17.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/16

(1)

Po preiskavi („prvotna preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije.

(2)

Na zahtevo družbe Hindustan Electro Graphite Limited („HEG“ oziroma „družba“), indijskega proizvajalca izvoznika, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, je bil začet delni vmesni pregled navedene uredbe v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(3)

Delni vmesni pregled se je začel na podlagi prima facie dokazov, ki jih je predložila družba, in sicer da so se po njenem mnenju okoliščine, zaradi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(4)

V zahtevku za pregled se je trdilo, da so se stroški proizvodnje zadevnega izdelka zmanjšali zaradi izboljšanja učinkovitosti proizvodnje po prvotni preiskavi in da je družba lahko občutno zvišala svoje izvozne cene. Zato je družba trdila, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki temelji na predhodno ugotovljeni stopnji dampinga, ni več potrebno za izravnavo dampinga.

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, in objavila obvestilo („obvestilo o začetku“) (3) ter začela preiskavo, omejeno na preiskavo dampinga.

(6)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila družbo HEG ter predstavnike države izvoznice in industrije Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje.

(7)

Komisija je vložniku poslala vprašalnik in v roku za ta namen prejela odgovor. Komisija je poiskala in preverila vse informacije, po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga, ter opravila preveritvene obiske v prostorih družbe HEG v indijskem mestu Bhopal.

(8)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(9)

Izdelek iz tega pregleda je isti kot izdelek iz prvotne preiskave, tj. grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00, ter elektrodni nastavki, ki se uporabljajo za takšne elektrode in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije.

(10)

Sedanji pregled je pokazal, da so sistemi grafitnih elektrod, ki jih proizvaja in na indijskem notranjem trgu prodaja družba HEG, podobni tistim, ki so se izvažali v Skupnost, zato so se lahko šteli za podobni izdelek zadevnemu izdelku.

(11)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila domača prodaja zadevnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg takšne prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja družbe HEG v obdobju preiskave reprezentativna.

(12)

Komisija je nato določila tiste vrste izdelka, ki jih je navedena družba prodajala na domačem trgu in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(13)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je v obdobju preiskave obseg navedene vrste izdelka, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost.

(14)

Komisija je nato proučila, ali bi se za domačo prodajo posameznih vrst sistemov grafitnih elektrod, ki se v reprezentativnih količinah prodajajo na notranjem trgu, lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je Komisija izvedla tako, da je določila delež dobičkonosne domače prodaje vsake posamezne vrste izvoženega izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu v obdobju preiskave.

(15)

Za domačo prodajo posamezne vrste sistemov grafitnih elektrod, ki se v reprezentativnih količinah prodajajo na notranjem trgu in katerih prodaja je bila po obsegu dobičkonosna v več kot 80 %, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni vseh transakcij v obdobju preiskave.

(16)

Za vse druge izvožene vrste, ki so se tudi prodajale na notranjem trgu in katerih prodaja je bila po obsegu dobičkonosna v manj kot 80 %, je normalna vrednost temeljila na domačih cenah dobičkonosnih transakcij v obdobju preiskave.

(17)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izračunala konstruirano normalno vrednost, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(18)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se stroškom izdelave izvoženih vrst izdelka, ki jih je imel izvoznik, prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter primerna stopnja dobička.

(19)

V vseh primerih so se PSA-stroški in dobiček določili v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. Zato je Komisija proučila, ali so podatki o nastalih PSA-stroških ter dobiček, ki ga je ustvaril proizvajalec izvoznik pri prodaji podobnega izdelka na notranjem trgu, zanesljivi, in v tem primeru sklenila, da so primerni za konstruiranje normalne vrednosti.

(20)

Družba HEG je zadevni izdelek neposredno izvažala neodvisnim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo za zadevni izdelek v OPP v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(21)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na osnovi franko tovarna in na isti ravni trgovine. Zaradi poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je pokazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bila po potrebi in kadar je bilo upravičeno odobrena nadomestila za razlike v popustih, stroških prevoza, zavarovanju, manipulativnih stroških, stroških pakiranja, kredita in uvoznih dajatvah.

(22)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost posamezne vrste izdelka primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(23)

Stopnja dampinga družbe HEG, izražena kot odstotek neto cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, je bila de minimis v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(24)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je proučevalo tudi, ali se spremenjene okoliščine lahko obravnavajo kot trajne.

(25)

Medtem ko se stroški proizvodnje družbe HEG od prvotne preiskave niso bistveno zmanjšali, se je izvozna cena zadevnega izdelka v OPP občutno zvišala, zaradi česar ugotovitve o dampingu iz prvotne preiskave niso več veljavne.

(26)

Iz najnovejših podatkov za obdobje po OPP je razvidno, da so se cene uvoza od družbe HEG ohranile na visoki ravni in bile stabilne, s čimer se potrjuje, da je družba zadevni izdelek tudi po OPP izvažala po nedampinških cenah.

(27)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je družba HEG zadevni izdelek na trge izven EU izvažala po cenah, višjih od cen na indijskem notranjem trgu.

(28)

V teh okoliščinah se ugotovitve iz OPP lahko štejejo za trajne.

(29)

Kakor je navedeno zgoraj, je bil za družbo HEG ugotovljen damping na ravni de minimis v OPP. Vendar je treba opozoriti, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena za zadevno družbo v prvotni preiskavi, 22,4 %, trenutno veljavna protidampinška dajatev za to družbo pa je 0 % (4). Vzrok za to so vzporedne izravnalne dajatve, ki veljajo za uvoz zadevnega izdelka. V takšnih okoliščinah ugotovitev dampinga na ravni de minimis nima neposrednega učinka na raven trenutno veljavnih ukrepov (5).

(30)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih, premislekih in ugotovitvah preiskave ter imele možnost predložiti svoje pripombe. Prejeta ni bila nobena pripomba, ki bi lahko spremenila zgornje sklepe –