,64 |
1,16 |
1,41 |
|||
|
visok brez gnojila |
0,64 |
1,16 |
1,08 |
Tabela 3 navaja navodila za izbiro ustreznih vrednosti iz tabel 2 in 4.
Tabela 3
Navodila za upravljanje in vnos za obdelovalna zemljišča in trajne posevke
|
Upravljanje/vnos |
Navodilo |
|
Popolno obdelovanje tal |
Močno mešanje prsti s popolnim obračanjem in/ali pogostim obdelovanjem (v letu). V času sajenja ostanki pokrivajo majhen del površine (npr. < 30 %). |
|
Zmanjšano obdelovanje tal |
Prvo in/ali drugo obdelovanje, vendar z zmanjšanim mešanjem zemlje (običajno plitvo in brez popolnega obračanja prsti), ki ob sajenju običajno pusti > 30 % površine, pokrite z ostanki. |
|
Brez obdelovanja tal |
Neposredno sejanje brez prvega obdelovanja in samo z najmanjšim možnim mešanjem prsti v območju sejanja. Za zatiranje plevela se običajno uporabljajo herbicidi. |
|
Nizek |
Do nizkega vračanja ostankov pride zaradi odstranjevanja ostankov (z zbiranjem ali sežiganjem), pogostega puščanja praznih ledin, proizvodnje pridelkov, ki dajejo malo ostankov (npr. zelenjava, tobak, bombaž), kadar ni gnojenja z mineralnimi gnojili ali pri pridelkih, ki izboljšujejo vsebnost dušika. |
|
Srednji |
Značilen za letno sejanje žitaric, pri katerem se vsi ostanki posevka vrnejo na polje. Če se ostanki odstranijo, se doda organska snov (npr. gnojilo) kot dopolnilo. Zahteva tudi gnojenje z mineralnimi gnojili ali pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, v kolobarjenju. |
|
Visok z gnojilom |
Predstavlja bistveno višji vnos ogljika v primerjavi s sistemi sejanja s srednjim vnosom ogljika zaradi dodatne tehnike rednega dodajanja živalskega gnojila. |
|
Visok brez gnojila |
Predstavlja bistveno večje vnose ostankov pridelkov v primerjavi s sistemi sejanja s srednjim vnosom ogljika zaradi dodatnih tehnik, kot je proizvodnja pridelkov, ki dajejo veliko ostankov, uporabe podorine, pokrovnih posevkov, izboljšanega obraščanja ledin, namakanja, pogoste uporabe trajnih trat v letnem kolobarjenju posevkov, vendar brez uporabe gnojila (glejte zgornjo vrstico). |
7.2. Trajni posevki
Tabela 4
Faktorji za trajne posevke, in sicer večletne posevke, katerih stebla se običajno ne žanjejo letno, kot je hitro rastoče grmovje in palmovo olje
|
Podnebno območje |
Raba zemljišč (FLU ) |
Upravljanje (FMG ) |
Vnos (FI ) |
FLU |
FMG |
FI |
|
Zmerno/severno, suho |
trajni |
popolno obdelovanje |
nizek |
1 |
1 |
0,95 |
|
srednji |
1 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1 |
1,04 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
1 |
1,02 |
0,95 |
||
|
srednji |
1 |
1,02 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,02 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,02 |
1,04 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
1 |
1,1 |
0,95 |
||
|
srednji |
1 |
1,1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,1 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,1 |
1,04 |
|||
|
Zmerno/severno, vlažno/mokro |
trajni |
popolno obdelovanje |
nizek posevki |
1 |
1 |
0,92 |
|
srednji |
1 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1 |
1,11 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
1 |
1,08 |
0,92 |
||
|
srednji |
1 |
1,08 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,08 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,08 |
1,11 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
1 |
1,15 |
0,92 |
||
|
srednji |
1 |
1,15 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,15 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,15 |
1,11 |
|||
|
Tropsko, suho |
trajni posevki |
popolno obdelovanje |
nizek |
1 |
1 |
0,95 |
|
srednji |
1 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1 |
1,04 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
1 |
1,09 |
0,95 |
||
|
srednji |
1 |
1,09 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,09 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,09 |
1,04 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
1 |
1,17 |
0,95 |
||
|
srednji |
1 |
1,17 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,17 |
1,37 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,17 |
1,04 |
|||
|
Tropsko, vlažno/mokro |
trajni posevki |
popolno obdelovanje |
nizek |
1 |
1 |
0,92 |
|
srednji |
1 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1 |
1,11 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
1 |
1,15 |
0,92 |
||
|
srednji |
1 |
1,15 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,15 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,15 |
1,11 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
1 |
1,22 |
0,92 |
||
|
srednji |
1 |
1,22 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,22 |
1,44 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,22 |
1,11 |
|||
|
Tropsko, gorsko |
trajni posevki |
popolno obdelovanje |
nizek |
1 |
1 |
0,94 |
|
srednji |
1 |
1 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1 |
1,41 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1 |
1,08 |
|||
|
zmanjšano obdelovanje |
nizek |
1 |
1,09 |
0,94 |
||
|
srednji |
1 |
1,09 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,09 |
1,41 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,09 |
1,08 |
|||
|
brez obdelovanja |
nizek |
1 |
1,16 |
0,94 |
||
|
srednji |
1 |
1,16 |
1 |
|||
|
visok z gnojilom |
1 |
1,16 |
1,41 |
|||
|
visok brez gnojila |
1 |
1,16 |
1,08 |
Tabela 3 v točki 7.1 navaja navodilo za izbiro ustreznih vrednosti iz tabele 4.
7.3. Travinje
Tabela 5
Faktorji za travinje, vključno s savanami
|
Podnebno območje |
Raba zemljišč (FLU ) |
Upravljanje (FMG ) |
Vnos (FI ) |
FLU |
FMG |
FI |
|
Zmerno/severno, suho |
travinje |
izboljšano |
srednji |
1 |
1,14 |
1 |
|
visok |
1 |
1,14 |
1,11 |
|||
|
malo upravljano |
srednji |
1 |
1 |
1 |
||
|
zmerno degradirano |
srednji |
1 |
0,95 |
1 |
||
|
močno degradirano |
srednji |
1 |
0,7 |
1 |
||
|
Zmerno/severno, vlažno/mokro |
travinje |
izboljšano |
srednji |
1 |
1,14 |
1 |
|
visok |
1 |
1,14 |
1,11 |
|||
|
malo upravljano |
srednji |
1 |
1 |
1 |
||
|
zmerno degradirano |
srednji |
1 |
0,95 |
1 |
||
|
močno degradirano |
srednji |
1 |
0,7 |
1 |
||
|
Tropsko, suho |
travinje |
izboljšano |
srednji |
1 |
1,17 |
1 |
|
visok |
1 |
1,17 |
1,11 |
|||
|
malo upravljano |
srednji |
1 |
1 |
1 |
||
|
zmerno degradirano |
srednji |
1 |
0,97 |
1 |
||
|
močno degradirano |
srednji |
1 |
0,7 |
1 |
||
|
Tropsko, vlažno/mokro |
savana |
izboljšano |
srednji |
1 |
1,17 |
1 |
|
visok |
1 |
1,17 |
1,11 |
|||
|
malo upravljano |
srednji |
1 |
1 |
1 |
||
|
zmerno degradirano |
srednji |
1 |
0,97 |
1 |
||
|
močno degradirano |
srednji |
1 |
0,7 |
1 |
||
|
Tropsko, gorsko, suho |
travinje |
izboljšano |
srednji |
1 |
1,16 |
1 |
|
visok |
1 |
1,16 |
1,11 |
|||
|
malo upravljano |
srednji |
1 |
1 |
1 |
||
|
zmerno degradirano |
srednji |
1 |
0,96 |
1 |
||
|
močno degradirano |
srednji |
1 |
0,7 |
1 |
Tabela 6 navaja navodila za izbiro ustreznih vrednosti iz tabele 5.
Tabela 6
Navodila za upravljanje in vnos za travinje
|
Upravljanje/vnos |
Navodila |
|
Izboljšano |
Predstavlja travinje, ki se trajnostno upravlja z zmerno pašno obremenitvijo in je deležno vsaj ene izboljšave (npr. gnojenje, izboljšanje vrst, namakanje). |
|
Malo upravljano |
Predstavlja nedegradirano in trajnostno upravljano travinje, vendar brez bistvenih izboljšav pri upravljanju. |
|
Zmerno degradirano |
Predstavlja od paše izčrpano ali zmerno degradirano travinje z nekoliko zmanjšano produktivnostjo (v odvisnosti od avtohtonega ali malo upravljanega travinja) in ne prejema upravljavskih vnosov. |
|
Močno degradirano |
Vključuje velika dolgoročna zmanjšanja produktivnosti in rastlinskega pokrova zaradi močnih mehanskih poškodb vegetacije in/ali močne erozije tal. |
|
Srednji |
Se uporablja, kadar se niso uporabljali dodatni upravljavski vnosi. |
|
Visok |
Se uporablja za izboljšano travinje, kjer se je uporabljal en ali več dodatnih upravljavskih vnosov/izboljšav (več kot se zahteva za razvrstitev kot izboljšano travinje). |
7.4. Gozdno zemljišče
Tabela 7
Faktorji za gozdno zemljišče, katerega krošnje pokrivajo vsaj 10 % površine
|
Podnebno območje |
Raba zemljišč (F LU) |
Upravljanje (FMG ) |
Vnos (FI ) |
FLU |
FMG |
FI |
|
Vsa |
avtohtoni gozd (nedegradiran) |
n/a (1) |
n/a |
1 |
|
|
|
Vsa |
upravljan gozd |
All |
All |
1 |
1 |
1 |
|
Tropsko, vlažno/suho |
selilno poljedelstvo – skrajšana ledina |
n/a |
n/a |
0,64 |
|
|
|
selilno poljedelstvo – zrela ledina |
n/a |
n/a |
0,8 |
|
|
|
|
Zmerno/severno, vlažno/suho |
selilno poljedelstvo – skrajšana ledina |
n/a |
n/a |
1 |
|
|
|
selilno poljedelstvo – zrela ledina |
n/a |
n/a |
1 |
|
|
Tabela 8 navaja navodila za izbiro ustreznih vrednosti iz tabele 7.
Tabela 8
Navodila za rabo zemljišč za gozdno zemljišče
|
Raba zemljišč |
Navodila |
|
Avtohtoni gozd (nedegradiran) |
Predstavlja avtohton ali dolgoročni, nedegradiran in trajnostno upravljan gozd. |
|
Selilno poljedelstvo |
Stalno selilno poljedelstvo, kjer se tropski gozd ali gozd krči za sajenje letnih posevkov za kratko obdobje (npr. 3–5 let), nato pa se pusti ponovno zarasti. |
|
Zrela ledina |
Predstavlja primere, ko se gozdna vegetacija pred ponovnim krčenjem za obdelovalno zemljo obnovi do zrelosti ali skoraj do zrelosti. |
|
Skrajšana ledina |
Predstavlja primere, ko se pred ponovnim krčenjem obnova gozdne vegetacije ne doseže. |
8. VREDNOSTI ZALOG OGLJIKA ZA ZALOGO OGLJIKA V NADZEMNI IN PODZEMNI VEGETACIJI
Za CVEG ali R se lahko uporabljajo ustrezne vrednosti iz te točke.
8.1. Obdelovalno zemljišče
Tabela 9
Vegetacijske vrednosti za obdelovalno zemljišče (splošno)
|
Podnebno območje |
CVEG (tone ogljika/hektar) |
|
Vsa |
0 |
Tabela 10
Vegetacijske vrednosti za sladkorni trs (posebne)
|
Območje |
Podnebno območje |
Ekološko območje |
Celina |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
|
Tropsko |
tropsko suho |
suhi tropski gozd |
Afrika |
4,2 |
|
Azija (kontinentalna, otoška) |
4 |
|||
|
tropsko grmišče |
Azija (kontinentalna, otoška) |
4 |
||
|
tropsko vlažno |
vlažni tropski listnati gozd |
Afrika |
4,2 |
|
|
Srednja in Južna Amerika |
5 |
|||
|
mokro tropsko |
tropski deževni gozd |
Azija (kontinentalna, otoška) |
4 |
|
|
Srednja in Južna Amerika |
5 |
|||
|
Subtropsko |
zmerno toplo suho |
subtropska stepa |
Severna Amerika |
4,8 |
|
zmerno toplo vlažno |
subtropski vlažni gozd |
Srednja in Južna Amerika |
5 |
|
|
Severna Amerika |
4,8 |
8.2. Trajni posevki, in sicer večletni posevki, katerih stebla se običajno ne žanjejo letno, npr. hitro rastoči panjevec in oljna palma
Tabela 11
Vegetacijske vrednosti za trajne posevke (splošne)
|
Podnebno območje |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
|
Zmerno (vse kategorije vlažnosti) |
43,2 |
|
Tropsko, suho |
6,2 |
|
Tropsko, vlažno |
14,4 |
|
Tropsko, mokro |
34,3 |
Tabela 12
Vegetacijske vrednosti za posebne trajne posevke
|
Podnebno območje |
Vrste pridelkov |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
|
Vsa |
kokosov oreh |
75 |
|
jatrofa |
17,5 |
|
|
jojoba |
2,4 |
|
|
oljna palma |
60 |
8.3. Travinje
Tabela 13
Vegetacijske vrednosti za travinje – razen grmišč (splošno)
|
Podnebno območje |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
|
Severno – suho in mokro |
4,3 |
|
Zmerno hladno – suho |
3,3 |
|
Zmerno hladno – mokro |
6,8 |
|
Zmerno toplo – suho |
3,1 |
|
Zmerno toplo – mokro |
6,8 |
|
Tropsko – suho |
4,4 |
|
Tropsko – vlažno in mokro |
8,1 |
Tabela 14
Vegetacijske vrednosti za travinje – razen grmišč (splošno)
|
Območje |
Podnebno območje |
Ekološko območje |
Celina |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
|
Subtropsko |
zmerno toplo suho |
subtropski suhi gozd |
Evropa |
10 |
|
Severna Amerika |
14,9 |
|||
|
subtropska stepa |
Severna Amerika |
14,9 |
Tabela 15
Vegetacijske vrednosti za grmišča, in sicer zemljišča z vegetacijo, ki jo v glavnem sestavljajo lesne rastline, nižje od 5 metrov, ki nimajo jasne fizionomije dreves.
|
Območje |
Celina |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
|
Tropsko |
Afrika |
46 |
|
Severna in Južna Amerika |
53 |
|
|
Azija (kontinentalna) |
39 |
|
|
Azija (otoška) |
46 |
|
|
Avstralija |
46 |
|
|
Subtropsko |
Afrika |
43 |
|
Severna in Južna Amerika |
50 |
|
|
Azija (kontinentalna) |
37 |
|
|
Evropa |
37 |
|
|
Azija (otoška) |
43 |
|
|
Zmerno |
na svetovni ravni |
7,4 |
8.4. Gozdno zemljišče
Tabela 16
Vegetacijske vrednosti za gozdno zemljišče – razen gozdnih nasadov – katerega krošnje pokrivajo med 10 % in 30 % površine
|
Območje |
Ekološko območje |
Celina |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
R |
|
Tropsko |
tropski deževni gozd |
Afrika |
40 |
0,37 |
|
Severna in Južna Amerika |
39 |
0,37 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
36 |
0,37 |
||
|
Azija (otoška) |
45 |
0,37 |
||
|
tropski vlažni gozd |
Afrika |
30 |
0,24 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
26 |
0,24 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
21 |
0,24 |
||
|
Azija (otoška) |
34 |
0,24 |
||
|
tropski suhi gozd |
Afrika |
14 |
0,28 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
25 |
0,28 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
16 |
0,28 |
||
|
Azija (otoška) |
19 |
0,28 |
||
|
tropski gorski sistemi |
Afrika |
13 |
0,24 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
17 |
0,24 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
16 |
0,24 |
||
|
Azija (otoška) |
26 |
0,28 |
||
|
Subtropsko |
subtropski vlažni gozd |
Severna in Južna Amerika |
26 |
0,28 |
|
Azija (kontinentalna) |
22 |
0,28 |
||
|
Azija (otoška) |
35 |
0,28 |
||
|
subtropski suhi gozd |
Afrika |
17 |
0,28 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
26 |
0,32 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
16 |
0,32 |
||
|
Azija (otoška) |
20 |
0,32 |
||
|
subtropska stepa |
Afrika |
9 |
0,32 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
10 |
0,32 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
7 |
0,32 |
||
|
Azija (otoška) |
9 |
0,32 |
||
|
Zmerno |
zmerni oceanski gozd |
Evropa |
14 |
0,27 |
|
Severna Amerika |
79 |
0,27 |
||
|
Nova Zelandija |
43 |
0,27 |
||
|
Južna Amerika |
21 |
0,27 |
||
|
zmerni kontinentalni gozd |
Azija, Evropa (≤ 20 let) |
2 |
0,27 |
|
|
Azija, Evropa (> 20 let) |
14 |
0,27 |
||
|
Severna in Južna Amerika (≤ 20 let) |
7 |
0,27 |
||
|
Severna in Južna Amerika (> 20 let) |
16 |
0,27 |
||
|
zmerni gorski sistemi |
Azija, Evropa (≤ 20 let) |
12 |
0,27 |
|
|
Azija, Evropa (> 20 let) |
16 |
0,27 |
||
|
Severna in Južna Amerika (≤ 20 let) |
6 |
0,27 |
||
|
Severna in Južna Amerika (> 20 let) |
6 |
0,27 |
||
|
Severno |
severni iglasti gozd |
Azija, Evropa, Severna Amerika |
12 |
0,24 |
|
severni gozd tundra |
Azija, Evropa, Severna Amerika (≤ 20 let) |
0 |
0,24 |
|
|
Azija, Evropa, Severna Amerika (> 20 let) |
2 |
0,24 |
||
|
severni gorski sistemi |
Azija, Evropa, Severna Amerika (≤ 20 let) |
2 |
0,24 |
|
|
Azija, Evropa, Severna Amerika (> 20 let) |
6 |
0,24 |
Tabela 17
Vegetacijske vrednosti za gozdno zemljišče – razen gozdnih nasadov – katerega krošnje pokrivajo več kot 30 % površine
|
Območje |
Ekološko območje |
Celina |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
|
Tropsko |
tropski deževni gozd |
Afrika |
204 |
|
Severna in Južna Amerika |
198 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
185 |
||
|
Azija (otoška) |
230 |
||
|
tropski vlažni listnati gozd |
Afrika |
156 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
133 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
110 |
||
|
Azija (otoška) |
174 |
||
|
tropski suhi gozd |
Afrika |
77 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
131 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
83 |
||
|
Azija (otoška) |
101 |
||
|
tropski gorski sistemi |
Afrika |
77 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
94 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
88 |
||
|
Azija (otoška) |
130 |
||
|
Subtropsko |
subtropski vlažni gozd |
Severna in Južna Amerika |
132 |
|
Azija (kontinentalna) |
109 |
||
|
Azija (otoška) |
173 |
||
|
subtropski suhi gozd |
Afrika |
88 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
130 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
82 |
||
|
Azija (otoška) |
100 |
||
|
subtropska stepa |
Afrika |
46 |
|
|
Severna in Južna Amerika |
53 |
||
|
Azija (kontinentalna) |
41 |
||
|
Azija (otoška) |
47 |
||
|
Zmerno |
zmerni oceanski gozd |
Evropa |
84 |
|
Severna Amerika |
406 |
||
|
Nova Zelandija |
227 |
||
|
Južna Amerika |
120 |
||
|
zmerni kontinentalni gozd |
Azija, Evropa (≤ 20 let) |
27 |
|
|
Azija, Evropa (> 20 let) |
87 |
||
|
Severna in Južna Amerika (≤ 20 let) |
51 |
||
|
Severna in Južna Amerika (> 20 let) |
93 |
||
|
zmerni gorski sistemi |
Azija, Evropa (≤ 20 let) |
75 |
|
|
Azija, Evropa (> 20 let) |
93 |
||
|
Severna in Južna Amerika (≤ 20 let) |
45 |
||
|
Severna in Južna Amerika (> 20 let) |
93 |
||
|
Severno |
severni iglasti gozd |
Azija, Evropa, Severna Amerika |
53 |
|
severni gozd tundra |
Azija, Evropa, Severna Amerika (≤ 20 let) |
26 |
|
|
Azija, Evropa, Severna Amerika (> 20 let) |
35 |
||
|
severni gorski sistemi |
Azija, Evropa, Severna Amerika (≤ 20 let) |
32 |
|
|
Azija, Evropa, Severna Amerika (> 20 let) |
53 |
Tabela 18
Vegetacijske vrednosti za gozdne nasade
|
Območje |
Ekološko območje |
Celina |
CVEG (tone ogljika na hektar) |
R |
|
Tropsko |
tropski deževni gozd |
Afrika, širokolistni > 20 let |
87 |
0,24 |
|
Afrika, širokolistni ≤ 20 let |
29 |
0,24 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let |
58 |
0,24 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let |
17 |
0,24 |
||
|
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
58 |
0,24 |
||
|
Amerika, bor – Pinus sp. |
87 |
0,24 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
70 |
0,24 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
44 |
0,24 |
||
|
Azija, širokolistni |
64 |
0,24 |
||
|
Azija, drugi |
38 |
0,24 |
||
|
tropski vlažni listnati gozd |
Afrika, širokolistni > 20 let |
44 |
0,24 |
|
|
Afrika, širokolistni ≤ 20 let |
23 |
0,24 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let |
35 |
0,24 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let |
12 |
0,24 |
||
|
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
26 |
0,24 |
||
|
Amerika, bor – Pinus sp. |
79 |
0,24 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
35 |
0,24 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
29 |
0,24 |
||
|
Azija, širokolistni |
52 |
0,24 |
||
|
Azija, drugi |
29 |
0,24 |
||
|
tropski suhi gozd |
Afrika, širokolistni > 20 let |
21 |
0,28 |
|
|
Afrika, širokolistni ≤ 20 let |
9 |
0,28 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let |
18 |
0,28 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let |
6 |
0,28 |
||
|
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
27 |
0,28 |
||
|
Amerika, bor – Pinus sp. |
33 |
0,28 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
27 |
0,28 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
18 |
0,28 |
||
|
Azija, širokolistni |
27 |
0,28 |
||
|
Azija, drugi |
18 |
0,28 |
||
|
tropsko grmišče |
Afrika, širokolistni |
6 |
0,27 |
|
|
Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let |
6 |
0,27 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let |
4 |
0,27 |
||
|
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
18 |
0,27 |
||
|
Amerika, bor – Pinus sp. |
18 |
0,27 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
15 |
0,27 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
9 |
0,27 |
||
|
Azija, širokolistni |
12 |
0,27 |
||
|
Azija, drugi |
9 |
0,27 |
||
|
tropski gorski sistemi |
Afrika, širokolistni > 20 let |
31 |
0,24 |
|
|
Afrika, širokolistni ≤ 20 let |
20 |
0,24 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let |
19 |
0,24 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let |
7 |
0,24 |
||
|
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
22 |
0,24 |
||
|
Amerika, bor – Pinus sp |
29 |
0,24 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
23 |
0,24 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
16 |
0,24 |
||
|
Azija, širokolistni |
28 |
0,24 |
||
|
Azija, drugi |
15 |
0,24 |
||
|
Subtropsko |
subtropski vlažni gozd |
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
42 |
0,28 |
|
Amerika, bor – Pinus sp. |
81 |
0,28 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
36 |
0,28 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
30 |
0,28 |
||
|
Azija, širokolistni |
54 |
0,28 |
||
|
Azija, drugi |
30 |
0,28 |
||
|
subtropski suhi gozd |
Afrika, širokolistni > 20 let |
21 |
0,28 |
|
|
Afrika, širokolistni ≤ 20 let |
9 |
0,32 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let |
19 |
0,32 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let |
6 |
0,32 |
||
|
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
34 |
0,32 |
||
|
Amerika, bor – Pinus sp. |
34 |
0,32 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
28 |
0,32 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
19 |
0,32 |
||
|
Azija, širokolistni |
28 |
0,32 |
||
|
Azija, drugi |
19 |
0,32 |
||
|
subtropska stepa |
Afrika, širokolistni |
6 |
0,32 |
|
|
Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let |
6 |
0,32 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let |
5 |
0,32 |
||
|
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
19 |
0,32 |
||
|
Amerika, bor – Pinus sp. |
19 |
0,32 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
16 |
0,32 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
9 |
0,32 |
||
|
Afrika, širokolistni > 20 let |
25 |
0,32 |
||
|
Afrika, širokolistni ≤ 20 let |
3 |
0,32 |
||
|
Afrika, iglasti > 20 let |
6 |
0,32 |
||
|
Afrika, iglasti ≤ 20 let |
34 |
0,32 |
||
|
subtropski gorski sistemi |
Afrika, širokolistni > 20 let |
31 |
0,24 |
|
|
Afrika, širokolistni ≤ 20 let |
20 |
0,24 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. > 20 let |
19 |
0,24 |
||
|
Afrika, bor – Pinus sp. ≤ 20 let |
7 |
0,24 |
||
|
Amerika, evkaliptus – Eucalyptus sp. |
22 |
0,24 |
||
|
Amerika, bor – Pinus sp. |
34 |
0,24 |
||
|
Amerika, tik – Tectona grandis |
23 |
0,24 |
||
|
Amerika, drugi širokolistni |
16 |
0,24 |
||
|
Azija, širokolistni |
28 |
0,24 |
||
|
Azija, drugi |
15 |
0,24 |
||
|
Zmerno |
zmerni oceanski gozd |
Azija, Evropa, širokolistni > 20 let |
60 |
0,27 |
|
Azija, Evropa, širokolistni ≤ 20 let |
9 |
0,27 |
||
|
Azija, Evropa, iglasti > 20 let |
60 |
0,27 |
||
|
Azija, Evropa, iglasti ≤ 20 let |
12 |
0,27 |
||
|
Severna Amerika |
52 |
0,27 |
||
|
Nova Zelandija |
75 |
0,27 |
||
|
Južna Amerika |
31 |
0,27 |
||
|
zmerni kontinentalni gozd in gorski sistemi |
Azija, Evropa, širokolistni > 20 let |
60 |
0,27 |
|
|
Azija, Evropa, širokolistni ≤ 20 let |
4 |
0,27 |
||
|
Azija, Evropa, iglasti > 20 let |
52 |
0,27 |
||
|
Azija, Evropa, iglasti ≤ 20 let |
7 |
0,27 |
||
|
Severna Amerika |
52 |
0,27 |
||
|
Južna Amerika |
31 |
0,27 |
||
|
Severno |
severni iglasti gozd in gorski sistemi |
Azija, Evropa > 20 let |
12 |
0,24 |
|
Azija, Evropa ≤ 20 let |
1 |
0,24 |
||
|
Severna Amerika |
13 |
0,24 |
||
|
severna tundra gozd |
Azija, Evropa > 20 let |
7 |
0,24 |
|
|
Azija, Evropa ≤ 20 let |
1 |
0,24 |
||
|
Severna Amerika |
7 |
0,24 |
(1) n/a (not applicable) = se ne uporablja; v teh primerih FMG in FI se ne uporablja, za izračun SOC pa se lahko uporablja naslednje pravilo: SOC = SOCST × FLU .