PRILOGA I

Pogoji za ES-homologacijo sestavnega dela

1.   OPREDELITEV POJMA

1.1	„Varnostna konstrukcija pri prevrnitvi“ (varnostna kabina ali okvir), v nadaljnjem besedilu „varnostna konstrukcija“, pomeni konstrukcijo na traktorju, katere bistveni namen je preprečiti ali omejiti nevarnosti za voznika zaradi prevrnitve med običajno uporabo traktorja.

1.2	Za konstrukcije, navedene v točki 1.1, je značilno, da je med preskusi, predpisanimi v prilogah II in III, v njih zagotovljen neoviran prostor, ki je dovolj velik, da varuje voznika.

2.   SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1	Vsaka varnostna konstrukcija in njena pritrditev na traktor morata biti načrtovana in izdelana tako, da izpolnjuje bistveni namen, določen v točki 1.

2.2	Ta pogoj je izpolnjen, če so izpolnjene zahteve iz prilog II in III.

3.   VLOGA ZA ES-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA

3.1	Vlogo za ES-homologacijo sestavnega dela v zvezi s trdnostjo varnostne konstrukcije in njene pritrditve na traktor predloži proizvajalec traktorja ali proizvajalec varnostne konstrukcije ali njegovi pooblaščeni zastopniki.

3.2

Vlogi za ES-homologacijo sestavnega dela se priložijo spodaj našteti dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: — splošna sestavna risba v merilu ali s kotiranimi merami glavnih delov varnostne konstrukcije. V tem načrtu morajo biti še posebno prikazane podrobnosti pritrdilnih elementov, — fotografije z bočne in zadnje strani, ki prikazujejo podrobnosti pritrditve, — kratek opis varnostne konstrukcije, vključno s tipom konstrukcije, podrobnostmi pritrditve na traktor, in kjer je treba, o zaščitnih oblogah, načinu dostopa in izstopa v sili, notranjem oblazinjenju in o pripravah za preprečitev nadaljnjega prevračanja ter s podrobnostmi o ogrevanju in prezračevanju, — podrobnosti o uporabljenih materialih za nosilne elemente konstrukcije in pritrdilne elemente (glej Prilogo V).

3.3	Primerek tipa traktorja, za katerega je namenjen tip varnostne konstrukcije, ki je v postopku homologacije, se predloži tehnični službi odgovorni za izvedbo preskusov za homologacijo sestavnega dela. Ta traktor mora biti opremljen z varnostno konstrukcijo.

3.4

Imetnik ES-homologacije sestavnega dela lahko zaprosi za razširitev te homologacije na druge tipe traktorjev. Pristojni organ, ki je podelil prvotno ES-homologacijo sestavnega dela, podeli tudi razširitev, če homologirana varnostna konstrukcija in tip(-i) traktorja, za katere je vložena zahteva za razširitev, izpolnjujeta (izpolnjujejo) naslednje pogoje: — masa neobremenjenega traktorja, opredeljena v točki 1.3 Priloge II, se ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov od referenčne mase preskušanega primerka, — način pritrditve in sestavni deli traktorja, na katere se pritrjuje, morajo biti enaki, — kateri koli sestavni deli, kot so blatniki in pokrov motorja, ki so lahko podpora za varnostno konstrukcijo, morajo biti enaki, — položaj in pomembne mere sedeža glede na varnostno konstrukcijo ter relativna lega varnostne konstrukcije napram traktorju morajo biti takšni, da varen prostor ostane v okviru zaščite varnostne konstrukcije ne glede na njeno deformacijo pri kateri koli fazi vseh posameznih preskusov.

4.   OZNAČEVANJE

4.1

Vsaka varnostna konstrukcija, ki je skladna s homologiranim tipom, mora biti opremljena z naslednjimi oznakami: 4.1.1 z blagovno znamko ali imenom; 4.1.2 z oznako homologacije sestavnega dela, ki ustreza vzorcu iz Priloge VI; 4.1.3 s serijsko številko varnostne konstrukcije; 4.1.4 z znamko in tipom(-i) traktorja(-ev), za katerega(-e) je namenjena varnostna konstrukcija.

4.2	Vsi ti podrobni podatki morajo biti napisani na ploščici.

4.3	Te oznake morajo biti vidne, čitljive in neizbrisne.

PRILOGA II

Pogoji za preskus trdnosti varnostnih konstrukcij in njihovih pritrditev na traktorje

1.   SPLOŠNE ZAHTEVE

1.1   Nameni preskusa

Namen preskusov, ki se izvedejo s posebnimi pripravami, je simulirati take obremenitve, ki delujejo na varnostno konstrukcijo, če se traktor prevrne. Ti preskusi, opisani v Prilogi III, omogočajo preučevanje trdnosti varnostne konstrukcije, vseh pritrdilnih elementov, ki se pritrjujejo na traktor, in vseh traktorskih delov, ki prenašajo preskusno silo.

1.2   Priprave za preskus

1.2.1   Varnostna konstrukcija mora ustrezati specifikacijam za serijsko proizvodnjo. Pritrjena mora biti na način, kot ga je predpisal proizvajalec na enega od traktorjev, za katerega je načrtovana. Za preskus ni potreben celoten traktor, vendar pa mora varnostna konstrukcija in sestavni deli traktorja, na katerega je pritrjena, predstavljati celovit sklop za preskuse, v nadaljnjem besedilu „nadgradnja“.

1.2.2   Nadgradnja se pritrdi na osnovno ploščo, tako da se elementi, ki povezujejo nadgradnjo in podlago pod obremenitvijo bistveno ne deformirajo glede na varnostno konstrukcijo. Način pritrditve nadgradnje ne sme spremeniti trdnostnih lastnosti nadgradnje.

1.2.3   Nadgradnja mora biti podprta in pritrjena ali prilagojena tako, da celotno preskusno energijo prevzame varnostna konstrukcija in njena pritrditev na toge sestavne dele traktorja.

1.2.3.1   Za izpolnjevanje zahtev iz točke 1.2.3 se mora pri prilagoditvi blokirati sistem voznega vzmetenja traktorja, tako da se prepreči vsakršno absorbiranje preskusne energije v njem.

1.2.4   Za preskuse mora biti traktor opremljen z vsemi konstrukcijskimi sestavnimi deli za serijsko proizvodnjo, ki lahko vplivajo na trdnost varnostne konstrukcije ali pa so potrebni za preskus trdnosti.

Sestavni deli, ki lahko povzročijo nevarnost v varnem prostoru, morajo biti ravno tako vgrajeni, da se lahko ugotovi, ali so bile izpolnjene zahteve iz točke 4.

Pri preskusih se odstrani vse sestavne dele, ki jih lahko voznik odstrani sam. Če je med uporabo traktorja možno imeti odprta vrata in okna ali jih odstraniti, morajo ta biti odprta ali odstranjena tudi med preskusi, da se ne bi povečala trdnost varnostne konstrukcije pri prevrnitvi. Če okna in vrata v tem položaju ob morebitni prevrnitvi traktorja predstavljajo nevarnost za voznika, mora biti to dejstvo navedeno v poročilu o preskusu.

1.3   Masa traktorja

Referenčna masa mt, uporabljena v formulah (glej Prilogo III) za izračun energij in deformacijske sile, mora biti vsaj tolikšna, kolikšna je opredeljena v točki 2.1.1 Priloge I k Direktivi 2003/37/ES (to je brez neobveznih dodatkov, toda vključno s sredstvom za hlajenje, olji, gorivom, orodjem in voznikom), povečana za maso varnostne konstrukcije in zmanjšana za 75 kg.

Ne upošteva se masa prednjih ali zadnjih dodatnih uteži, dodatne obtežitve koles, pripetega orodja ali katerih koli posebnih sestavnih delov.

2.   OPREMA IN PRIPRAVE

2.1   Vodoravni obremenitveni preskusi (bočni in vzdolžni)

2.1.1   Ustrezni material, oprema in sredstva za pritrditev, ki zagotavljajo trdno pritrditev nadgradnje na osnovno ploščo, neodvisno od pnevmatik, če so nameščene.

2.1.2   Priprave za uvajanje vodoravne sile na varnostno konstrukcijo s togim nosilcem, kakor je prikazano na slikah 1 in 2 Priloge IV.

2.1.2.1   Višina čelne ploskve togega nosilca je 150 mm.

2.1.2.2   Poskrbeti je treba za enakomerno razporeditev obremenitve v smeri obremenjevanja po celotnem nosilcu, katerega dolžina znaša med 250 in 700 mm in je večkratnik števila 50.

2.1.2.3   Robovi nosilca, ki se dotikajo varnostne konstrukcije, morajo biti zaokroženi, polmer zaokrožitve pa je lahko največ 50 mm.

2.1.2.4   Uporabiti je treba kardanske ali njim enakovredne zgibe, ki zagotavljajo, da obremenitvena naprava ne obremeni varnostne konstrukcije, zaradi zasuka ali premika, v kateri koli smeri, ki ni smer obremenitve.

2.1.2.5   Kadar vodoravna dolžina varnostne konstrukcije, na katero naj bi se delovala obremenitev, ne tvori ravne črte pravokotno na smer obremenitve, je treba prostor zapolniti, da se obremenitev razporedi po tej dolžini.

2.1.3   Oprema, s katero je v okviru tehničnih možnosti mogoče meriti energijo, ki jo absorbirajo varnostna konstrukcija in togi deli traktorja, na katerega je pritrjena, na primer z merjenjem sile v smeri njenega delovanja in ustrezne deformacije glede na točko na ogrodju traktorja.

2.1.4   Sredstva za dokazovanje, da med preskusom noben del ni prodrl v varen prostor. Lahko se uporabi priprava v skladu s slikami 6a, 6b in 6c Priloge IV.

2.2   Deformacijski preskusi (spredaj in zadaj)

2.2.1   Ustrezen material, oprema in sredstva za pritrditev, ki zagotavljajo, da je traktor trdno pritrjen na osnovno ploščo, neodvisno od pnevmatik.

2.2.2   Naprava za uvajanje navpične sile na varnostno konstrukcijo, kakor je prikazano na sliki 3 Priloge IV, vključno s togim pritisnim nosilcem širine 250 mm.

2.2.3   Oprema za merjenje uporabljene skupne navpične sile.

2.2.4   Sredstva za dokazovanje, da med preskusom noben del ni prodrl v varen prostor. Lahko se uporabi priprava v skladu s slikami 6a, 6b in 6c Priloge IV.

2.3   Dovoljena odstopanja merjenja

2.3.1   Mere: ± 3 mm.

2.3.2   Deformacije: ± 3 mm.

2.3.3   Masa traktorja: ± 20 kg.

2.3.4   Obremenitve in sile: ± 2 %.

2.3.5   Smer obremenitve: odklon od vodoravne in navpične smeri, opredeljen v Prilogi III:

—	na začetku preskusa, brez obremenitve: ± 2°,

—	med preskusom, pod obremenitvijo: 10° nad horizontalo in 20° pod njo. Ta odstopanja morajo biti čim manjša.

3.   PRESKUSI

3.1   Splošne zahteve

3.1.1   Zaporedje preskusov

3.1.1.1   Zaporedje preskusov je naslednje:

3.1.1.1.1

Vzdolžna obremenitev (točka 1.2 Priloge III) Pri traktorjih, kjer odpade najmanj 50 % mase, kakor je opredeljena v točki 1.3, na zadnja kolesa, se vzdolžna obremenitev izvede z zadnje strani (primer 1). Pri drugih traktorjih se vzdolžna obremenitev izvede s prednje strani (primer 2).

3.1.1.1.2

Prvi tlačni preskus Prvi tlačni preskus se izvede na isti strani varnostne konstrukcije kot vzdolžna obremenitev, t. j.: — zadaj v primeru 1 (točka 1.5 Priloge III) ali — spredaj v primeru 2 (točka 1.6 Priloge III).

3.1.1.1.3

Obremenitev z boka (točka 1.3 Priloge III).

3.1.1.1.4

Drugi tlačni preskus Drugi tlačni preskus se izvede na nasprotni strani varnostne konstrukcije glede na vzdolžno obremenitev, t. j.: — spredaj v primeru 1 (točka 1.6 Priloge III) ali — zadaj v primeru 2 (točka 1.5 Priloge III).

3.1.1.1.5

Druga vzdolžna obremenitev (točka 1.7 Priloge III) Drugo vzdolžno obremenitev je treba izvesti pri traktorjih, ki so opremljeni z varnostno konstrukcijo, ki je preklopna, če smer vzdolžne obremenitve (glej točko 3.1.1.1.1) ni bila v smeri, da bi lahko povzročila preklop varnostne konstrukcije.

3.1.1.2   Če se med preskusom kateri koli del opreme za pritrjevanje zlomi ali premakne, je treba preskus ponoviti.

3.1.1.3   Med preskusom niso dovoljena nobena popravila ali prilagajanja traktorja ali varnostne konstrukcije.

3.1.2   Širina koloteka

Kolesa se snamejo ali naravnajo na takšno širino koloteka, ki zagotavlja, da med preskusi ne pride do vpliva na varnostno konstrukcijo.

3.1.3   Odstranitev nenevarnih sestavnih delov

Vse sestavne dele traktorja in varnostne konstrukcije, ki, kot celota, tvorijo zaščito za voznika, vključno z zaščito pred vremenskimi vplivi, je treba dostaviti v pregled, vgrajene skupaj s traktorjem.

Ni treba, da je varnostna konstrukcija, namenjena za preskus, opremljena s sprednjim, zadnjim ali stranskimi okni iz varnostnega stekla ali podobnega materiala in katerimi koli snemljivimi ploščami, opremo in dodatki, ki ne zagotavljajo konstrukcijske trdnosti in ne morejo povzročiti nevarnosti pri prevrnitvi.

3.1.4   Merilne naprave

Varnostna konstrukcija mora biti opremljena z merilnimi napravami, potrebnimi za pridobitev zahtevanih podatkov za prikaz diagrama sila/deformacija (glej sliko 4 Priloge IV). Skupno in trajno deformacijo varnostne konstrukcije se izmeri in zapiše za vsako fazo preskusa (glej sliko 5 Priloge IV).

3.1.5   Smer obremenitve

Traktor, katerega sedež ni v sredinski ravnini traktorja in/ali katerega trdnost varnostne konstrukcije ni simetrična, se bočno obremeni na tisti strani, kjer bo med preskusi najverjetneje prišlo do vdora v varen prostor (glej tudi točko 1.3 Priloge III).

4.   POGOJI SPREJEMLJIVOSTI

4.1   Šteje se, da varnostna konstrukcija v postopku ES-homologacije sestavnega dela, izpolnjuje zahteve glede trdnosti, če po preskusih izpolnjuje naslednje pogoje:

4.1.1

Med preskusi, opredeljenimi v točkah 1.2, 1.3, 1.5 in 1.6, ter kjer je primerno, v točki 1.7 Priloge III, varnostna konstrukcija nikjer ni prodrla v varen prostor, ki je opisan v točki 3.2 Priloge II, ali ta prostor ni nikjer ostal izven zaščite varnostne konstrukcije. Če je bil opravljen preobremenitveni preskus, mora biti uporabljena sila, ko je bila predpisana energija absorbirana, večja od 0,8 največje sile, ki nastopi pri obeh preskusih, to je pri glavnem in preobremenitvenem preskusu (glej sliki 4b in 4c Priloge IV).

4.1.2

Med preskusi varnostna konstrukcija nikakor ne sme pritiskati na konstrukcijo sedeža.

4.1.3

V trenutku, ko je pri vsakem od navedenih preskusov z vodoravno obremenitvijo dosežena potrebna energija, mora sila presegati 0,8 Fmax.

4.2   Poleg tega traktor ne sme imeti nobenih drugih lastnosti, ki bi pomenile posebno nevarnost za voznika, na primer nezadostno oblazinjenje pod streho ali kjer koli drugje, kamor lahko voznik udari z glavo.

5.   POROČILO O PRESKUSU

5.1   Poročilo o preskusu se priloži certifikatu o ES-homologaciji sestavnega dela iz Priloge VII, in mora biti sestavljeno tako, kakor je prikazano v Prilogi V. Vsebovati mora:

5.1.1

Splošen opis oblike varnostne konstrukcije in izvedbo konstrukcije (glej Prilogo V za obvezne mere), vključno z običajnim vhodom in izhodom ter izhodom v sili; podatke o sistemu ogrevanja in prezračevanja in drugih dodatkih, če so na voljo in če bi lahko vplivali na varen prostor ali povzročili nevarnost.

5.1.2

Podrobnosti o katerih koli posebnostih, kot so naprave za preprečitev nadaljnjega prevračanja traktorja.

5.1.3

Kratek opis morebitnega notranjega oblazinjenja.

5.1.4

Izjavo o tipu vetrobranskega stekla in zasteklitve ter o kateri koli vključeni oznaki ES- ali druge homologacije.

5.2   Če se ES-homologacija sestavnega dela razširi na druge tipe traktorjev, mora poročilo vsebovati natančno navedbo poročila o prvotni ES-homologaciji sestavnega dela in natančne navedbe zahtev, določenih v točki 3.4 Priloge I.

5.3   V poročilu morajo biti jasno določeni tip traktorja (znamka, tip in trgovska oznaka itd.), ki je bil uporabljen za preskuse, in tipi, za katere je namenjena varnostna konstrukcija.

6.   SIMBOLI

mt	=	referenčna masa traktorja (kg), kakor je opredeljena v točki 1.3.
D	=	deformacija (mm) varnostne konstrukcije na točki obremenitve in v smeri obremenitve.
D’	=	deformacija (mm) konstrukcije za izračunano zahtevano energijo.
F	=	sila statične obremenitve (N) (Newton).
Fmax	=	največja sila statične obremenitve, ki se pojavi med obremenitvijo (N), z izjemo preobremenitve.
F’	=	sila za izračunano zahtevano energijo.
F-D	=	krivulja sila/deformacija.
Eis	=	vhodna energija, ki naj se absorbira med bočno obremenitvijo (J) (jul).
Eil1	=	vhodna energija, ki naj se absorbira med vzdolžno obremenitvijo (J).
Eil2	=	vhodna energija, ki naj se absorbira med delovanjem druge vzdolžne obremenitve (J).
Fr	=	uporabljena sila na zadnjem delu pri tlačnem preskusu (N).
Ff	=	uporabljena sila na prednjem delu pri tlačnem preskusu (N).

PRILOGA III

PRESKUSNI POSTOPEK

1.   VODORAVNA OBREMENITEV IN TLAČNI PRESKUS

1.1   Splošni predpisi za vodoravni obremenitveni preskus

1.1.1   Obremenitve, ki delujejo na varnostno konstrukcijo, je treba porazdeliti s togim nosilcem, skladnim z določbami iz točke 2.1.2 Priloge II, ki je nameščen pravokotno na smer obremenitve; togi nosilec je lahko opremljen s podporami, ki preprečujejo njegove stranske premike. Hitrost deformacije zaradi obremenitve ne sme biti večja od 5 mm/s. Ko deluje obremenitev, se F in D sočasno zapisujeta s korakom deformacije 15 mm ali manj, da se zagotovi natančnost. Ko se enkrat preskus začne, se obremenitev ne sme zmanjševati do konca preskusa, lahko pa se ustavi povečevanje obremenitve, npr. zaradi zapisa rezultata meritve.

1.1.2   Če je konstrukcijski del, na katerega naj deluje obremenitev, ukrivljen, mora ustrezati določbam iz točke 2.1.2.5 Priloge II. Delovanje obremenitve pa mora biti v skladu z zahtevami iz točke 1.1.1 zgoraj in točke 2.1.2 Priloge II.

1.1.3   Če na mestu, na katero naj bi delovala obremenitev, ni togih elementov konstrukcije, se lahko za preskus namesti nadomesten nosilec, vendar ta ne sme povečevati trdnosti konstrukcije.

1.1.4   Konstrukcijo je treba vizualno pregledati, ko se po vsakem obremenitvenem preskusu obremenitev odstrani. Če so se med preskusom pojavili zlomi ali razpoke, je treba pred naslednjim preskusom izvesti preobremenitveni preskus, opisan spodaj v točki 1.4, preden se izvede naslednje obremenjevanje, ki je na vrsti po razvrstitvi iz točke 3.1.1.1 Priloge II.

1.2   Vzdolžna obremenitev (glej sliko 2 Priloge IV)

Delovanje obremenitve mora biti vodoravno in vzporedno z navpično sredinsko ravnino traktorja.

Pri traktorjih, ki imajo vsaj 50 % svoje mase, kakor je opredeljena v točki 1.3 Priloge II, na zadnjih kolesih, se vzdolžna obremenitev od zadaj in stranska obremenitev izvedeta na različnih straneh vzdolžne sredinske ravnine varnostne konstrukcije. Pri traktorjih, ki imajo vsaj 50 % svoje mase na prednjih kolesih, mora delovati vzdolžna obremenitev od spredaj na isti strani vzdolžne sredinske ravnine varnostne konstrukcije kot stranska obremenitev.

Obremenitev mora delovati na najvišji prečni del varnostne konstrukcije (to je tisti del, ki bi pri prevrnitvi verjetno prvi udaril ob tla).

Obremenitev mora delovati v točki, ki je od zunanjega vogala varnostne konstrukcije umaknjena navznoter za šestino širine njenega zgornjega roba. Za širino se upošteva razdalja med dvema linijama, ki potekata vzporedno z navpično sredinsko ravnino traktorja in se v vodoravni ravnini, ki se dotika zgornje površine najvišjega prečnega konstrukcijskega elementa, dotikata skrajnih zunanjih točk varnostne konstrukcije.

Tram, s katerim se izvede obremenitev, ne sme biti krajši od tretjine širine (kakor je opisana v prejšnjem odstavku) varnostne konstrukcije in ne več kot 49 mm daljši od te, najmanjše dolžine.

Vzdolžna obremenitev se izvede od zadaj ali od spredaj, kakor je določeno v točki 3.1.1.1 Priloge II.

Preskus se ustavi, ko:

(a)	je deformacijska energija, ki jo je absorbirala varnostna konstrukcija, enaka ali večja od zahtevane vhodne energije Eil 1 (kjer je Eil 1 = 1,4 mt);

(b)	deli varnostnega ogrodja prodrejo v varen prostor ali kadar ostane varen prostor nezaščiten.

1.3   Obremenitev z boka (glej sliko 1 Priloge IV)

Obremenitev deluje vodoravno, pod kotom 90° na navpično sredinsko ravnino traktorja. Delovati mora na skrajni zgornji meji varnostne konstrukcije na točki, ki leži 300 mm pred referenčno točko sedeža, sedež mora biti pomaknjen skrajno nazaj (glej točko 2.3.1). Če ima zaščitna struktura kakršen koli bočni štrleči del, ki bi se pri bočni prevrnitvi traktorja prvi dotaknil tal, je treba obremenitev uvesti v tej točki. V primeru traktorja z obrnljivim vozniškim položajem mora obremenitev delovati na skrajni zgornji nosilec varnostne konstrukcije, in sicer na sredini med referenčnima točkama sedeža.

Tram mora biti čim daljši, vendar ne več kot 700 mm.

Preskus je treba prekiniti, ko:

(a)	je deformacijska energija, ki jo je varnostna konstrukcija prevzela, enaka ali večja od zahtevane vhodne energije Eis (kjer je Eis = 1,75 mt); ali

(b)	deli varnostnega ogrodja prodrejo v varen prostor ali kadar ostane varen prostor nezaščiten.

1.4   Preskus preobremenitve (glej slike 4a, 4b in 4c Priloge IV)

1.4.1   Preskus preobremenitve se opravi, če se sila zmanjša za več kakor 3 % med zadnjo 5 % doseženo deformacijo, pri čemer konstrukcija absorbira zahtevano energijo (glej sliko 4b).

1.4.2   Preobremenitveni preskus obsega postopno povečevanje vodoravne obremenitve z večanjem po 5 % od začetne zahtevane energije do največ 20 % dodane energije (glej sliko 4c).

1.4.2.1   Rezultat preobremenitvenega preskusa je zadovoljiv, če se po vsakem 5, 10 ali 15 % povečanju zahtevane energije sila zmanjša za manj kot 3 % pri posameznem 5 % povečanju in ostane večja od 0,8 Fmax.

1.4.2.2   Rezultat preobremenitvenega preskusa je zadovoljiv, če potem, ko je konstrukcija absorbirala 20 % dodane energije, sila presega 0,8 Fmax.

1.4.2.3   Med preobremenitvenim preskusom je dovoljeno nadaljnje pokanje ali trganje in/ali prodiranje konstrukcije v varen prostor ali obstoj območij brez zaščite kot posledica elastične deformacije. Vendar pa po prenehanju obremenitve konstrukcija ne sme več segati v varen prostor, ki mora biti popolnoma zaščiten.

1.5   Tlačni preskus zadaj

Nosilec je treba namestiti nad zadnjim zgornjim delom varnostne konstrukcije, pri čemer se mora rezultanta tlačnih sil nahajati v navpični vzdolžni referenčni ravnini. Treba je delovati s silo Fr = 20 mt.

Če zadnji del strehe varnostne konstrukcije ne zdrži polne tlačne sile, je treba s silo delovati, dokler odklon strehe ne sovpada z ravnino, ki povezuje zgornji del varnostne konstrukcije s tistim delom zadnjega dela traktorja, ki je sposoben, da prenese maso vozila pri prevrnitvi. Nato je treba silo umakniti in traktor ali silo obremenitve namestiti tako, da se nosilec nahaja nad tisto točko varnostne konstrukcije, ki bi prenesla maso traktorja pri popolni prevrnitvi. Nato je treba delovati s silo Fr.

Po stabiliziranju deformacije, ki se jo lahko ugotovi s prostim očesom, je treba delovati s silo Fr še najmanj pet sekund.

Preskus je treba prekiniti, če varnostna konstrukcija prodre v varen prostor ali pa pusti varen prostor nezaščiten.

1.6   Tlačni preskus spredaj

Nosilec je treba namestiti nad prednjim zgornjim delom varnostne konstrukcije, pri čemer se mora rezultanta tlačnih sil nahajati v navpični vzdolžni referenčni ravnini. Treba je delovati s silo Ff = 20 mt.

Če prednji del strehe varnostne konstrukcije ne zdrži polne tlačne sile, je treba s silo delovati, dokler odklon strehe ne sovpada z ravnino, ki povezuje zgornji del varnostne konstrukcije s tistim delom prednjega dela traktorja, ki je sposoben, da prenese maso vozila pri prevrnitvi. Nato je treba silo umakniti in traktor ali silo obremenitve namestiti tako, da se nosilec nahaja nad tisto točko varnostne konstrukcije, ki bi prenesla maso traktorja pri popolni prevrnitvi. Nato je treba delovati s silo Ff.

Po stabiliziranju deformacije, ki se jo lahko ugotovi s prostim očesom, je treba delovati s silo Ff še najmanj pet sekund.

Preskus je treba prekiniti, če varnostna konstrukcija prodre v varen prostor ali pa pusti varen prostor nezaščiten.

1.7   Druga vzdolžna obremenitev

Delovanje obremenitve mora biti vodoravno, vzporedno s srednjo navpično ravnino traktorja.

Z drugo vzdolžno obremenitvijo je treba delovati od zadaj ali od spredaj, kakor je opredeljeno v točki 3.1.1.1 Priloge II.

Treba je delovati v smeri, ki je nasprotna vzdolžni obremenitvi iz točke 1.2 in v vogalu, ki je od nje najbolj oddaljen.

Delovati mora na najvišjem prečnem delu varnostne konstrukcije (tj. na tistem delu, ki bi se verjetno pri prevrnitvi prvi dotaknil tal).

Točka delovanja obremenitve mora biti oddaljena od zunanjega vogala navznoter za šestino širine zgornjega dela varnostne konstrukcije. Za širino varnostne konstrukcije se šteje razdalja med dvema premicama, ki potekata vzporedno s srednjo ravnino traktorja in se dotikata skrajnih zunanjih delov varnostne konstrukcije v vodoravni ravnini, ki se dotika vrha skrajnih zgornjih prečnih nosilcev.

Dolžina nosilca ne sme biti manjša od ene tretjine širine varnostne konstrukcije (kot je zgoraj opisana) in je lahko največ 49 mm večja od te najmanjše vrednosti.

Preskus je treba prekiniti, ko:

(a)	je deformacijska energija, ki jo je varnostna konstrukcija prevzela, enaka ali večja od zahtevane vhodne energije Eil 2 (kjer je Eil 2 = 0,35 mt) ali

(b)	deli varnostnega ogrodja prodrejo v varen prostor ali kadar ostane varen prostor nezaščiten.

2.   VAREN PROSTOR

2.1   Varen prostor je prikazan na sliki 6 v Prilogi IV in je opredeljen glede na navpično referenčno ravnino, ki je na splošno vzdolžna glede na traktor in poteka skozi referenčno točko sedeža, kakor je opisana v točki 2.3, in središče volana. Treba je izhajati iz predpostavke, da se med delovanjem obremenitve referenčna ravnina premika vodoravno s sedežem in volanom, vendar ostane pravokotna na pod traktorja oziroma varnostne konstrukcije, če je ta elastično pritrjena.

Če je volan nastavljiv, mora biti nameščen v legi za normalno vožnjo v sedečem položaju.

2.2   Varen prostor je omejen na naslednji način:

2.2.1   z navpičnima ravninama 250 mm na vsaki strani referenčne ravnine, ki segata do višine 300 mm nad referenčno točko sedeža;

2.2.2   z vzporednima ravninama, ki potekata od zgornjega roba ravnin iz točke 2.2.1 do višine največ 900 mm nad referenčno točko sedeža in ki sta nagnjeni tako, da je zgornji rob ravnine na strani, kjer deluje bočna obremenitev, oddaljen najmanj 100 mm od referenčne ravnine;

2.2.3   z vodoravno ravnino, ki poteka najmanj 900 mm nad referenčno točko sedeža;

2.2.4   z nagnjeno ravnino, pravokotno na referenčno ravnino, ki zajema točko, ki se nahaja 900 mm nad referenčno točko sedeža ter skrajno zadnjo točko naslona sedeža;

2.2.5   s površino, ki je po potrebi ukrivljena in je označena z navpičnimi premicami, pravokotnimi na referenčno ravnino in poteka navzdol od skrajne zadnje točke sedeža ter se po celi dolžini dotika naslona sedeža;

2.2.6   ukrivljena površina, pravokotna na referenčno ravnino, s polmerom 120 mm tangencialno na ravnini iz točk 2.2.3 in 2.2.4;

2.2.7   ukrivljena površina, pravokotna na referenčno ravnino, ki ima polmer 900 mm, ki sega 400 mm naprej in je tangentna na ravnino iz točke 2.2.3 v točki, ki leži 150 mm naprej od referenčne točke sedeža;

2.2.8   nagnjena ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ki se stika z ravnino iz točke 2.2.7 na svojem sprednjem robu in poteka 40 mm naprej od volanskega obroča. Če je volanski obroč v zgornjem položaju, to ravnino nadomesti ravnina, ki je tangentna na ukrivljeno površino iz točke 2.2.7;

2.2.9   navpična ravnina, pravokotna na referenčno ravnino, 40 mm naprej od volanskega obroča;

2.2.10   vodoravna ravnina skozi referenčno točko sedeža;

2.2.11   pri traktorju z obrnljivim vozniškim položajem je varni prostor sestavljen iz dveh varnih prostorov, določenih pri dveh položajih volana in sedeža;

2.2.12   pri traktorju, ki ga je možno opremiti z dodatnimi sedeži, se pri preskusih upošteva sestavljeni varni prostor glede na referenčne točke sedeža za vse možne položaje sedežev. Varnostna konstrukcija ne sme prodreti v območje sestavljenega varnega prostora za različne referenčne točke sedežev;

2.2.13   če je po opravljenem preskusu predlagan nov položaj sedeža, je treba opraviti izračun za ugotovitev, ali se varen prostor okoli nove referenčne točke sedeža nahaja v celoti znotraj predhodno določenega varnega prostora. Če temu ni tako, je potreben nov preskus.

2.3   Položaj sedeža in referenčna točka sedeža.

2.3.1   Za opredelitev varnega prostora iz točke 2.1 mora biti sedež pomaknjen skrajno nazaj, če ga je mogoče vzdolžno nastavljati, po višini mora biti nastavljen v najvišjem položaju, kadar je nastavitev višine sedeža neodvisna od njegove nastavitve po horizontali.

Referenčna točka sedeža se ugotovi z uporabo priprave, ki je prikazana na slikah 7 in 8 Priloge IV in simulira obremenitev sedeža s strani uporabnika. Priprava je sestavljena iz sedežne plošče in dveh plošč naslonjala. Spodnja plošča naslonjala je spojena v predelu trtice (A) in ledvenem delu (B), pri čemer je zgib (B) nastavljiv po višini.

2.3.2   Referenčna točka je opredeljena kot točka v vzdolžni sredinski ravnini sedeža, kjer je presečišče tangentne ravnine spodnjega dela naslonjala in vodoravne ravnine. Vodoravna ravnina seka spodnjo površino sedežne plošče 150 mm pred omenjeno tangento.

2.3.3   Če obstaja nastavljivo vzmetenje sedeža, mora biti sedež nastavljen na sredini tega pomika, ne glede na to, ali obstaja možnost prilagajanja voznikovi teži.

Priprava se namesti na sedež. Nato se obremeni s silo 550 N na točki, ki je 50 mm pred zgibom (A), oba dela plošče naslonjala se rahlo pritisneta tangencialno na naslonjalo.

2.3.4   Če ni mogoče natančno določiti tangente na vsako ploskev naslonjala (nad ledvenim predelom in pod njim), je treba storiti naslednje:

2.3.4.1

če se ne more natančno določiti tangenta na spodnje območje, se spodnji del plošče naslonjala navpično pritisne na naslonjalo;

2.3.4.2

če se ne more natančno določiti tangenta na zgornje območje, se zgib (B) pritrdi na višini 230 mm nad referenčno točko sedeža, če je spodnji del plošče naslonjala navpičen. Potem se obe plošči naslonjala rahlo pritisneta na naslonjalo.

3.   PREVERJANJA IN MERITVE, KI JIH JE TREBA OPRAVITI

3.1   Varen prostor

Med vsakim preskusom je treba pregledati varnostno konstrukcijo, da se ugotovi, ali je kateri koli njen del prodrl v varen prostor okoli vozniškega sedeža, opredeljen v točki 2.1. Poleg tega je treba tudi ugotoviti, ali je kateri koli del varnega prostora izven zaščite varnostne konstrukcije. Šteje se, da je del varnega prostora izven zaščite varnostne konstrukcije, če bi kateri koli njen del prišel v stik s tlemi, če bi se traktor prevrnil v smer, iz katere je bila izvedena obremenitev. Pri tem se upošteva najmanjše pnevmatike in najmanjša nastavitev širine koloteka, kakor je določil proizvajalec.

3.2   Končna trajna deformacija

Po preskusih se zabeleži končno trajno deformacijo varnostne konstrukcije. Zato se pred začetkom preskusa zabeleži položaj glavnih delov varnostne konstrukcije glede na referenčno točko sedeža.

PRILOGA IV

SLIKE

Slika 1	:	Točka delovanja bočne obremenitve
Slika 2	:	Točka delovanja vzdolžne obremenitve od zadaj
Slika 3	:	Primer naprave za tlačni preskus
Slika 4a	:	Krivulja sila/deformacija – preobremenitveni preskus ni potreben
Slika 4b	:	Krivulja sila/deformacija – preobremenitveni preskus je potreben
Slika 4c	:	Krivulja sila/deformacija – preobremenitveni preskus je treba nadaljevati
Slika 5	:	Ponazoritev izrazov: trajna, elastična in skupna deformacija
Slika 6a	:	Pogled s strani na varen prostor
Slika 6b	:	Pogled od spredaj/zadaj na varen prostor
Slika 6c	:	Izometrični pogled
Slika 7	:	Naprava za določanje referenčne točke sedeža
Slika 8	:	Metoda za določanje referenčne točke sedeža

PRILOGA V

PRILOGA VI

OZNAKE

Oznako ES-homologacije sestavnega dela sestavlja pravokotnik, ki obdaja malo črko „e“, ki ji sledi številčna ali črkovna oznaka države članice, ki je podelila homologacijo sestavnega dela:

1 za Nemčijo

2 za Francijo

3 za Italijo

4 za Nizozemsko

5 za Švedsko

6 za Belgijo

7 za Madžarsko

8 za Češko

9 za Španijo

11 za Združeno Kraljestvo

12 za Avstrijo

13 za Luksemburg

17 za Finsko

18 za Dansko

19 za Romunijo

20 za Poljsko

21 za Portugalsko

23 za Grčijo

24 za Irsko

26 za Slovenijo

27 za Slovaško

29 za Estonijo

32 za Latvijo

34 za Bolgarijo

36 za Litvo

49 za Ciper

50 za Malto

V bližini pravokotnika mora biti še številka ES-homologacije sestavnega dela, ki ustreza številki certifikata o ES-homologaciji sestavnega dela, izdanega v zvezi s trdnostjo tipa varnostne konstrukcije in njene pritrditve na traktor.

Primer oznake ES-homologacije sestavnega dela

Znaku ES-homologacije sestavnega dela je dodan simbol „S“.

PRILOGA VII

PRILOGA VIII

Pogoji za ES-homologacijo

1.	Vlogo za ES-homologacijo traktorja glede trdnosti varnostne konstrukcije in trdnosti njene pritrditve na traktor predloži proizvajalec traktorja ali njegov pooblaščeni zastopnik.

2.	Primerek tipa traktorja za homologacijo, na katerega se namestijo homologirana varnostna konstrukcija in njeni pritrdilni elementi, se preda tehnični službi, ki je odgovorna za izvedbo homologacijskih preskusov.

3.

Tehnična služba, odgovorna za izvedbo homologacijskih preskusov, mora preveriti, ali je homologirana varnostna konstrukcija namenjena za namestitev na tip traktorja, za katerega je bil vložen zahtevek za homologacijo. Posebej mora zagotoviti, da pritrditev varnostne konstrukcije ustreza pritrditvi, ki je bila preskušena in za katero je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela.

4.	Imetnik ES-homologacije lahko zahteva razširitev homologacije tudi na druge tipe varnostnih konstrukcij.

5.

Pristojni organi ugodijo zahtevi za razširitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 5.1 novemu tipu varnostne konstrukcije in njeni pritrditvi na traktor je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela; 5.2 načrtovana je za namestitev na tip traktorja, za katerega se zahteva razširitev ES-homologacije; 5.3 pritrditev varnostne konstrukcije na traktor ustreza pritrditvi, ki je bila preskušena in za katero je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela.

6.	Certifikat, katerega vzorec je prikazan v Prilogi IX, mora biti priložen certifikatu ES-homologacije za vsako homologacijo ali razširitev homologacije, ki je bila podeljena ali zavrnjena.

7.	Če je vloga za ES-homologacijo traktorja dana hkrati z zahtevo po ES-homologaciji sestavnega dela za tip varnostne konstrukcije, namenjeni za namestitev na tip traktorja, za katerega se zahteva ES-homologacija, se izpustijo preverjanja, določena v točkah 2 in 3.

PRILOGA IX

PRILOGA X

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 13)

Direktiva Sveta 79/622/EGS (UL L 179, 17.7.1979, str. 1)
Direktiva Komisije 82/953/EGS (UL L 386, 31.12.1982, str. 31)
Točka IX.A.15(h) Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1985 (UL L 302, 15.11.1985, str. 213)
Direktiva Sveta 87/354/EGS (UL L 192, 11.7.1987, str. 43)	Samo glede sklicevanja v členu 1 in točki 9(h) Priloge na Direktivo 79/622/EGS
Direktiva Komisije 88/413/EGS (UL L 200, 26.7.1988, str. 32)
Točka XI.C.II.4 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1994 (UL C 241, 29.8.1994, str. 206)
Direktiva Komisije 1999/40/ES (UL L 124, 18.5.1999, str. 11)
Točka I.A.29 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 61)
Direktiva Sveta 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81)	Samo glede sklicevanja v členu 1 in točki A.28 Priloge na Direktivo 79/622/EGS.

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 13)

Direktiva	Rok za prenos
79/622/EGS	27. december 1980
82/953/EGS	30. september 1983 (1)
87/354/EGS	31. december 1987
88/413/EGS	30. september 1988 (2)
1999/40/ES	30. junij 2000 (3)
2006/96/ES	31. december 2006

---

(1)  V skladu s členom 2 Direktive 82/953/EGS:

(2)  V skladu s členom 2 Direktive 88/413/EGS:

(3)  V skladu s členom 2 Direktive 1999/40/ES:

PRILOGA XI

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 79/622/EGS	Direktiva 1999/40/ES	Ta direktiva
Člena 1 in 2		Člena 2 in 3
Člen 3(1)		Člen 4, prvi odstavek
Člen 3(2)		Člen 4, drugi in tretji odstavek
Člena 4 in 5		Člena 5 in 6
Člen 6, prvi stavek		Člen 7, prvi odstavek
Člen 6, drugi stavek		Člen 7, drugi odstavek
	Člen 2	Člen 8
Člen 8		Člen 9
Člen 9, uvodna izjava		Člen 1, uvodna izjava
Člen 9, prva alinea		Člen 1, točka (a)
Člen 9, druga alinea		Člen 1, točka (b)
Člen 9, tretja alinea		Člen 1, točka (c)
Člen 9, četrta alinea		Člen 1, točka (d)
Člena 10 in 11		Člena 10 in 11
Člen 12(1)		—
Člen 12(2)		Člen 12
—		Člena 13 in 14
Člen 13		Člen 15
Priloge I do IX		Priloge I do IX
—		Priloga X
—		Priloga XI