2.12.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/27

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1121/2009

z dne 29. oktobra 2009

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1) ter zlasti člena 29(4)(a), člena 87(4), člena 89(2), člena 91(2), drugega pododstavka člena 101(2), člena 103(1), člena 142(c), (e), (q) in (s) ter člena 147 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 73/2009 razveljavlja in nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (2). Izvedbena pravila za uporabo shem podpor iz naslova IV in IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003 so bila določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (3). Uredbo (ES) št. 1973/2004 je treba prilagoditi spremembam, uvedenim z Uredbo (ES) št. 73/2009, zlasti tistim iz naslova IV ter poglavij 2 in 4 naslova V Uredbe. Zaradi jasnosti in poenostavitve je treba Uredbo (ES) št. 1973/2004 razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(2)

Da se zagotovi učinkovito upravljanje shem iz naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, morajo biti plačila, dodeljena v okviru nekaterih izmed teh shem, omejena na najmanjšo velikost površin („plačilo na površino“). Najmanjšo velikost površin je treba določiti ob upoštevanju posebne velikosti kmetij v nekaterih državah članicah ali posebnih pogojev za nekatere proizvodnje.

(3)

Treba je preprečiti setev le z namenom, da bi zemljišča izpolnjevala pogoje za plačila na površino. Nekatere pogoje v zvezi s setvijo in pridelavo poljščin je treba posebej določiti, zlasti kar zadeva stročnice in riž ter sadje in zelenjavo. Treba je spoštovati lokalne standarde, da bi upoštevali raznolikost kmetijske prakse znotraj Skupnosti.

(4)

Dovoljen mora biti le en zahtevek za plačilo na površino za posamezno obdelano enoto rabe ali poljino v navedenem letu, razen v primerih, ko pomoč zadeva proizvodnjo semen. Plačila na površino se lahko dodelijo za pridelke, subvencionirane po shemi v okviru strukturne ali okoljske politike Skupnosti.

(5)

Sheme podpor določajo, da je treba tam, kjer površina, količina ali število živali, za katero se zahteva pomoč, presega zgornje mejne vrednosti, površino ali količino ali število, za katero se zahteva pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjšati. Zato je prav, da se določijo načini in časovni roki za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, da se obvesti Komisija o površinah ali količinah ali številih, za katere je bila pomoč plačana.

(6)

Pogoji plačila in izračun proizvodno vezanega plačila za riž niso odvisni samo od osnovne površine ali površin, določenih za posamezno državo članico proizvajalko v členu 75 Uredbe (ES) št. 73/2009, temveč tudi od morebitne razdelitve teh osnovnih površin na podosnovne površine ter od objektivnih meril, ki jih izbere posamezna država članica za izvršitev te razdelitve, ter od razmer, v katerih se obdelane enote rabe ali poljine začnejo obdelovati, in od najmanjše velikosti površin. Zaradi tega je treba določiti podrobna pravila za načine vzpostavitve, upravljanja in obdelovanja, ki se uporabljajo za te osnovne in podosnovne površine.

(7)	Ugotovitev morebitnega prekoračenja osnovne površine iz člena 76 Uredbe (ES) št. 73/2009 pomeni znižanje proizvodno vezanega plačila za riž. Za določitev načinov izračuna takšnega znižanja je treba opredeliti merila, ki se upoštevajo, in koeficiente, ki se uporabljajo.

(8)

Za nadaljnje plačevanje proizvodno vezanega plačila za riž se predpostavlja, da so bile Komisiji posredovane nekatere informacije v zvezi z obdelovanjem osnovnih površin in podosnovnih površin. Za ta namen je treba določiti podrobne informacije, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji, ter roke za posredovanje takih sporočil.

(9)

Člena 77 in 78 Uredbe (ES) št. 73/2009 določata pomoč za kmete, ki pridelujejo krompir, namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, za katerega velja pogodba o pridelavi, in znotraj kvotne omejitve, določene z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4). Zato je treba določiti pogoje za odobritev pomoči in, kadar je to primerno, navesti obstoječe določbe v zvezi s sistemom kvot, določenim v Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(10)	Treba je določiti standarde za sladko lupino in teste, ki bodo opredelili, ali je vzorec lupine sladek ali ne.

(11)	V nekaterih regijah so stročnice običajno posejane skupaj z žitom zaradi agronomskih razlogov. Tako pridelani pridelki v glavnem vsebujejo stročnice. Za namen odobritve premije za stročnice je zato tako posejane površine treba šteti za površine s stročnicami.

(12)	Zaradi učinkovitosti in dobrega upravljanja sheme pomoči za lupinarje se odobrena pomoč na površino ne sme uporabiti za financiranje obrobnih nasadov ali osamljenih dreves. Zato je treba določiti najmanjšo velikost parcele in najmanjšo gostoto dreves za specializirani sadovnjak.

(13)

Člen 87 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa možnost, da se neposredna pomoč odobri za proizvodnjo ene ali več vrst semen. Pomoč se lahko odobri le za proizvodnjo osnovnega semena ali certificiranega semena, ti izdelki pa morajo biti jasno določeni s sklicevanjem na direktive o potrjevanju in trženju semen. Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (5), Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju žitnega semena (6) in Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (7).

(14)	Da se omogočijo pregledi, mora biti osnovno in certificirano seme proizvedeno v skladu s pogodbami ali deklaracijami o pridelovanju, ki se dodajo posameznemu zahtevku, semenarne in gojitelji pa morajo biti uradno odobreni ali registrirani.

(15)

Na podlagi Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 73/2009 se pomoč za pridelavo izplača za osnovno in certificirano seme sort Cannabis sativa L. z vsebnostjo tetrahidrokanabinola, ki ne presega 0,2 %. Da se zagotovi enotna uporaba pravil za odobritev pomoči po vsej Skupnosti, morajo biti upravičene sorte Cannabis sativa L. tiste, ki so opredeljene kot upravičene za neposredna plačila v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(16)

Oddelek 6 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 določa proizvodno vezano plačilo za bombaž. Določiti je treba podrobna pravila za uporabo te sheme. Ta pravila morajo zajemati odobritev zemljišč, primernih za proizvodnjo bombaža, ter odobritev sort. Poleg tega je treba določiti merilo, ki opredeljuje „setev“. Najmanjša gostota nasada na teh zemljiščih, ki jo določijo države članice glede na pedoklimatske razmere in regionalne značilnosti, mora biti objektivno merilo za določitev, ali se je setev izvedla pravilno.

(17)

Države članice morajo odobriti medpanožne organizacije za proizvodnjo bombaža na podlagi objektivnih meril glede velikosti medpanožnih organizacij in njihove notranje organizacije. Velikost medpanožne organizacije je treba določiti ob upoštevanju potrebe, da lahko obrat za odzrnjevanje, ki je njen član, sprejme ustrezne količine neodzrnjenega bombaža.

(18)

Da bi se izognili zapletom na ravni upravljanja sheme pomoči, je lahko isti proizvajalec član samo ene medpanožne organizacije. In kadar želi proizvajalec, ki je član medpanožne organizacije, dostaviti svoj proizvedeni bombaž, ga mora dostaviti samo obratu za odzrnjevanje, ki je član iste organizacije.

(19)

Shema pomoči za bombaž zahteva, da morajo države članice svojim proizvajalcem sporočiti nekatere informacije o gojenju bombaža, kot so odobrene sorte, objektivna merila za odobritev zemljišč in najmanjša gostota sadik. Da bi bili kmetje pravočasno obveščeni, jim mora država članica te informacije sporočiti pred določenim datumom.

(20)

Oddelka 8 in 9 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 določata, da se pomoč za sadje in zelenjavo odobri, če se sklene pogodba o predelavi. V ta namen je primerno zahtevati, da se sklene pogodba v zvezi z zadevnimi kmetijskimi surovinami med odobrenim prvim predelovalcem na eni strani ter proizvajalcem ali priznano organizacijo proizvajalcev, ki ga predstavlja, ali v primeru prehodnih plačil za sadje in zelenjavo ter prehodnega plačila za jagodičje odobrenim zbiralcem, ki predstavlja proizvajalca, na drugi strani.

(21)

Da se zagotovi dokončna predelava surovin, upravičenih do prehodnih plačil za sadje in zelenjavo ter prehodnega plačila za jagodičje, se zdi primerna vzpostavitev sistema odobritve prvih predelovalcev in zbiralcev. Takšni pooblaščeni subjekti bi morali izpolnjevati minimalne zahteve in bi bili kaznovani, če ne bi izpolnjevali svojih obveznosti, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih na nacionalni ravni določijo pristojni organi.

(22)	Da bi lahko države članice ustrezno upravljale finančni okvir za prehodna plačila za sadje in zelenjavo, morajo v začetku leta določiti okvirni znesek pomoči na hektar in pred časovnim obdobjem za plačila še končni znesek pomoči na hektar.

(23)	Treba je določiti merila za upravičenost do premij za ovce in koze, ki so določene v oddelku 10 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, ter zlasti zahtevane pogoje.

(24)	Člen 101(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa dodelitev premije proizvajalcem kozjega mesa na nekaterih območjih Skupnosti. Zato je treba v skladu z merili, določenimi v navedeni določbi, določiti zadevna območja.

(25)

Na podlagi člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko za dodatno premijo kvalificirajo kmetje, katerih gospodarstva imajo vsaj 50 % take površine, ki se uporablja v kmetijske namene in se nahaja na območjih z omejenimi možnostmi. Člen 101(2) se sklicuje na posebna geografska območja, kjer kmetje s kozjim mesom izpolnjujejo potrebne pogoje, da se kvalificirajo za premijo za koze. Treba je zagotoviti vse potrebno za deklaracijo, ki jo morajo zagotoviti kmetje, ki izpolnjujejo te pogoje, da dokažejo, da je vsaj polovica zemljišča, ki ga uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, na območjih z omejenimi možnostmi ali na območjih, ki se kvalificirajo za premijo za koze.

(26)	Za namen nadzora nad upravičenostjo do ustrezne ravni premije za ovce morajo države članice sestaviti evidenco kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali ovčje mlečne izdelke.

(27)

Zaradi izvajanja sistema individualnih omejitev, kakor so uvedene s členi 104, 105 in 106 Uredbe (ES) št. 73/2009, se obstoječa upravna pravila lahko uporabljajo še naprej, zlasti v zvezi z uporabo brezplačno dodeljenih pravic, z uporabo običajnih pravic, ki vključujejo najmanjšo uporabo, v zvezi z začasnim zakupom in prenosom pravic, s sporočanjem sprememb glede individualne zgornje meje ter v zvezi s prenosom pravic prek nacionalnih rezerv. Nekatera od teh pravil so posebne določbe za izjemne in ustrezno utemeljene primere, npr. glede uporabe pravic, glede malih kmetov in kmetov, ki sodelujejo v ekstenzifikacijskih programih in programih predčasne upokojitve, ter za namen prenosa, podedovanja pravic do premij in za primer, da kmetje za pašo uporabljajo samo zemljo, ki je v javni ali kolektivni lasti.

(28)	Komisija mora spremljati nove ureditve, posledično pa mora biti tudi ustrezno založena z informacijami glede izvajanja pravil za premije, ki jih zagotovijo države članice.

(29)	Če je potrebno, je treba Komisiji posredovati podrobne podatke o nacionalnih pravilih v zvezi z dodatnimi plačili in njihovo izvedbo.

(30)	Oddelek 11 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 določa plačila za goveje in telečje meso. Treba je določiti merila za upravičenost in zlasti pogoje, potrebne za ta plačila.

(31)	Vključiti je treba določbo, po kateri se upravni dokument, določen v členu 110(3)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, izdela in izda na nacionalni ravni. Da se upoštevajo posebni upravni in nadzorni pogoji v državah članicah, je treba dovoliti različne oblike upravnih dokumentov.

(32)	Člen 110(3)(a) in člen 116(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določata obdobje obvezne reje kot pogoj za dodelitev posebne in klavne premije. Zato je treba to obdobje opredeliti in ovrednotiti.

(33)

Dogovori za dodelitev posebne premije ob zakolu morajo biti skladni z dogovori za dodelitev klavne premije. Treba bi bilo navesti vrste dokumentov, ki morajo spremljati žival do zakola, odpreme ali izvoza. Ob upoštevanju posebnosti dodelitve ob zakolu je treba določiti starostne pogoje za vole in metode razvrščanja klavnih trupov odraslega goveda.

(34)

Treba je opredeliti koncept krav dojilj iz člena 111 Uredbe (ES) št. 73/2009. V zvezi s tem je treba gojiti iste pasme, kot so tiste iz Uredbe Komisije (ES) št. 2342/1999 z dne 28. oktobra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso glede programov premij (8). Obstoječe bistvene zahteve lahko veljajo še naprej, zlasti v zvezi s povprečno mlečnostjo in dodatno nacionalno premijo.

(35)

Obstoječa upravna pravila se lahko uporabljajo še naprej, zlasti v zvezi z individualno zgornjo mejo, s sporočanjem individualne zgornje meje in nacionalne rezerve, z brezplačno pridobljenimi pravicami, z uporabo pravic, s prenosom in začasnim zakupom pravic ter v zvezi s prenosi prek nacionalnih rezerv.

(36)	Komisija mora na podlagi razpoložljivih informacij določiti, katere države članice izpolnjujejo pogoje, da lahko zaprosijo za poseben program iz člena 115 Uredbe (ES) št. 73/2009. Navesti je treba posebne dogovore za dodelitev premije.

(37)	Treba je sestaviti posebne določbe v zvezi z uporabo teh pravil, ki veljajo za dobe, datume in časovne roke za obdobje obvezne reje.

(38)	Zaradi poenostavitve bi bilo treba zahtevek za pomoč za živali v okviru integriranega sistema vzeti za predstavitev zahtevka za klavno premijo, če vsebuje vse potrebne elemente za upravičenje plačila premije in če je žival zaklana v isti ali v drugi državi članici ali če je izvožena.

(39)

Moralo bi biti mogoče, da se uporabijo računalniško podprte podatkovne zbirke iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (9) za lažje upravljanje klavnih premij, pod pogojem, da zadevna država članica upošteva, da podatkovna zbirka daje ustrezna zagotovila točnosti podatkov, ki jih vsebuje, zaradi plačila premij.

(40)	Klavna premija za teleta je pogojena z omejitvijo najvišje mase. Zato bi bilo treba določiti standardni tip klavnih trupov, na katere se ta najvišja masa nanaša.

(41)

Za zagotovitev, da kmetje prejmejo plačila čim prej, bi bilo treba vključiti določbo za dodelitev predplačil. Ker pa bi bilo treba ukrepati z vidika uporabe nacionalnih in regionalnih zgornjih mej, bi bilo treba zagotoviti, da predplačila ne presežejo končnega plačila. Zato bi bilo treba poskrbeti, da bi bilo državam članicam dovoljeno zmanjšati odstotek predplačila za programe premij v skladu s temi mejami.

(42)

Treba je določiti datum za opredelitev elementov, ki jih je treba upoštevati pri zahtevkih za posebno premijo in za programe premij za krave dojilje. Da se zagotovi solidno in dosledno upravljanje, bi moral biti ta datum kot splošno pravilo datum predložitve zahtevkov. Določiti je treba posebna pravila glede na posebno premijo, ki se izplača za zakol, da bi tako preprečili prenašanje iz leta v leto, zato da se doseže višja premija. V zvezi s klavno premijo je datum zakola ali izvoza primernejša oznaka, ki pove, ali so bili navedeni postopki dejansko izvedeni ali ne.

(43)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 124(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in da se izognejo upravljanju številnih zahtevkov, ki bi imeli za posledico zelo nizka plačila na gospodarstvo, so Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška zaprosile odobritev za določitev najmanjše velikosti upravičene površine na gospodarstvo na ravneh, ki so višje od 0,3 ha.

(44)

Nove države članice, v smislu člena 2(g) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, so ocenile del svoje kmetijske površine v uporabi, ki je na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, in so predlagale, da se prilagodi v skladu z najmanjšo velikostjo upravičene površine na gospodarstvo.

(45)	Člen 132 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da imajo nove države članice po dovoljenju Komisije možnost dopolnjevati neposredne pomoči, ki so izplačane kmetom. Treba je določiti splošne modalitete za uresničevanje te možnosti.

(46)

Ob upoštevanju posebnih določb za pomoč za energetske poljščine, določeno v poglavju 5, in shemo za praho, določeno v poglavju 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, predvsem za večletne poljščine, ter da bi razbremenili kmete in predelovalce nepotrebnih upravnih obremenitev po ukinitvi te pomoči, je primerno določiti prehodna pravila za nemoteno ukinitev pomoči in sprostitev varščin, ki so jih položili zbiralci in predelovalci.

(47)	Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslednjih shem podpor iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009:

(a)	proizvodno vezano plačilo za riž iz oddelka 1 Uredbe;

(b)	pomoč za pridelovalce škrobnega krompirja iz oddelka 2 Uredbe;

(c)	premija za stročnice iz oddelka 3 Uredbe;

(d)	plačilo na površino za lupinarje iz oddelka 4 Uredbe;

(e)	pomoč za semena iz oddelka 5 Uredbe;

(f)	proizvodno vezano plačilo za bombaž iz oddelka 6 Uredbe;

(g)	prehodna plačila za sadje in zelenjavo ter prehodno plačilo za jagodičje iz oddelkov 8 in 9 Uredbe;

(h)	premije za sektor ovčjega in kozjega mesa iz oddelka 10 Uredbe;

(i)	plačila za goveje in telečje meso iz oddelka 11 Uredbe.

2.   Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslednjih shem podpor iz naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009:

(a)	shema enotnega plačila na površino (SAPS) iz poglavja 2 Uredbe;

(b)	dopolnilna nacionalna neposredna plačila iz poglavja 4 Uredbe.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 73/2009, člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 (10) ter iz člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 (11).

Zlasti se v zvezi s SAPS smiselno uporablja opredelitev hitro rastočega panjevca iz člena 2(n) Uredbe (ES) št. 1120/2009.

Člen 3

Kopičenje plačil na površino

V določenem letu se lahko za posamezno obdelano enoto rabe ali poljino vloži le en zahtevek za plačilo na površino iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Člen 4

Obveščanje o zahtevkih kmetov in plačilih

1.   Države članice po elektronskem sredstvu na obrazcu, ki ga da na voljo Komisija, sporočijo Komisiji naslednje informacije:

(a)

najpozneje do 1. septembra zadevnega leta: (i) skupno površino, za katero se je zahtevala pomoč v primeru: — proizvodno vezanega plačila za riž iz člena 73 Uredbe (ES) št. 73/2009, — premije za stročnice iz člena 79 Uredbe (ES) št. 73/2009, — plačila na površino za lupinarje iz člena 82 Uredbe (ES) št. 73/2009, po kategorijah dreves z lupinarji, — proizvodno vezanega plačila za bombaž iz člena 88 Uredbe (ES) št. 73/2009, — sheme enotnega plačila na površino (SAPS) iz člena 122 Uredbe (ES) št. 73/2009; (ii) skupno število zahtevkov v primeru premij za ovce in koze iz člena 99 Uredbe (ES) št. 73/2009, po vrsti samice in vrsti premij;

(b)	najpozneje do 15. oktobra zadevnega leta skupno določeno površino v primeru premije za stročnice iz člena 79 Uredbe (ES) št. 73/2009,

(c)

najpozneje do 31. januarja naslednjega leta: (i) skupno določeno površino, uporabljeno pri izračunu koeficienta znižanja, v primeru: — proizvodno vezanega plačila za riž iz člena 73 Uredbe (ES) št. 73/2009, razčlenjenega po osnovni in podosnovni površini, — plačila na površino za lupinarje iz člena 82 Uredbe (ES) št. 73/2009, po kategorijah dreves z lupinarji, — proizvodno vezanega plačila za bombaž iz člena 88 Uredbe (ES) št. 73/2009, — sheme enotnega plačila na površino (SAPS) iz člena 122 Uredbe (ES) št. 73/2009; (ii) skupno število moških goved, za katera so bili vloženi zahtevki za posebno premijo iz člena 110 Uredbe (ES) št. 73/2009, razčlenjeno po starostnem obdobju in vrsti živali (bik ali vol); (iii) skupno število krav, za katere so bili vloženi zahtevki za premijo za krave dojilje iz člena 111 Uredbe (ES) št. 73/2009, razčlenjeno po programih iz člena 111(2)(a) in (b);

(d)	najpozneje do 1. marca naslednjega leta skupno število živali, za katere so bili vloženi zahtevki za klavno premijo iz člena 116 Uredbe (ES) št. 73/2009, razčlenjeno po vrsti živali (teleta, odrasle živali), in z navedbo, ali so bile živali zaklane ali izvožene;

(e)	najpozneje do 31. julija naslednjega leta skupno količino, za katero je bila pomoč dejansko izplačana, v primeru pomoči za semena iz člena 87 Uredbe (ES) št. 73/2009, po sortah semen iz Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 73/2009.

2.   V obvestilih iz odstavka 1 so površine izražene v hektarjih na dve decimalni mesti; količine so izražene v tonah na tri decimalna mesta.

3.   Kadar se podatki, ki se zahtevajo v odstavku 1, spremenijo, zlasti kot rezultat pregledov, popravkov ali izboljšav prejšnjih številk, se posodobitev sporoči Komisiji v enem mesecu po pojavu spremembe.

NASLOV II

POSEBNA PRAVILA V ZVEZI Z NASLOVOM IV UREDBE (ES) št. 73/2009

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 5

Posebne zahteve glede najmanjših površin ter sejanja in pridelave

1.   Proizvodno vezano plačilo za riž, premija za stročnice, pomoč za semena in plačila za sadje in zelenjavo iz člena 1(1)(a), (c), (e) in (g) se dodelijo le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katerega velja zahtevek za pomoč glede površin velikosti vsaj 0,3 hektarja. Poleg tega vsaka obdelana enota rabe ali poljina presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

V primeru Malte se neposredna plačila iz člena 1(1)(a), (c), (e) in (g) dodelijo le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katere velja zahtevek glede površin velikosti vsaj 0,1 hektarja, kjer vsaka obdelana enota rabe ali poljina presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

V primeru Grčije se prehodna plačila za sadje in zelenjavo iz člena 1(1)(g) dodelijo le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katere velja zahtevek glede površin velikosti vsaj 0,1 hektarja, kjer vsaka obdelana enota rabe ali poljina presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

V primeru Bolgarije, Latvije, Madžarske in Poljske se plačilo za jagodičje iz člena 1(1)(g) dodeli le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katere velja zahtevek glede površin velikosti vsaj 0,1 hektarja, kjer vsaka obdelana enota rabe ali poljina presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

2.   Najmanjša velikost enote rabe ali poljine, upravičene do plačila na površino iz člena 1(1)(d), je 0,10 hektarja. Vendar lahko države članice na podlagi objektivnih meril in ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih površin določijo večjo najmanjšo velikost enote rabe ali poljine.

3.   Proizvodno vezano plačilo za riž, premija za stročnice in plačila za sadje in zelenjavo iz člena 1(1)(a), (c) in (g) se dodelijo le za površine, ki so v celoti posejane ali posajene in na katerih so bili izvedeni vsi pogoji običajne pridelave v skladu z lokalnimi standardi.

Člen 6

Koeficienti znižanja

Koeficient znižanja površin v primeru iz členov 76, 81(2) in 84 Uredbe (ES) št. 73/2009 se določi pred dodelitvijo plačil kmetom in najpozneje do 31. januarja naslednjega leta na podlagi podatkov, sporočenih v skladu s členom 4(1)(b) in (c) te uredbe.

POGLAVJE 2

Proizvodno vezano plačilo za riž

Člen 7

Datumi za sejanje

Da so upravičene do proizvodno vezanega plačila za riž, morajo biti navedene površine posejane najpozneje do:

(a)	30. junija pred zadevno žetvijo za Francijo, Italijo, Portugalsko in Španijo;

(b)	31. maja za druge države članice proizvajalke iz člena 74(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 8

Koeficient znižanja

Koeficient znižanja proizvodno vezanega plačila za riž iz člena 76 Uredbe (ES) št. 73/2009 se izračuna v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 9

Obveščanje

Države članice lahko letno revidirajo razdelitev svoje(-ih) osnovne(-ih) površin(-e), določene(-ih) v členu 75 Uredbe (ES) št. 73/2009, na podosnovne površine ter objektivna merila, na katerih temeljijo te razdelitve. O tem obvestijo Komisijo najpozneje do 15. maja pred zadevno žetvijo.

POGLAVJE 3

Pomoč za pridelovalce škrobnega krompirja

Člen 10

Upravičenost

Pomoč za škrobni krompir iz člena 77 Uredbe (ES) št. 73/2009 se dodeli za krompir, ki je zajet v pogodbi o pridelavi, določeni v členu 3 Uredbe Komisije 571/2009 (12), na podlagi neto teže krompirja, ki je določena z eno od metod, opisanih v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2235/2003 (13), in na podlagi vsebnosti škroba dobavljenega krompirja v skladu s stopnjami, določenimi v Prilogi II k navedeni uredbi.

Pomoč za škrobni krompir se ne dodeli za krompir, katerega vsebnost škroba je nižja od 13 %, razen kadar se uporablja drugi pododstavek člena 5(3) Uredbe (ES) št. 571/2009.

Člen 11

Najnižja cena

Za pomoč za škrobni krompir velja zahteva po predložitvi dokazila, da je bila v času dobave v tovarno plačana cena, ki ni bila nižja od tiste iz člena 95a(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v skladu s stopnjami, določenimi v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 2235/2003.

Uporablja se člen 10(2) Uredbe (ES) št. 571/2009.

Člen 12

Plačilo

1.   Brez poseganja v člen 29 Uredbe (ES) št. 73/2009 plača pomoč za krompirjev škrob tista država članica, na ozemlju katere leži gospodarstvo, ki dobavlja krompir za proizvodnjo krompirjevega škroba, in sicer na kmeta, ko se vse njegove količine za tržno leto dobavijo v podjetje za proizvodnjo škroba v štirih mesecih od datuma, ko se predloži dokazilo iz člena 11 te uredbe in ko se izpolnijo pogoji iz člena 10 te uredbe.

2.   Države članice lahko dodelijo predplačila od 1. decembra tržnega leta na podlagi različnih delov količin škrobnega krompirja na kmeta, ki se dobavi v podjetje za proizvodnjo škroba za navedeno tržno leto. Vsako predplačilo se dodeli za količino dobavljenega škrobnega krompirja, za katerega se predloži dokazilo iz člena 11 in izpolnijo pogoji iz člena 10.

POGLAVJE 4

Premija za stročnice

Člen 13

Sladka lupina

Za namen premije za stročnice iz oddelka 3 poglavja 1 oddelka IV Uredbe (ES) št. 73/2009 „sladka lupina“ pomeni tiste sorte lupin, ki dajejo seme, ki ne vsebuje več kot 5 % grenkih semen. Vsebnost grenkih semen se izračuna v skladu s testom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 14

Mešanica žita in stročnic

V regijah, kjer so stročnice običajno posejane skupaj z žitom, se premija za stročnice plača na zahtevo vlagatelja pod pogojem, da pristojnim organom zadevne države članice dokaže, da so stročnice v tej mešanici prevladujoča sorta.

POGLAVJE 5

Plačilo na površino za lupinarje

Člen 15

Pogoji za plačilo pomoči Skupnosti

1.   Do plačila na površino iz člena 82 Uredbe (ES) št. 73/2009 so upravičene izključno enote rabe ali poljine, ki so zasejane z drevesi z lupinarji in izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 2 in 3 tega člena, na dan, določen v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

Kadar je enota rabe ali poljina zasejana z različnimi vrstami dreves z lupinarji in se pomoč razlikuje glede na vrsto, je upravičenost do pomoči odvisna od spoštovanja minimalnega števila dreves na hektar, določenega v odstavku 2 tega člena, vsaj za eno vrsto lupinarjev.

2.   Število dreves z lupinarji na hektar ne sme biti manjše od:

(i)	125 za leske;

(ii)	50 za mandljevce;

(iii)

50 za orehe;

(iv)	50 za pistacije;

(v)	30 za rožičevce.

Vendar lahko države članice na podlagi objektivnih meril in ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevne proizvodnje določijo večjo gostoto dreves.

3.   V primerih iz drugega pododstavka odstavka 1 je raven dodeljene pomoči enaka ravni, ki ustreza vrsti, za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost in za katero je znesek najvišji.

Člen 16

Pogoji za upravičenost do nacionalne pomoči

Člen 15 te uredbe se uporablja za nacionalno pomoč iz členov 86 in 120 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Brez poseganja v člen 86 Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko država članica določi nadaljnja merila za upravičenost pod pogojem, da so ta merila skladna z okoljskimi, podeželskimi, socialnimi in ekonomskimi cilji sheme pomoči in da med proizvajalce ne uvajajo diskriminacije. Države članice določijo potrebno ureditev za nadzor, ali kmetje spoštujejo ta merila za upravičenost.

Člen 17

Obveščanje

1.   Države članice sporočijo Komisiji v vsakem primeru pred datumom za vlogo zahtevka, ki ga določijo države članice v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1122/2009, in sicer najpozneje do:

(a)	31. marca višje ravni gostote in merila iz člena 15(2) te uredbe in dodatna merila iz člena 16 te uredbe;

(b)	15. maja, kadar država članica razlikuje pomoč v skladu s členom 82(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, višino plačila na površino na pridelke in/ali spremenjeno nacionalno zajamčeno površino („NZP“).

2.   Vsaka sprememba informacij, o katerih je treba obvestiti Komisijo v skladu z odstavkom 1, se uporablja od naslednjega leta dalje in jo zadevna država članica sporoči Komisiji skupaj z objektivnimi merili, ki upravičujejo takšno spremembo.

POGLAVJE 6

Pomoč za semena

Člen 18

Certificiranje semen

Pomoč za semena iz člena 87 Uredbe (ES) št. 73/2009 se dodeli za pridelavo osnovnega in uradno certificiranega semena, kakor je določeno z direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS in 2002/57/ES in skladno s standardi in pogoji, določenimi v teh direktivah, v skladu s členi od 19 do 23 te uredbe.

Člen 19

Pridelava semen

1.   Seme se pridela:

(a)	v skladu s pogodbo o pridelovanju, sklenjeno med semenarno ali gojiteljem ter pridelovalcem semena;

(b)	ali neposredno s strani semenarne ali gojitelja; takšna pridelava je potrjena z deklaracijo o pridelovanju.

2.   Semenarne in gojitelje iz odstavka 1 odobrijo ali registrirajo države članice. Odobritev ali registracija s strani države članice velja v celotni Skupnosti.

3.   Semenarna ali gojitelj, ki goji ali je gojil seme v državi članici, ki ni tista, v kateri je bila izvedena odobritev ali registracija iz odstavka 2, predloži pristojnim organom te druge države članice na njihovo zahtevo vse informacije, potrebne za preverjanje upravičenosti do pomoči.

Člen 20

Teritorialna upravičenost

Vsaka država članica dodeli pomoč le za seme, pridelano na njenem ozemlju v koledarskem letu, v katerem se začne tržno leto, za katero je bila pomoč določena.

Pomoč se dodeli vsem pridelovalcem semen, pod pogoji, ki zagotavljajo enako obravnavo upravičencev, ne glede na njihov sedež v Skupnosti.

Člen 21

Trženje semen

Pomoč se dodeli le pod pogojem, da je prejemnik seme dejansko tržil za setev, najpozneje do 15. junija leta po žetvi. „Tržiti“ pomeni imeti na razpolago ali na zalogi, razstavljati ali ponujati za prodajo, prodajati ali dostavljati drugim osebam.

Člen 22

Predplačila

Države članice lahko dodelijo predplačila pridelovalcem semen od 1. decembra v letu, za katerega se pomoč dodeli. Taka plačila so sorazmerna s količino semena za setev, ki se je že dala na trg, v smislu člena 21, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega poglavja.

Člen 23

Sorte konoplje

Sorte konoplje (Cannabis sativa L.), ki so upravičene do pomoči v skladu s členom 87(4) Uredbe (ES) št. 73/2009, so tiste iz člena 10 Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009.

POGLAVJE 7

Proizvodno vezano plačilo za bombaž

Člen 24

Odobritev kmetijskih zemljišč za proizvodnjo bombaža

Države članice določijo objektivna merila, na podlagi katerih se zemljišča odobrijo za proizvodno vezano plačilo za bombaž iz člena 88 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Merila temeljijo na enem ali več naslednjih elementov:

(a)	kmetijsko gospodarstvo regij, za katera je proizvodnja bombaža pomembna;

(b)	pedoklimatske razmere zadevnih površin;

(c)	upravljanje z namakalnimi vodami;

(d)	okolju prijazni sistemi kolobarjenja in pridelovalne metode.

Člen 25

Odobritev sort za setev

Države članice odobrijo sorte, vpisane v „Skupni katalog sort poljščin“, ki so prilagojene potrebam trga.

Člen 26

Pogoji za upravičenost

Setev na površinah iz člena 89(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 se opravi z zagotovitvijo najmanjše gostote sadik, ki jo določi država članica glede na pedoklimatske razmere in morebitne regionalne posebnosti.

Člen 27

Agronomske prakse

Države članice so pooblaščene, da določijo posebna pravila glede agronomskih praks, potrebnih za vzdrževanje in žetev pridelkov pod normalnimi pridelovalnimi pogoji.

Člen 28

Odobritev medpanožnih organizacij

1.   Države članice vsako leto pred 31. decembrom za setev v naslednjem letu odobrijo vsako medpanožno organizacijo za proizvodnjo bombaža, ki je vložila zahtevek in ki:

(a)	pokriva skupno površino vsaj 4 000 hektarjev, kot določi država članica, izpolnjuje merila za potrditev iz člena 24 in ima najmanj en obrat za odzrnjevanje;

(b)	je sprejela pravila notranjega delovanja, zlasti glede pogojev pristopa in članarin v skladu z nacionalnimi predpisi in predpisi Skupnosti.

2.   Kadar se ugotovi, da odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje meril za odobritev iz odstavka 1, države članice odvzamejo odobritev, razen če se neizpolnjevanje zadevnih meril odpravi v primernem roku. Kadar se namerava odobritev odvzeti, države članice o tem obvestijo odobreno medpanožno organizacijo in navedejo razloge za odvzem. Države članice medpanožni organizaciji omogočijo, da v določenem roku predloži svoje pripombe. V primeru odvzema države članice določijo uporabo ustreznih sankcij.

Kmetje, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, katere odobritev je odvzeta v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, izgubijo pravico do povečanja pomoči iz člena 92(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 29

Obveznosti proizvajalcev

1.   Isti proizvajalec ne more biti član več medpanožnih organizacij.

2.   Proizvajalec, ki je član ene medpanožne organizacije, mora proizvedeni bombaž dostaviti obratu za odzrnjevanje, ki pripada tej isti organizaciji.

3.   Sodelovanje proizvajalcev v odobreni medpanožni organizaciji mora biti posledica prostovoljnega pristopa.

Člen 30

Obvestila proizvajalcem

1.   Države članice pred 31. januarjem zadevnega leta obvestijo pridelovalce bombaža o:

(a)	odobrenih sortah; vendar pa je treba o sortah, odobrenih v skladu s členom 25 po tem datumu, pridelovalce obvestiti pred 15. marcem istega leta;

(b)	merilih za odobritev zemljišč;

(c)	najmanjši gostoti sadik bombaža iz člena 26;

(d)	zahtevanih agronomskih praksah.

2.   V primeru umika odobritve za določeno sorto države članice o tem obvestijo pridelovalce najpozneje do 31. januarja za setev v naslednjem letu.

POGLAVJE 8

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo ter prehodno plačilo za jagodičje

Člen 31

Opredelitve

V tem poglavju:

(a)	„vlagatelj“ je vsak kmet, ki obdeluje površino iz členov 96 in 98 Uredbe (ES) št. 73/2009 s ciljem, da pridobi pomoč iz navedenih členov;

(b)	„pomoč“ je prehodno plačilo za sadje in zelenjavo iz člena 96 Uredbe (ES) št. 73/2009 ali prehodno plačilo za jagodičje iz člena 98 navedene uredbe;

(c)	„prvi predelovalec“ je vsak uporabnik kmetijskih surovin iz členov 96 in 98 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki začne prvo predelovanje s ciljem, da pridobi enega ali več izdelkov iz člena 1(1)(j) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(d)	„zbiralec“ je vsaka oseba, ki je podpisala pogodbo z vlagateljem zahtevka v smislu točke (a), ki na lastne stroške kupi vsaj enega od proizvodov iz četrtega pododstavka člena 54(2) ali člena 98(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)

„priznana organizacija proizvajalcev“ je vsak pravni subjekt ali jasno opredeljen del pravnega subjekta, ki ustreza zahtevam iz členov 122, 125a(1) in 125b(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter ga prizna zadevna država članica v skladu s členom 125b navedene uredbe in priznane skupine proizvajalcev v skladu s členoma 125e in 103a navedene uredbe.

Člen 32

Pogodba

1.   Brez poseganja v uresničevanje možnosti držav članic iz člena 97(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 se pogodba za predelavo iz členov 97(3) in 98(2) navedene uredbe sklene med odobrenim prvim predelovalcem v smislu člena 33 na eni strani ter vlagateljem ali priznano organizacijo proizvajalcev, ki ga predstavlja, ali odobrenim zbiralcem v smislu člena 33, ki predstavlja vlagatelja, na drugi strani.

Kadar priznana organizacija proizvajalcev deluje tudi kot odobreni prvi predelovalec, je lahko pogodba v obliki zaveze za dobavo.

2.   Pogodba ali zaveza za dobavo določa vsaj:

(a)	imena in naslove pogodbenih strank ali strank z obveznostjo dobave;

(b)	zadevne vrste in kmetijske površine, posajene s posamezno vrsto;

(c)	po potrebi zagotovilo vlagatelja, da bo prvemu predelovalcu dostavil celotno pridelano količino ali najmanjše količine, ki jih opredelijo države članice.

Kadar se pogodba sklene med odobrenim prvim predelovalcem in priznano organizacijo proizvajalcev ali odobrenim zbiralcem, ki predstavlja vlagatelja, se v pogodbi navedejo tudi imena in naslovi zadevnih vlagateljev iz točke (a) ter vrste in posejane kmetijske površine iz točke (b) za vsakega zadevnega vlagatelja.

Člen 33

Odobritev prvih predelovalcev in zbiralcev

1.   Za namene tega poglavja države članice vzpostavijo sistem odobritve prvih predelovalcev in zbiralcev na svojem ozemlju. Določijo zlasti pogoje za odobritev, ki zagotavljajo vsaj:

(a)	da imajo odobreni prvi predelovalci in zbiralci upravne zmogljivosti za upravljanje pogodb iz člena 32;

(b)	da imajo odobreni prvi predelovalci primerne proizvodne zmogljivosti.

2.   Države članice vzpostavijo postopek za nadzor odobritev.

3.   Odobritve v skladu z uredbami Sveta (ES) št. 2201/96 (14), (ES) št. 2202/96 (15) in (ES) št. 1234/2007 veljajo za namene tega poglavja.

4.   Kadar se odkrije, da odobreni prvi predelovalec ali zbiralec ne izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja ali nacionalnih predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, ali kadar odobreni prvi predelovalec ali zbiralec ne dovoli ali ne omogoči pregledov, ki jih izvajajo pristojni organi v skladu z Uredbo (ES) št. 1122/2009, mu država članica naloži ustrezne kazni. Stopnja kazni se izračuna ob upoštevanju resnosti kršitve.

5.   Države članice dajo javnosti na voljo seznam odobrenih prvih predelovalcev in zbiralcev vsaj dva meseca pred datumom, določenim v skladu s členom 11(2) ali členom 13(6) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

Člen 34

Višina pomoči za prehodna plačila za sadje in zelenjavo

1.   V skladu s členom 97(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 države članice do 15. marca zadevnega leta, za katerega se predloži zahtevek za pomoč, določijo okvirni znesek pomoči na hektar ter o tem obvestijo javnost.

2.   V skladu s členom 97(1) in (2) Uredbe (ES) št. 73/2009 države članice določijo končni znesek pomoči na hektar na podlagi določene površine.

POGLAVJE 9

Premije za sektor ovčjega in kozjega mesa

Oddelek 1

Zahtevki in plačila

Člen 35

Zahtevki in obdobje obvezne reje

1.   Kmetje poleg zahtev na podlagi integriranega upravnega in nadzornega sistema iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009 („integrirani sistem“) v svojih zahtevkih za premije za ovce samice in koze in za dodatne premije navedejo, ali v letu, za katerega se zahteva premija, tržijo ovčje mleko, mlečne proizvode iz ovčjega mleka ali ne.

2.   Zahtevki za premije za ovce in koze ter za dodatne premije se predložijo pristojnim organom v obdobju, ki ga določi zadevna država članica, ki pa se ne začne pred 1. novembrom, ki je pred začetkom, in ne konča po 30. aprilu, ki sledi začetku leta, za katerega se predložijo zahtevki.

3.   Obdobje iz člena 103(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, za katero se kmet obveže, da bo na svojem gospodarstvu obdržal določeno število ovc samic in/ali koz samic, za katere se zahteva premija („obdobje obvezne reje“), obsega 100 dni, s pričetkom prvi dan po zadnjem dnevu obdobja za predložitev zahtevkov iz odstavka 2.

Člen 36

Območja, upravičena do premije za koze

Merila iz člena 101(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 izpolnjujejo območja, navedena v Prilogi III k tej uredbi.

Toda države članice redno preverjajo, ali se ta merila še naprej izpolnjujejo na vseh območjih, ki so navedena v Prilogi III in so del njihovega ozemlja. Države članice po tem vrednotenju obvestijo Komisijo o morebitni potrebi po spremembi Priloge III pred 31. julijem v letu, ki je pred letom, za katerega se bo uporabljala sprememba. V obvestilu so še posebej navedena območja, ali deli območij, našteta v Prilogi III, ki ne izpolnjujejo več meril iz člena 101(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ter morebitna območja, ki izpolnjujejo navedena merila, vendar še niso našteta v Prilogi III k tej uredbi. Države članice za ta potencialno nova območja posredujejo Komisiji podrobno obrazloženo izjavo za svoj predlog.

Člen 37

Zahtevek za dodatno premijo in za premijo za koze

1.   Da ima koristi od dodatne premije ali premije za koze, kmet, ki ima vsaj 50 %, vendar manj kot 100 % površine svojega gospodarstva, ki se uporablja v kmetijske namene in se nahaja na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali na območjih iz Priloge III k tej uredbi, predloži izjavo ali izjave, ki navajajo lokacijo njegovega zemljišča, v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Kmet, ki mora vsako leto predložiti izjavo o celotni uporabljeni kmetijski površini svojega gospodarstva skupaj z zahtevkom za pomoč, kakor je določeno v členu 19(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, navede v izjavi tiste enote rabe ali poljine, ki se uporabljajo v kmetijske namene in se nahajajo na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, kjer je to primerno, na območjih iz Priloge III k tej uredbi.

Kmet, kateremu ni treba predložiti izjave iz prvega odstavka, predloži vsako leto posebno izjavo, v kateri, če je to primerno, uporabi sistem za določanje enot rabe ali poljin v okviru integriranega sistema.

V tej posebni izjavi navede lokacijo vsega zemljišča, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi po kateri koli ureditvi, površino tega zemljišča in podrobni opis tistih enot rabe ali poljin, ki se uporabljajo v kmetijske namene in se nahajajo na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, kjer je to primerno, na območjih iz Priloge III k tej uredbi. Države članice lahko določijo, da se posebna izjava vključi v zahtevek za premijo za ovce samice in/ali koze. Države članice lahko tudi zahtevajo, da se posebna izjava predloži v obliki obrazca za „zahtevek za enotno plačilo“.

3.   Pristojni nacionalni organ lahko zahteva predložitev lastniške listine, najemne pogodbe ali pisnega dogovora med kmeti in po potrebi potrdila lokalne ali regionalne oblasti, ki je zadevnemu kmetu dala na voljo uporabo zemljišča v kmetijske namene. Potrdilo navaja površino zemljišča, dodeljeno proizvajalcu, in enote rabe ali poljine, ki se nahajajo na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, kjer je to primerno, na območjih iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 38

Kmetje, ki izvajajo sezonsko selitev živali

1.   Zahtevki za premije, ki jih predložijo kmetje, katerih registrirani naslovi kmetij so na enem od geografskih območij iz člena 102(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in ki se želijo kvalificirati za dodatno premijo, navajajo naslednje:

(a)	kraj ali kraje, kjer se izvede sezonska selitev živali za tekoče leto;

(b)	obdobje vsaj 90 dni iz člena 102(2)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki je določeno za tekoče leto.

2.   Zahtevkom za premije kmetov iz odstavka 1 se priloži dokumentacija, ki potrjuje, da je bila sezonska selitev živali dejansko izvedena, razen v primerih višje sile ali v primeru vpliva primerno utemeljenih naravnih okoliščin, ki so prizadele življenje črede, v zadnjih dveh letih, in zlasti potrdilo lokalne ali regionalne oblasti v kraju sezonske selitve, ki potrjuje, da se je selitev dejansko izvajala vsaj 90 dni zapored.

Med izvajanjem upravnega nadzora zahtevkov se države članice prepričajo, da je kraj sezonske selitve, naveden v zahtevku za premijo, dejansko znotraj območja iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 39

Plačilo premij

1.   Premije se kmetom plačajo na podlagi števila ovc samic in/ali koz samic, ki jih imajo na svojem gospodarstvu v obdobju obvezne reje iz člena 35(3).

2.   Premije se plačajo za živali, ki izpolnjujejo pogoje iz opredelitev iz člena 100 Uredbe (ES) št. 73/2009 na zadnji dan obdobja obvezne reje.

Člen 40

Seznam kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka

Države članice vsako leto najpozneje trideseti dan obdobja obvezne reje sestavijo seznam kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka, na podlagi izjav kmetov iz člena 35(1).

Države članice med sestavljanjem seznama upoštevajo rezultate nadzorov in druge vire informacij, ki so na voljo pristojnemu organu, zlasti informacije, pridobljene od predelovalcev ali distributerjev v zvezi s trženjem ovčjega mleka ali proizvodov iz ovčjega mleka, ki ga izvajajo kmetje.

Člen 41

Obveščanje

Države članice najpozneje do 31. oktobra vsako leto obvestijo Komisijo o vseh spremembah seznama geografskih območij, na katerih se izvaja sezonska selitev živali iz člena 102(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in člena 38 te uredbe.

Oddelek 2

Omejitve, rezerve in prenosi

Člen 42

Brezplačno pridobljene pravice

Kadar kmet iz nacionalne rezerve brezplačno pridobi pravice do premije, v naslednjih treh letih ne sme prenesti svojih pravic ali jih začasno dati v zakup, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah.

Člen 43

Uporaba pravic

1.   Kmet, ki je nosilec pravic, lahko te uporablja tako, da jih izkoristi sam in/ali jih da v zakup drugemu kmetu.

2.   Kadar kmet med vsakim posameznim letom ne uporabi najnižjega odstotka svojih pravic iz odstavka 4, se neuporabljeni del prenese v nacionalno rezervo, razen v naslednjih primerih:

(a)	kadar ima kmet največ 20 pravic do premije, pa ni uporabil najnižjega odstotka svojih pravic med vsakim od dveh zaporednih koledarskih let, se le del, ki ga ni uporabil v zadnjem koledarskem letu, prenese v nacionalno rezervo;

(b)	kadar kmet sodeluje v ekstenzifikacijskem programu, ki ga priznava Komisija;

(c)	kadar kmet sodeluje v programu predčasnega upokojevanja, ki ga priznava Komisija in v katerem prenos in/ali začasni zakup pravic ni obvezen;

(d)	v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah.

3.   Začasni zakup je samo za celo leto in vključuje vsaj najmanjše število živali iz člena 44(1). Kmet na koncu vsakega obdobja začasnega zakupa, ki ne sme presegati treh zaporednih let, razen če pravice prenese, zase spet pridobi vse svoje pravice za najmanj dve zaporedni leti. Če kmet sam ne izkoristi vsaj najnižjega odstotka svojih pravic iz odstavka 4 v vsakem od dveh let, država članica, razen v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, letno odvzame in vrne v nacionalno rezervo tisti del pravic, ki jih kmet ni uporabil.

Če pa kmetje sodelujejo v programih predčasnega upokojevanja, ki jih priznava Komisija, lahko države članice poskrbijo, da se podaljša celotno trajanje začasnega zakupa na podlagi takih programov.

Kmetom, ki so se obvezali, da bodo sodelovali v ekstenzifikacijskem programu v skladu z ukrepom iz člena 2(1)(c) Uredbe Sveta (EGS) št. 2078/92 (16) ali v ekstenzifikacijskem programu v skladu s členoma 22 in 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (17) ali v skladu s členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (18), ni dovoljeno, da začasno dajo v zakup svoje pravice in/ali jih prenesejo v obdobju tega sodelovanja. Vendar se ta določba ne uporablja, kadar program dovoljuje prenos in/ali začasno oddajo pravic v zakup kmetom, katerih sodelovanje pri ukrepih, ki niso navedeni v tem pododstavku, zahteva pridobitev teh pravic.

4.   Najnižji odstotek uporabe pravic do premije je 70 %.

Vendar države članice lahko ta odstotek zvišajo na 100 %. O odstotku, ki ga nameravajo uporabiti, vnaprej obvestijo Komisijo.

Člen 44

Prenos pravic in začasni zakup

1.   Države članice lahko na podlagi svojih proizvodnih struktur določijo najnižje število pravic do premije, ki je lahko predmet delnega prenosa brez prenosa gospodarstva. To najnižje število ne sme preseči desetih pravic do premije.

2.   Prenosi pravic do premije in začasni zakup teh pravic so veljavni šele, ko kmet, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, in kmet, ki te pravice prejema, o tem obvestita pristojne organe države članice.

Takšno obvestilo se pripravi v roku, ki ga je določila država članica, vendar najpozneje do datuma izteka obdobja za predložitev zahtevkov za premije v tej državi članici, razen če se prenos opravi z dedovanjem. V teh primerih je kmet, ki prejema pravice, dolžan predložiti ustrezne pravne dokumente, ki dokazujejo, da je on ali ona dedič ali dedinja pokojnega kmeta.

3.   Število pravic, prenesenih brez nadomestila v nacionalno rezervo, v primeru prenosa pravic brez prenosa gospodarstva v nobenem primeru ne sme biti manjše od ena.

Člen 45

Sprememba individualne zgornje meje

Pri prenosih ali začasnem zakupu pravic do premije države članice določijo novo individualno zgornjo mejo in obvestijo zadevne kmete o številu pravic do premije, do katerega so upravičeni, in sicer najpozneje v 60 dneh od zadnjega dne obdobja, v katerem je proizvajalec predložil zahtevek.

Prvi odstavek se ne uporablja, če se prenos uveljavlja z dedovanjem, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 44(2).

Člen 46

Kmetje, ki niso lastniki zemljišča, na katerem kmetujejo

Kmetje, ki kmetujejo samo na zemljišču v javni ali kolektivni lasti in se odločijo prenehati uporabljati to zemljišče za pašo ter prenesti vse svoje pravice na drugega kmeta, se obravnavajo enako kot kmetje, ki prodajajo ali prenašajo svoja gospodarstva. V vseh drugih primerih se takšni kmetje obravnavajo enako kot kmetje, ki samo prenašajo svoje pravice do premije.

Člen 47

Prenos prek nacionalne rezerve

Kadar države članice določijo, da se prenos pravic opravi prek nacionalne rezerve, uporabijo nacionalne predpise, ki ustrezajo tistim, določenim v tem oddelku. Poleg tega v takšnih primerih:

(a)	države članice lahko poskrbijo, da se začasni zakup opravi prek nacionalne rezerve;

(b)

v primeru prenosa pravic do premije ali začasnega zakupa v skladu s točko (a) začne prenos v rezervo veljati, ko pristojni organi države članice o tem obvestijo kmeta, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, prenosi iz rezerve na drugega kmeta pa začnejo veljati, ko organi o tem obvestijo tega kmeta.

Poleg tega nacionalni predpisi iz prvega odstavka zagotovijo, da država članica za del pravic, ki niso zajete v drugem pododstavku člena 105(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, obvezno plača nadomestilo, ki ustreza plačilu, ki bi bilo izplačano v primeru neposrednega prenosa med kmeti, zlasti ob upoštevanju trenda v proizvodnji v zadevni državi članici. To plačilo je enako plačilu, ki se zaračuna kmetu, ki prejme enakovredne pravice iz nacionalne rezerve.

Člen 48

Izračun individualnih omejitev

V začetnih izračunih in pri poznejših prilagoditvah individualnih omejitev pravic do premije se uporabljajo le cela števila.

Zaradi tega se tam, kjer končni rezultat aritmetičnih izračunov ni celo število, uporabi najbližje celo število. Vendar se uporabi višje celo število, če je rezultat izračunov točno med dvema celima številoma.

Člen 49

Obveščanje

1.   Države članice do 31. decembra vsako leto obvestijo Komisijo o vseh spremembah dela prenesenih pravic do premij, ki se predajo nacionalni rezervi v skladu s členom 105(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in, kadar je primerno, o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 105(3) navedene uredbe.

2.   Države članice do 30. aprila vsako leto obvestijo Komisijo o:

(a)	številu pravic do premije, vrnjenih brez plačila kompenzacije v nacionalno rezervo po prenosih pravic brez prenosa gospodarstev v predhodnem letu;

(b)	številu neizkoriščenih pravic do premije iz člena 106(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, prenesenih v nacionalno rezervo v predhodnem letu;

(c)	številu pravic, dodeljenih v skladu s členom 106(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 v predhodnem letu;

(d)	številu pravic do premije, dodeljenih kmetom na območjih z omejenimi možnostmi iz nacionalne rezerve v predhodnem letu.

POGLAVJE 10

Plačila za goveje in telečje meso

Oddelek 1

Posebna premija

Člen 50

Zahtevki

1.   Poleg zahtev iz integriranega sistema vsak zahtevek za neposredna plačila iz člena 19 Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi s posebno premijo iz tega poglavja vsebuje:

(a)	razčlenitev števila živali po starostnih obdobjih;

(b)	napotilo k potnemu listu ali upravnemu dokumentu, ki spremlja živali iz zahtevka.

2.   Zahtevki se lahko vložijo le v zvezi z živalmi, za katere velja, da so na datum začetka obdobja obvezne reje iz člena 53:

(a)	v primeru bikov, stare sedem mesecev ali več;

(b)	v primeru volov: (i) stare od sedem do devetnajst mesecev, v primeru prvega starostnega obdobja; (ii) stare najmanj dvajset mesecev, v primeru drugega starostnega obdobja.

Člen 51

Dodelitev premije

Za živali, ki niso upravičene do posebne premije zaradi uporabe sorazmernega zmanjšanja iz člena 110(4) Uredbe (ES) št. 73/2009, ne velja več zahtevek za isto starostno obdobje in se šteje, da so premijo že prejele.

Člen 52

Potni listi in upravni dokumenti

1.   Pristojni organi države članice zagotovijo, da potni listi iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali enakovredni nacionalni upravni dokumenti iz člena 110(3)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 zagotavljajo, da se za eno žival in eno starostno obdobje dodeli le ena premija.

Države članice si pri tem po potrebi medsebojno pomagajo.

2.   Države članice lahko zagotovijo, da ima nacionalni upravni dokument iz odstavka 1 obliko:

(a)	dokumenta, ki spremlja vsako posamezno žival;

(b)	izčrpnega seznama, ki ga ima kmet in vsebuje vse podatke, potrebne za upravni dokument, pod pogojem, da zadevne živali ostanejo pri istem kmetu od datuma, ko je bil vložen prvi zahtevek, dokler se ne oddajo v zakol;

(c)

izčrpnega seznama, ki ga imajo centralni organi in vsebuje podatke, potrebne za upravni dokument, pod pogojem, da država članica ali regija države članice, ki izkoristi to možnost, opravi na vseh živalih iz zahtevka preglede na kraju samem, preveri premike teh živali in jasno označi vsako pregledano žival, kar morajo kmetje dovoliti;

(d)

izčrpnega seznama, ki ga imajo centralni organi in vsebuje vse podatke, potrebne za upravni dokument, pod pogojem, da država članica sprejme potrebne ukrepe, ki zagotovijo, da se premija ne dodeli dvakrat za isto starostno obdobje, in da na zahtevo takoj priskrbi podatke glede premijskega statusa za vsako žival.

3.   Države članice, ki se odločijo, da bodo izkoristile eno ali več možnosti iz odstavka 2, o tem pravočasno obvestijo Komisijo in ji posredujejo ustrezne izvedbene določbe.

Člen 53

Obdobje obvezne reje

Obdobje obvezne reje iz člena 110(3)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 traja dva meseca in se začne dan po predložitvi zahtevka.

Vendar lahko države članice zagotovijo, da lahko kmet določi druge datume začetka obdobja, pod pogojem, da se ti ne začnejo pozneje od dveh mesecev po dnevu predložitve zahtevka.

Člen 54

Regionalna zgornja meja

1.   Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz člena 110(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 navaja število upravičenih živali, ki je manjše od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska premije na enoto glede na decimalko. V ta namen se upošteva le prvo decimalno mesto.

2.   Če se države članice odločijo, da bodo uvedle različne regije ali spremenile obstoječe regije na svojem ozemlju v smislu člena 109(a) Uredbe (ES) št. 73/2009, o svoji odločitvi obvestijo Komisijo pred 1. januarjem tistega leta, v katerem bodo določile regije in postavile zgornjo mejo. Vsaka naknadna sprememba se sporoči Komisiji pred 1. januarjem zadevnega leta.

Člen 55

Omejitve števila živali na gospodarstvo

1.   Če se države članice odločijo, da bodo spremenile omejitev 90 glav goveda na gospodarstvo in na starostno obdobje iz člena 110(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali od nje odstopile, o tem obvestijo Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

Če države članice določijo najmanjše število živali na gospodarstvo, pod katerim se sorazmerno zmanjšanje ne bo zahtevalo, o tem obvestijo Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

2.   Vsaka naknadna sprememba pri uporabi odstavka 1 se sporoči Komisiji pred 1. januarjem zadevnega leta.

Člen 56

Dodelitev premije ob zakolu

1.   Države članice lahko dodelijo posebno premijo ob zakolu na naslednji način:

(a)	v primeru bikov, za posamezno starostno obdobje;

(b)	v primeru volov, za prvo ali drugo starostno obdobje ali s kombinacijo dodelitve premije za obe starostni obdobji.

2.   Države članice, ki se odločijo dodeliti posebno premijo ob zakolu v skladu z odstavkom 1, zagotovijo, da se premija dodeli tudi v primeru, da se upravičene živali pošljejo v drugo državo članico ali izvozijo v tretjo državo.

3.   Če se države članice odločijo dodeliti posebno premijo ob zakolu v skladu z odstavkom 1 tega člena, se za dodelitev premije smiselno uporabijo ta oddelek, člen 77 in člen 78(1) in (2).

4.   Poleg informacij iz člena 78(1) je na zahtevkih za pomoč navedeno, ali je žival bik ali vol, spremlja pa jih dokument s podatki, ki se zahtevajo za namene člena 52. Po izbiri države članice je ta dokument eden izmed naslednjih:

(a)	potni list ali kopija potnega lista, če je sestavljen iz več izvodov;

(b)	kopija potnega lista, če je sestavljen iz samo enega izvoda, ki ga je potem treba vrniti pristojnemu organu iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000; v takem primeru država članica ukrepa in zagotovi, da informacije, ki jih vsebuje kopija, ustrezajo izvirniku;

(c)	nacionalni upravni dokument, če potni list ni na razpolago, pod pogoji iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

Države članice lahko opustijo uporabo državnega upravnega dokumenta. V takem primeru s potrebnimi ukrepi zagotovijo, da se premija ne dodeli dvakrat za isto starostno obdobje za živali, s katerimi so trgovali znotraj Skupnosti.

Če računalniško podprte podatkovne zbirke iz člena 3(b) Uredbe (ES) št. 1760/2000 po mnenju države članice vsebujejo informacije, potrebne za zagotovitev, da se dodeli le ena premija za vsako žival in starostno skupino, zahtevkom za pomoč ni treba dodajati dokumenta iz prvega pododstavka tega odstavka.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, ko države članice prosijo za možnost iz prvega pododstavka člena 78(2), sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da kmet lahko določi živali, za katere prosi za posebno premijo.

5.   Za bike dokazilo o zakolu vsebuje maso klavnih trupov.

6.   Za odpremo živali se zagotovi dokazilo o odpremi, in sicer z izjavo pošiljatelja živali, v kateri je navedena namembna država članica.

V takem primeru zahtevki za pomoč vključujejo:

(a)	ime in naslov pošiljatelja (ali ekvivalentno oznako);

(b)	identifikacijsko številko živali;

(c)	izjavo, da žival ni mlajša od devetih mesecev.

Zahtevki za pomoč se predložijo, preden žival zapusti ozemlje zadevne države članice, dokazilo o odpremi pa se predloži v roku treh mesecev od datuma, ko je žival zapustila ozemlje zadevne države članice.

Člen 57

Podatki o sistemu dodeljevanja

1.   V primeru uporabe člena 56 in z odstopanjem od člena 53 se premija dodeli kmetom, ki so redili živali najmanj dva meseca, živali pa so bile po tem obdobju v manj kakor enem mesecu zaklane ali odposlane in v manj kakor dveh mesecih izvožene.

Za vole se pri plačilu premije upoštevajo naslednja pravila:

(a)	premija za prvo starostno obdobje se dodeli samo, če je kmet redil žival vsaj dva meseca znotraj obdobja, ko je bila žival stara vsaj sedem mesecev in manj kot dvaindvajset mesecev;

(b)	premija za drugo starostno obdobje se lahko dodeli samo, če je kmet vsaj dva meseca redil žival, ki ni stara manj kot dvajset mesecev;

(c)	premija za ti dve starostni obdobji se lahko dodeli skupaj samo, če je kmet redil žival vsaj štiri zaporedne mesece v skladu z zahtevami glede starosti iz točk (a) in (b);

(d)	premija za drugo starostno obdobje se lahko dodeli samo, če je žival prišla iz druge države članice, ko je že dosegla starost devetnajstih mesecev.

2.   Masa klavnih trupov se ugotovi na podlagi klavnih trupov v smislu člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1183/2006 (19).

Če klavni trupi ne ustrezajo tej opredelitvi, se uporabijo korekcijski faktorji iz Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 1249/2008 (20).

Če se zakol opravi v klavnici, za katero ne velja ocenjevalna lestvica Skupnosti za klavne trupe odraslega goveda, lahko države članice dovolijo, da se masa klavnih trupov ugotavlja na podlagi žive mase zaklane živali. V takem primeru je masa klavnih trupov enaka ali večja od 185 kg, če je bila živa masa zaklane živali enaka ali večja od 340 kg.

Člen 58

Obveščanje

Države članice pred začetkom zadevnega koledarskega leta obvestijo Komisijo o svoji odločitvi ali o kakršnih koli drugih spremembah, v zvezi z zahtevkom iz člena 56 in v zvezi s pomembnimi postopki.

Oddelek 2

Premija za krave dojilje

Člen 59

Krave mesnih pasem

Za namene člena 109(d) in člena 115(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 krave, ki spadajo med pasme goved, navedenih v Prilogi IV k tej uredbi, ne spadajo k mesnim pasmam.

Člen 60

Najvišja individualna kvota

1.   Če se države članice odločijo, da bodo spremenile najvišjo individualno kvoto 120 000 kg iz člena 111(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali od nje odstopile, o tem obvestijo Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

2.   Vsaka naknadna sprememba pri uporabi odstavka 1 se sporoči Komisiji pred 31. decembrom zadevnega leta.

Člen 61

Obdobje obvezne reje

Šestmesečno obdobje obvezne reje iz drugega pododstavka člena 111(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 se začne dan po predložitvi zahtevka.

Člen 62

Zahtevki

1.   Brez poseganja v zahteve iz integriranega sistema, kadar zahtevek za neposredna plačila iz člena 19 Uredbe (ES) št. 73/2009 vključuje zahtevek za premijo, ki se dodeli v skladu s členom 111(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, vsebuje:

(a)	izjavo, v kateri je navedena individualna mlečna kvota, dostopna proizvajalcu 31. marca pred začetkom 12-mesečnega obdobja uporabe sistema presežnega obdavčenja v zadevnem koledarskem letu; če ta količina ni znana na dan vložitve zahtevka, je to čim prej treba sporočiti pristojnemu organu;

(b)	jamstvo kmeta, da ne bo povečal svoje individualne kvote nad količinsko omejitvijo, določeno v členu 111(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, v 12-mesečnem obdobju, ki prične teči na dan vložitve zahtevka.

Točka (b) se ne uporablja, če je država članica odpravila količinsko omejitev.

2.   Zahtevki za premijo za krave dojilje se vložijo znotraj celotnega obdobja šestih mesecev v koledarskem letu, ki ga določi država članica.

Države članice lahko določijo posamezna obdobja ali datume za vložitev zahtevkov znotraj tega celotnega obdobja in število zahtevkov, ki jih lahko kmetje vložijo za premijo v enem koledarskem letu.

Člen 63

Povprečna mlečnost

Povprečna mlečnost se izračuna na podlagi povprečnih mlečnosti iz Priloge V. Vendar pa države članice za ta izračun lahko uporabijo dokument, ki ga priznavajo in ki potrjuje povprečno mlečnost mlečne črede na kmeta.

Člen 64

Dodatna nacionalna premija

1.   Dodatna nacionalna premija za krave dojilje iz člena 111(5) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko dodeli le tistemu kmetu, ki isto koledarsko leto prejme premijo za krave dojilje.

Dodatna nacionalna premija za krave dojilje se dodeli le znotraj omejitve števila živali, primernih za premijo za krave dojilje, če je to sprejemljivo po določitvi sorazmernega zmanjšanja iz drugega pododstavka člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

2.   Države članice lahko določijo dodatne pogoje za dodelitev dodatne nacionalne premije za krave dojilje. O tem pravočasno obvestijo Komisijo, še preden ti pogoji začnejo veljati.

3.   Komisija najpozneje do 31. avgusta vsakega koledarskega odloči, katere države članice izpolnjujejo pogoje, določene v tretjem pododstavku člena (111)(5) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 65

Individualna zgornja meja

Države članice določijo individualno zgornjo mejo na kmeta v skladu s členom 112(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 66

Obveščanje

1.   Države članice do 31. decembra vsako leto obvestijo Komisijo:

(a)	o vseh spremembah znižanja iz drugega pododstavka člena 113(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	kadar je primerno, o vseh spremembah ukrepov, sprejetih v skladu s členom 113(3)(a) navedene uredbe.

2.   Države članice po elektronskem sredstvu na obrazcu, ki ga da na voljo Komisija, najpozneje do 31. julija vsako koledarsko leto sporočijo Komisiji:

(a)	število pravic do premije, vrnjenih brez plačila kompenzacije v nacionalno rezervo po prenosih pravic brez prenosa gospodarstev v predhodnem koledarskem letu;

(b)	število neizkoriščenih pravic do premije iz člena 69(2), prenesenih v nacionalno rezervo v predhodnem koledarskem letu;

(c)	število pravic, dodeljenih v skladu s členom 114(3) Uredbe (ES) 73/2009 v predhodnem koledarskem letu.

Člen 67

Brezplačno pridobljene pravice

Kadar kmet iz nacionalne rezerve brezplačno pridobi pravice do premije, v naslednjih treh koledarskih letih ne sme prenesti in/ali začasno dati v zakup svojih pravic, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih.

Člen 68

Uporaba pravic

1.   Kmet, ki je nosilec pravic, lahko te uporablja tako, da jih izkoristi sam in/ali jih da v zakup drugemu proizvajalcu.

2.   Kadar kmet med vsakim posameznim koledarskim letom ne uporabi vsaj najnižjega odstotka svojih pravic, določenih v skladu z odstavkom 4, se neuporabljeni del prenese v nacionalno rezervo, razen:

(a)	kadar ima kmet največ sedem pravic do premije, pa ni uporabil najnižjega odstotka svojih pravic, določenega v skladu z odstavkom 4, med vsakim od dveh zaporednih koledarskih let, se del, ki ga ni uporabil v zadnjem koledarskem letu, prenese v nacionalno rezervo;

(b)	kadar kmet sodeluje v ekstenzifikacijskem programu, ki ga priznava Komisija;

(c)	kadar kmet sodeluje v programu predčasnega upokojevanja, ki ga priznava Komisija in v katerem prenos in/ali začasni zakup pravic ni obvezen, ali

(d)	v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih.

3.   Začasni zakup je samo za celo koledarsko leto in vključuje vsaj najmanjše število živali iz člena 69(1). Kmet na koncu vsakega obdobja začasnega zakupa, ki ne sme presegati treh zaporednih let, razen če pravice prenese, zase spet pridobi vse svoje pravice za najmanj dve zaporedni koledarski leti. Če kmet sam ne izkoristi vsaj najnižjega odstotka svojih pravic, določenega v odstavku 4, v vsakem od dveh let, država članica, razen v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, letno odvzame in vrne v nacionalno rezervo tisti del pravic, ki jih kmet ni uporabil.

Če pa kmetje sodelujejo v programih predčasnega upokojevanja, ki jih priznava Komisija, lahko države članice poskrbijo, da se podaljša celotno trajanje začasnega zakupa na podlagi takih programov.

Kmetom, ki so se obvezali, da bodo sodelovali v ekstenzifikacijskem programu v skladu z ukrepom iz člena 2(1)(c) Uredbe (EGS) št. 2078/92 ali v ekstenzifikacijskem programu v skladu s členoma 22 in 23 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ali v ekstenzifikacijskem programu v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005, ni dovoljeno, da začasno dajo v zakup svoje pravice in/ali jih prenesejo v obdobju tega sodelovanja. Vendar se ta pododstavek ne uporablja, kadar program dovoljuje prenos in/ali začasno oddajo pravic v zakup kmetom, katerih sodelovanje pri ukrepih, ki niso navedeni v tem pododstavku, zahteva pridobitev teh pravic.

4.   Najnižji odstotek uporabe pravic do premije je 70 %. Vendar države članice lahko ta odstotek dvignejo na 100 %.

Države članice o odstotku, ki ga nameravajo uporabiti, ali o vsaki spremembi tega odstotka vnaprej obvestijo Komisijo.

Člen 69

Prenos pravic in začasni zakup

1.   Države članice lahko na podlagi svojih proizvodnih struktur določijo najnižje število pravic do premije, ki je lahko predmet delnega prenosa brez prenosa gospodarstva. To najnižje število ne sme preseči petih pravic do premije.

2.   Prenosi pravic do premije in začasni zakup teh pravic so veljavni šele, ko kmet, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, in kmet, ki te pravice prejema, o tem skupaj obvestita pristojne organe države članice.

Takšno obvestilo se pripravi v roku, ki ga je določila država članica, vendar najpozneje do datuma, ko je kmet, ki prejema pravice, vložil zahtevek za premijo, razen če se prenos pravic uveljavlja z dedovanjem. V tem primeru je kmet, ki prejema pravice, dolžan predložiti ustrezne pravne dokumente, ki dokazujejo, da je on ali ona dedič ali dedinja pokojnega kmeta.

Člen 70

Sprememba individualne zgornje meje

Pri prenosih ali začasnem zakupu pravic do premije države članice določijo novo individualno zgornjo mejo in obvestijo zadevne kmete o številu pravic do premije, do katerega so upravičeni, in sicer najpozneje v 60 dneh od zadnjega dne obdobja, v katerem je kmet predložil zahtevek.

Prvi odstavek se ne uporablja, če se prenos uveljavlja z dedovanjem.

Člen 71

Kmetje, ki niso lastniki zemljišča, na katerem kmetujejo

Kmetje, ki kmetujejo samo na zemljišču v javni ali kolektivni lasti in se odločijo prenehati s kmetovanjem na tem zemljišču ter prenesti vse svoje pravice na drugega kmeta, se obravnavajo enako kot kmetje, ki prodajajo ali prenašajo svoja gospodarstva. V vseh drugih primerih se takšni kmetje obravnavajo enako kot kmetje, ki samo prenašajo svoje pravice do premije.

Člen 72

Prenos prek nacionalne rezerve

Kadar države članice določijo, da se prenos pravic brez prenosa gospodarstva opravi prek nacionalne rezerve v skladu s členom 113(3)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, uporabijo nacionalne predpise, ki ustrezajo tistim iz členov 69 do 71. Poleg tega v tem primeru:

—	države članice lahko določijo, da se začasni zakup opravi prek nacionalne rezerve,

—

ko se pravice do premije prenašajo ali začasno zakupijo v primerih, v katerih se uporablja prva alinea, začnejo prenosi v rezervo veljati šele, ko pristojni organi države članice o tem obvestijo kmeta, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, prenosi iz rezerve na drugega kmeta pa začnejo veljati šele, ko ti organi o tem obvestijo tega kmeta.

Poleg tega morajo te določbe zagotoviti, da bo država članica izvedla plačilo za del pravic, ki niso navedene v drugem pododstavku člena 113(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki ustreza plačilu, ki bi bilo izplačano v primeru neposrednega prenosa med kmeti, zlasti ob upoštevanju trenda v proizvodnji v zadevni državi članici. To plačilo je enako plačilu, ki se bo zahtevalo od kmetov, ki bodo prejeli enakovredne pravice iz nacionalne rezerve.

Člen 73

Delne pravice

1.   Če izračuni, ki jih je treba izdelati v skladu s členi 65 do 72, dajo rezultate, ki niso cela števila, se upošteva samo prvo decimalno mesto števila.

2.   Če so za kmete ali za nacionalno rezervo rezultat uporabe določb tega oddelka delne pravice do premije, se te delne pravice seštejejo.

3.   Če ima kmet delno pravico, se ta prenese samo na ustrezni del zneska premije na enoto, in kadar je primerno, samo na ustrezni del dodatne nacionalne premije iz člena 64.

Člen 74

Posebni program za telice

1.   Države članice, ki želijo izkoristiti možnost iz člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, o tem obvestijo Komisijo in ji hkrati predložijo ustrezne podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali so pogoji iz člena 115(1) navedene uredbe izpolnjeni.

Zadevne države članice prav tako, kadar je to primerno, sporočijo posebno zgornjo mejo, ki so jo določile.

Komisija odloči, katere države članice izpolnjujejo pogoje iz člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Odločitve, veljavne v času začetka veljavnosti te uredbe, veljajo še naprej.

2.   Države članice, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, pred 1. januarjem zadevnega leta obvestijo Komisijo o vsaki spremembi posebne nacionalne zgornje meje, ki so jo določile.

3.   Države članice, ki uporabljajo posebni program, določijo merila za zagotovitev, da se premija plača kmetom, katerih čreda telic je namenjena za obnovo čred krav. Navedena merila lahko vključujejo zlasti starostne omejitve in/ali pasemske zahteve. Države članice pred 31. decembrom v letu pred zadevnim letom obvestijo Komisijo o sprejetih merilih. Vsaka naknadna sprememba se sporoči Komisiji pred 31. decembrom v letu pred zadevnim letom.

4.   Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz drugega pododstavka člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 navaja število upravičenih živali, ki je manjše od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska premije na enoto glede na decimalko in, kadar je primerno, ustrezni del dodatne nacionalne premije iz člena 64. V ta namen se upošteva le prvo decimalno mesto.

5.   V državah članicah, ki uporabljajo posebni program, se v celoti upoštevajo zahteve iz člena 111(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi z najnižjim številom živali v lasti, ali za krave dojilje, če je kmet vložil zahtevek za krave dojilje, ali za telice, če je kmet vložil zahtevek za telice.

6.   Določbe členov 65 do 73 se ne uporabljajo za ta poseben program.

Člen 75

Zaokrožanje števila živali

Če izračun najvišjega števila telic v odstotkih, kot je določeno v drugem pododstavku člena 111(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, pokaže rezultat, ki ni celo število, se to število zaokroži navzdol na najbližje celo število, če je to število manjše od 0,5, in navzgor na najbližje celo število, če je to število 0,5 ali več.

Oddelek 3

Skupne določbe za posebno premijo in premijo za krave dojilje

Člen 76

Zahtevki za posebno premijo in premijo za krave dojilje

Države članice lahko iz upravnih razlogov določijo, da so zahtevki za pomoč za neposredna plačila iz člena 19 Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi s posebno premijo in premijo za krave dojilje za najmanjše število živali, pod pogojem, da to število ne presega treh živali.

Oddelek 4

Klavna premija

Člen 77

Izjava o sodelovanju

Države članice lahko določijo, da vsak kmet, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev klavne premije iz člena 116 Uredbe (ES) št. 73/2009 za dano koledarsko leto, pred datumom ali hkrati z datumom, ko vloži prvi zahtevek za to koledarsko leto, predloži izjavo o sodelovanju.

Če kmet ne spremeni izjave o sodelovanju, lahko država članica sprejme, da prejšnja izjava ostane v veljavi.

Člen 78

Zahtevki

1.   Zahtevki za pomoč vsebujejo podatke, potrebne za plačilo klavne premije, zlasti datum rojstva živali, v primeru živali, rojenih po 1. januarju 1998.

Zahtevki za pomoč se vložijo v obdobju, ki ga določi država članica, vendar ne sme preseči šestih mesecev po zakolu živali ali, pri izvozu živali, po datumu, ko zapusti carinsko območje Skupnosti. Navedeno obdobje se izteče najpozneje ob koncu februarja naslednjega leta, razen v izjemnih primerih, ki jih določijo države članice, ki so živali odposlale ali izvozile. V skladu s tem časovnim okvirom lahko države članice določijo obdobja in datume za predložitev zahtevkov za pomoč in hkrati določijo število zahtevkov, ki jih lahko vsak kmet predloži v koledarskem letu.

Države članice lahko dovolijo, da se zahtevki vložijo prek osebe, ki ni kmet. V takšnih primerih sta na zahtevku navedena ime in naslov kmeta, ki izpolnjuje pogoje za klavno premijo.

Poleg zahtev iz integriranega sistema vsak zahtevek vsebuje:

(a)

v primerih, kjer je dodelitev odobrena ob zakolu, potrdilo klavnice ali kakšen drug dokument, ki ga izda ali potrdi klavnica in vsebuje vsaj naslednje podatke: (i) ime in naslov klavnice (ali ekvivalentno oznako); (ii) datum zakola ter identifikacijsko in klavniško številko živali; (iii) pri teletih maso klavnih trupov, razen kadar se uporablja člen 79(4);

(b)

v primerih, kjer se žival izvozi v tretjo državo: (i) ime in naslov izvoznika (ali ekvivalentno oznako); (ii) identifikacijsko številko živali; (iii) izvozno deklaracijo, ki navaja starost za tiste živali, ki so rojene po 1. januarju 1998, in pri teletih, razen kadar se uporablja člen 79(4), živo maso, ki ne sme presegati 300 kg; (iv) dokazilo, da je žival zapustila carinsko območje Skupnosti, kar se dokaže na enak način kakor za izvozno nadomestilo.

Države članice lahko določijo, da se informacije iz točk (a) in (b) četrtega pododstavka posredujejo prek organa ali organov, ki jih prizna država članica in ki lahko uporabijo informacijsko tehnologijo.

Države članice izvedejo reden, nenapovedan nadzor glede točnosti podatkov na potrdilih ali dokumentih in po potrebi podatkov iz četrtega pododstavka.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice določijo, da se podatki o zakolu živali iz računalniško podprtih podatkovnih zbirk iz člena 3(b) Uredbe (ES) št. 1760/2000, ki so jih klavnice posredovale pristojnemu organu, že štejejo kot zahtevki za klavno premijo v imenu kmetov, pod pogojem, da te podatkovne zbirke ponujajo, po mnenju države članice, ustrezna zagotovila glede točnosti podatkov, ki jih vsebujejo za namene programa klavne premije in, kadar je primerno, za plačilo posebne premije za zakol.

Države članice lahko določijo, da se zahtevki kljub temu predložijo. V takem primeru lahko določijo vrsto podatkov, ki se priložijo zahtevku.

Države članice, ki se odločijo za uporabo tega odstavka, obvestijo Komisijo o vsaki naknadni spremembi, še preden se izvede.

Države članice zagotovijo, da podatki, ki so na razpolago plačilni agenciji, vsebujejo vse potrebne informacije za plačilo klavne premije, predvsem:

(a)	vrste in količine živali iz člena 116(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki so bile zaklane v zadevnem letu;

(b)	informacije o ustreznosti glede starostnih omejitev in mase klavnih trupov živali iz navedenega člena in glede obdobja obvezne reje iz člena 80 te uredbe;

(c)	kadar je primerno, informacije, potrebne za plačilo posebne premije ob zakolu.

3.   Četudi se država članica, v kateri je bil opravljen zakol, odloči za odstopanje, določeno v odstavku 2 tega člena, klavnica za živali, ki so bile predmet trgovine znotraj Skupnosti, po obdobju obvezne reje iz člena 80 izda dokument iz točke (a) četrtega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Če pa so sistemi za prenos podatkov skladni, se dve državi članici lahko dogovorita za uporabo odstavka 2.

Države članice si medsebojno pomagajo pri zagotavljanju učinkovitega nadzora pristnosti predloženih dokumentov in/ali točnosti izmenjanih podatkov. V ta namen država članica, v kateri se opravi plačilo, redno posreduje državi članici, v kateri se opravi zakol, povzetek potrdil o zakolu (ali podatke namesto tega) po klavnicah, ki ga prejme od slednje države članice.

Člen 79

Masa in predstavitev klavnih trupov

1.   Za namene člena 116(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 predstavljajo klavne trupe telet trupi po odstranitvi kože, odstranitvi drobovja in izkrvavitvi, brez glave ali nog v skočnih sklepih, vendar z jetri, ledvicami in ledvičnim lojem.

2.   Masa, ki jo je treba upoštevati, je masa klavnega trupa po ohladitvi ali masa toplega klavnega trupa, določena nemudoma po zakolu in zmanjšana za 2 %.

3.   Če klavne trupe predstavljajo trupi brez jeter, ledvic in/ali ledvičnega loja, se masa poveča za:

(a)	3,5 kg za jetra;

(b)	0,5 kg za ledvice;

(c)	3,5 kg za ledvični loj.

4.   Države članice lahko določijo, da se, če je tele staro manj kakor šest mesecev ob zakolu ali izvozu, šteje, da so zahteve glede mase iz člena 116(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 izpolnjene.

Če mase klavnih trupov ni mogoče ugotoviti v klavnici, se šteje, da so zahteve glede mase iz člena 116(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 izpolnjene, če živa masa ne presega 300 kg.

Člen 80

Obdobje obvezne reje

1.   Klavna premija se plača kmetu, ki je žival redil najmanj dva meseca in je bila po tem obdobju v manj kakor enem mesecu zaklana ali v manj kakor dveh mesecih izvožena.

2.   Pri teletih, ki se zakoljejo pred starostjo treh mesecev, znaša obdobje obvezne reje en mesec.

Člen 81

Nacionalne zgornje meje

1.   Nacionalne zgornje meje iz člena 116(1) in (3) Uredbe (ES) št. 73/2009 so določene v Prilogi VI k tej uredbi.

2.   Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz člena 116(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 navaja število upravičenih živali, ki je manjše od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska klavne premije na enoto glede na decimalko. V ta namen se upošteva le prvo decimalno mesto.

Oddelek 5

Splošne določbe

Člen 82

Izplačilo predplačil

1.   V skladu s členom 29(4)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in pregledov na kraju samem, pristojni organ kmetu plača za število živali, ki veljajo za upravičene, predplačilo, enako 60 % posebne premije, premije za krave dojilje in klavne premije.

Pri posebni premiji, pri posebnem programu za telice iz člena 74 in pri klavni premiji lahko država članica zniža odstotek predplačila, vendar pa slednje ne sme biti manjše od 40 %.

Predplačilo se ne more izplačati pred 16. oktobrom koledarskega leta, v katerem je bila premija zaprošena.

2.   Znesek končnega plačila premije je enak razliki med predplačilom in zneskom premije, do katere je kmet upravičen.

Člen 83

Leto dodelitve

1.   Datum vložitve zahtevka je operativni dogodek za določitev leta, v katerem se za živali dodelita posebna premija in premija za krave dojilje, in je hkrati operativni dogodek za določitev števila glav velikih živali (GVŽ), ki se upošteva za izračun obremenitve.

Če pa se posebna premija dodeli v skladu s členom 56, je znesek premije, ki se uporabi, tisti, ki velja 31. decembra v letu, v katerem je bil opravljen zakol ali v katerem je bil opravljen izvoz v naslednjih primerih:

(a)	ko je bila žival zaklana ali izvožena najpozneje 31. decembra;

(b)	ko je zahtevek za premijo za to žival vložen šele po tem datumu.

2.   Glede klavne premije se za določitev višine pomoči in izračuna sorazmernega zmanjšanja v skladu s členom 81 za leto dodelitve pomoči šteje leto zakola ali izvoza.

Člen 84

Sankcije za nezakonito uporabo ali posest nekaterih snovi ali proizvodov

Ob večkratnih kršitvah zaradi nezakonite uporabe ali posesti snovi in proizvodov, ki jih ustrezne uredbe Skupnosti na veterinarskem področju ne dovoljujejo, države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 119(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določijo obdobje izključitve iz sheme pomoči glede na težo prekrška.

Člen 85

Določitev posameznih kvot za mleko

Do konca sedmega zaporednega obdobja iz člena 66 Uredbe (ES) št. 1234/2007, z odstopanjem od datumov iz člena 62(1)(a) te uredbe, se lahko država članica odloči, da se za kmete, ki redijo krave mlekarice in prenesejo ali prevzamejo vse individualne kvote ali njihov del z začetkom veljavnosti 31. marca ali 1. aprila v skladu s členom 65(i) in (k) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali v skladu z nacionalnimi predpisi, sprejetimi za izvajanje členov 73, 74 in 75 navedene uredbe, 1. aprila določita največja individualna kvota razpoložljivega mleka, ki je upravičena do premije za krave dojilje, ter največje število krav dojilj.

Člen 86

Določitev obdobij obvezne reje

Zadnji dan obdobij obvezne reje iz členov 53, 57(1), 61 in 80 je dan pred dnevom, ki ima isto številko kakor začetni dan obdobij, ne glede na to, ali gre za delovni dan ali ne.

Člen 87

Identifikacija in registracija živali

Zahteve glede identifikacije in registracije živali, ki jih določa člen 117 Uredbe (ES) št. 73/2009, veljajo za živali, ki so rojene pred 1. januarjem 1998, v skladu s postopkom iz Direktive Sveta 2008/71/ES (21), razen za živali, ki so predmet trgovine znotraj Skupnosti.

NASLOV III

POSEBNA PRAVILA V ZVEZI Z NASLOVOM V UREDBE (ES) št. 73/2009

POGLAVJE 1

Shema enotnega plačila na površino

Člen 88

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo na ravni, višji od 0,3 ha, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 124(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je določena v Prilogi VII k tej uredbi.

Člen 89

Kmetijske površine

Kmetijske površine po shemi enotnega plačila na površino iz člena 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 so določene v Prilogi VIII k tej uredbi.

Člen 90

Pridelava konoplje

Kar zadeva upravičenost do sheme enotnega plačila na površino, se smiselno uporabljajo določbe v zvezi s sortami konoplje iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 in člena 10 Uredbe (ES) št. 1120/2009.

POGLAVJE 2

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila

Člen 91

Koeficient znižanja

V primeru, da bi dopolnilna nacionalna neposredna plačila znotraj sektorja presegala najvišjo stopnjo, ki jo je odobrila Komisija v skladu s členom 132(7) Uredbe (ES) št. 73/2009, se stopnja dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil v zadevnem sektorju z uporabo koeficienta znižanja sorazmerno zmanjša.

Člen 92

Pogoji za upravičenost

Za namene člena 132(7)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 Komisija zlasti upošteva posebne finančne okvire (pod)sektorjev iz člena 132(5) navedene uredbe in pogoje za upravičenost, ki se uporabljajo za ustrezna neposredna plačila, ki se tedaj uporabljajo za države članice, ki niso nove države članice iz četrtega pododstavka člena 132(2) navedene uredbe.

V členu 132 Uredbe (ES) št. 73/2009 in tem poglavju „ustrezno neposredno plačilo, ki se tedaj uporablja v državah članicah, ki niso nove države članice“ pomeni kakršno koli neposredno plačilo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009, ki se je dodelilo v letu uporabe dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, katerih pogoji za upravičenost so podobni kot pri zadevnem dopolnilnem nacionalnem neposrednem plačilu.

Člen 93

Nadzori

Nove države članice uvedejo primerne nadzorne ukrepe, s čimer zagotovijo, da se izpolnijo pogoji za odobritev dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki jih je določila Komisija v skladu s členom 132(7) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 94

Letno poročilo

Nove države članice predložijo poročilo s podatki o ukrepih za izvajanje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil pred 30. junijem leta po njihovi izvedbi. Poročilo zajema vsaj naslednje:

(a)	kakršne koli spremembe okoliščin, ki vplivajo na dopolnilna nacionalna neposredna plačila;

(b)	za vsako dopolnilno nacionalno neposredno plačilo število upravičencev, skupni znesek dodeljene dopolnilne nacionalne pomoči, število hektarov, število živali ali drugih plačanih enot plačila;

(c)	poročilo o nadzornih ukrepih v skladu s členom 93.

Člen 95

Državna pomoč

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila, ki niso v celoti plačana z odobritvijo Komisije iz člena 132(7) Uredbe (ES) št. 73/2009, se obravnavajo kot nezakonita državna pomoč v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (22).

NASLOV IV

RAZVELJAVITVE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 96

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 1973/2004 se s 1. januarjem 2010 razveljavi.

Vendar pa se še naprej uporablja pri zahtevkih za pomoč za leto 2009 in predhodna premijska leta.

2.   Sklici na Uredbo (ES) št. 1973/2004 veljajo kot sklici na to uredbo in se razumejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

Člen 97

Prehodna pravila

Z odstopanjem od člena 32(2) in člena 159(1) Uredbe (ES) št. 1973/2004 ter ob upoštevanju pomoči za energetske poljščine v skladu s poglavjem 8 in sheme za prostovoljno praho v skladu s poglavjem 16 navedene uredbe se predelava surovin, pridelanih v letu 2009, izvede do datuma, ki ga določi zadevna država članica, vendar najpozneje do 31. julija 2011.

Za poljščine, ki niso enoletne poljščine in bodo pridelane po letu 2009, se v zvezi s pridelavo od leta 2010 dalje poglavji 8 in 16 Uredbe (ES) št. 1973/2004 prenehata uporabljati, varščine, položene v skladu s členoma 31(3) in 158(1) Uredbe (ES) št. 1973/2004, pa se sprostijo do datuma, ki ga določi zadevna država članica, vendar najpozneje do 31. julija 2010.

Člen 98

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2010.

---

(1)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(2)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(3)  UL L 345, 20.11.2004, str. 1.

(4)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(5)  UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.

(6)  UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66.

(7)  UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(8)  UL L 281, 4.11.1999, str. 30.

(9)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(10)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(11)  Glej stran 65 tega Uradnega lista.

(12)  UL L 171, 1.7.2009, str. 6.

(13)  UL L 339, 24.12.2003, str. 36.

(14)  UL L 297, 21.11.1996, str. 29.

(15)  UL L 297, 21.11.1996, str. 49.

(16)  UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

(17)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(18)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(19)  UL L 214, 4.8.2006, str. 1.

(20)  UL L 337, 16.12.2008, str. 3.

(21)  UL L 213, 8.8.2008, str. 31.

(22)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---