PRILOGA 1

VZOREC ZVEZKA TIR

Različica 1

1.   Zvezek TIR je natisnjen v francoskem jeziku, razen prve strani ovitka, na kateri so posamezne točke natisnjene tudi v angleškem jeziku. „Pravila glede uporabe zvezka TIR“, ki so v francoščini na drugi strani ovitka, so natisnjena tudi v angleščini na tretji strani ovitka. „Potrjeno poročilo“ je na njegovi hrbtni strani po potrebi lahko tudi v drugem jeziku, ki ni francoščina.

2.   Zvezki, ki se uporabljajo za operacije TIR v okviru verige regionalnih garancij, so lahko natisnjeni v katerem koli drugem uradnem jeziku Združenih narodov, razen prve strani ovitka, na kateri so posamezne točke natisnjene tudi v angleščini ali francoščini. „Pravila glede uporabe zvezka TIR“ so natisnjena na drugi strani ovitka v uporabljenem uradnem jeziku Združenih narodov in tudi v angleščini ali francoščini na tretji strani ovitka.

Različica 2

3.   Za prevoz tobaka in alkohola, za katerega je v skladu s pojasnjevalno opombo 0.8.3 iz Priloge 6 od garantnega združenja mogoče zahtevati večjo garancijo, carinski organi zahtevajo, da je na ovitku zvezkov TIR in vseh kuponih jasno označeno „TOBACCO/ALCOHOL“ in „TABAC/ALCOOL“. Poleg tega morajo ti zvezki na posebnem listu, vstavljenem v zvezek za drugo stranjo ovitka, zagotavljati podatke vsaj v angleščini in francoščini o kategorijah tobaka in alkohola z garancijo.

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 1

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 1

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 1

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 1

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 1

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 1

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 2

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 2

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 2

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 2

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 2

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 2

Vzorec zvezka TIR:

RAZLIČICA 2

PRILOGA 2

PRAVILA O TEHNIČNIH ZAHTEVAH ZA CESTNA VOZILA, KI SE LAHKO SPREJMEJO ZA MEDNARODNI PREVOZ BLAGA POD CARINSKO OZNAKO

Člen 1

Temeljna načela

Potrdilo za mednarodni prevoz carinsko blaga pod carinsko oznako se lahko izda le vozilom, katerih tovorni prostori so zgrajeni in opremljeni tako, da:

a)	blaga ni mogoče odstraniti iz zdela vozila pod carinsko oznako ali dati vanj, ne da bi to pustilo vidne sledi nedovoljenega odpiranja ali ne da bi se carinska oznaka poškodovala;

b)	je carinsko oznako mogoče enostavno in učinkovito pritrditi nanje;

c)	ne vsebujejo skrivnih mest, kjer bi bilo lahko skrito blago;

d)	so vsa mesta, kjer bi lahko bilo blago, enostavno dostopna za carinski pregled.

Člen 2

Zgradba tovornih prostorov

1.   Za izpolnitev zahtev iz člena 1 teh pravil:

a)

je treba sestavne dele tovornih prostorov (stranice, tla, vrata, streho, pokončne opornike, ogrodja, pregrade itd.) sestaviti skupaj bodisi s pripomočki, ki jih ni mogoče odstraniti in nadomestiti od zunaj, ne da bi ostale vidne sledi, ali tako, da nastane zgradba, ki je ni mogoče spremeniti, ne da bi ostale vidne sledi. Kadar so stranice, tla, vrata in streha sestavljeni iz različnih delov, morajo ti izpolnjevati iste zahteve in biti dovolj trdni;

b)

morajo biti vrata in vsi drugi zapiralni sistemi (vključno s pipami, pokrovi vhodnih odprtin, prirobnicami itd.) opremljeni s pripomočkom, na katerega je mogoče pritrditi carinske oznake. Ta pripomoček mora biti tak, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati z zunanje strani, ne da bi to pustilo vidne sledi, vrat ali zapaha pa ne odpreti, ne da bi se carinska oznaka odstranila. Dovoljene so odprtine v strehi;

c)	odprtine za prezračevanje in odtekanje vode so opremljene s pripomočkom, ki preprečuje dostop v notranjost tovornega prostora. Ta pripomoček mora biti tak, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati z zunanje strani, ne da bi to pustilo vidne sledi.

2.   Ne glede na določbe člena 1(c) teh pravil so dovoljeni sestavni deli tovornega prostora, ki morajo iz praktičnih razlogov vsebovati prazne prostore (na primer med pregradami dvojne stene). Da se ti prostori ne bi uporabljali kot skrivališče blaga, je treba upoštevati naslednje:

i)	kadar notranja obloga zajema celotno višino od tal do strehe ali v drugih primerih, kadar je prostor med to oblogo in zunanjo steno povsem zaprt, mora biti obloga v notranjosti tovornega prostora pritrjena tako, da je ni mogoče odstraniti in zamenjati, ne da bi to pustilo vidne sledi, in

ii)

kadar je obloga nižja od celotne višine in prazni prostori med oblogo in zunanjo steno niso povsem zaprti ter v vseh drugih primerih, kadar se pojavljajo prazni prostori v zgradbi tovornega prostora, je treba število takšnih prostorov čim bolj zmanjšati, prostori pa morajo biti enostavno dostopni za carinski pregled.

3.   Okna so dovoljena, če so izdelana iz dovolj trdnih materialov in jih ni mogoče odstraniti in zamenjati z zunanje strani, ne da bi to pustilo vidne sledi. Steklo je lahko kljub vsemu dovoljeno, vendar če se uporablja drugo steklo, ki ni varnostno steklo, mora biti na okna pritrjena kovinska rešetka, ki je ni mogoče odstraniti z zunanje strani; odprtine v rešetki ne smejo biti večje od 10 mm.

4.   Odprtine v tleh, izdelane v tehnične namene, kot so mazanje, vzdrževanje in polnjenje zaboja s peskom, so dovoljene samo, če je nanje nameščen pokrov, ki ga je mogoče pritrdi tako, da je tovorni prostor nedostopen z zunanje strani.

Člen 3

Vozila s ponjavo

1.   Kadar je primerno, se določbe členov 1 in 2 teh pravil uporabljajo za vozila s ponjavo. Poleg tega ta vozila izpolnjujejo zahteve določb tega člena.

2.   Ponjava je iz močnega platna, plastificirane ali gumirane tkanine, ki je dovolj čvrsta in se ne razteguje. Je v dobrem stanju in izdelana tako, da je po pritrditvi zapiralne naprave onemogočen dostop do tovornega prostora, ne da bi to pustilo vidne sledi.

3.   Če je ponjava sestavljena iz več delov, so njihovi robovi prepognjeni navznoter in sešiti skupaj z dvema šivoma, razdalja med njima pa je vsaj 15 mm. Ta šiva morata biti narejena tako, kakor je prikazano na skici št. 1, priloženi k tem pravilom; kadar pa pri nekaterih delih ponjave (kot so zavihki in ojačani vogali) ni mogoče sestaviti delov na ta način, zadostuje, da se rob vrhnjega dela prepogne in šiva naredita tako, kakor je prikazano na skici št. 2 ali 2(a), priloženi k tem pravilom. Eden od šivov je viden le z notranje strani, barva niti, ki se uporablja za ta šiv, pa se jasno razlikuje od barve same ponjave in od barve niti, ki se uporablja za drugi šiv. Vsi šivi so izdelani strojno.

4.   Če je ponjava iz plastificirane tkanine in sestavljena iz več delov, so ti deli lahko spojeni tudi tako, kakor je prikazano na skici št. 3, priloženi k tem pravilom. Robovi delov se prekrivajo za najmanj 15 mm. Deli so spojeni po celotni širini prekrivanja. Zunanji rob ponjave je prekrit s trakom iz plastične snovi, širokim najmanj 7 mm, ki je pritrjen z enakim postopkom spajanja. Na tem traku in ponjavi mora biti na vsaki strani traku v širini najmanj 3 mm natisnjen enoten in jasno označen enoten reliefni vzorec. Deli so spojeni tako, da jih ni mogoče ločiti in ponovno združiti, ne da bi to pustilo vidne sledi.

5.   Popravila se opravijo v skladu s postopkom, prikazanim na skici št 4, ki je priložena k tem pravilom; robovi se prepognejo navznoter in sešijejo skupaj z vidnima šivoma, ki sta najmanj 15 mm narazen; barva niti, ki je vidna z notranje strani, je drugačna od barve niti, vidne z zunanje strani, in od barve same ponjave; vsi šivi so izdelani strojno. Kadar se popravlja ponjava, ki je bila poškodovana v bližini robov, tako da se poškodovani del nadomesti z zaplato, se lahko tudi šiv izdela v skladu z določbami odstavka 3 tega člena in skico št. 1, priloženi k tem pravilom. Ponjave iz plastificirane tkanine je mogoče zakrpati tudi v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 4 tega člena, vendar mora biti v tem primeru plastični trak pritrjen na obeh straneh ponjave, medtem ko je zaplata nameščena na njeni notranji strani.

6.   Ponjavo je treba pritrditi na vozilo ob doslednem upoštevanju pogojev, določenih v členu 1(a) in (b) teh pravil. Uporabijo se lahko naslednji sistemi:

a)

Ponjava se lahko pritrdi: i) s kovinskimi obročki, pritrjenimi na vozilo, ii) z očesci na robu ponjave in iii) z debelo vrvjo, ki je napeljana skozi obročke nad ponjavo in vidna po vsej dolžini z zunanje strani. Ponjava prekriva trdne dele vozila za najmanj 250 mm, merjeno od sredine obročkov za pritrditev, razen če sistem konstrukcije vozila že sam po sebi ne preprečuje dostopa do tovornega prostora.

b)	Kadar je treba rob ponjave trajno pritrditi na vozilo, sta obe površini spojeni neprekinjeno in z močnimi napravami.

c)	Kadar se uporablja sistem za zapiranje ponjave, v zaprtem položaju ponjavo tesno spaja z zunanjim delom tovornega prostora (za primer glej skico št. 6).

7.   Ponjavo podpira ustrezna nadgradnja (pokončni oporniki, stranice, loki, rebra itd.).

8.   Razmiki med obročki in razmiki med očesci ne smejo preseči 200 mm. Razmiki pa so lahko večji, vendar ne smejo preseči 300 mm med obročki in očesci na obeh koncih pokončnega opornika, če je konstrukcija vozila in ponjave takšna, da preprečuje vsak dostop do tovornega prostora. Očesca morajo biti ojačana.

9.   Uporabijo se naslednji pritrdilni elementi:

a)	jeklene žične vrvi s premerom najmanj 3 mm ali

b)	vrvi iz konoplje ali sisala premera najmanj 8 mm, oblečene v prozorno neraztegljivo plastiko, ali

c)	vrvi iz svežnjev pramenov optičnih vlaken, nameščenih v spiralasto zavito jekleno ležišče, prevlečeno s prozorno neraztegljivo plastiko, ali

d)	vrvi s tekstilnim jedrom, ki ga obdajajo vsaj štiri sukane vrvi, ki so sestavljene izključno iz jeklene žice in v celoti pokrivajo jedro, če je premer vrvi (ne da bi upoštevali prozorno plastično prevleko, če ta obstaja) najmanj 3 mm.

Vrvi imajo lahko v skladu z odstavkom 9(a) ali (d) tega člena prevleko iz prozorne, neraztegljive plastike.

Kadar je treba ponjavo pritrditi na okvir v sistemu konstrukcije, ki je sicer v skladu z določbami odstavka 6(a) tega člena, se kot pritrdilni element lahko uporabi jermen (primer takšnega sistema konstrukcije je prikazan na skici št. 7, priloženi k tej prilogi). Jermen mora biti v skladu z zahtevami iz odstavka 11(a)(iii) glede materiala, dimenzij in oblike.

10.   Vsaka vrsta vrvi mora biti v enem kosu, njuna konca pa morata imeti kovinski zaključek. Vsak kovinski zaključek mora omogočati napeljavo vrvice ali traku carinske oznake. Sponka vsakega kovinskega zaključka vrvi mora imeti v skladu s točkami a, b in d devetega odstavka tega člena votlo kovico, ki omogoča, da se skoznjo lahko vdene vrvica ali trak carinske oznake. Vrv mora ostati vidna na obeh straneh votle kovice tako, da se je mogoče prepričati, da je v enem kosu (glej skico št. 5, ki je priložena temu pravilu.

11.   Ob odprtinah v ponjavi, ki se uporabljajo za natovarjanje in raztovarjanje, sta ploskvi združeni. Uporabijo se lahko naslednji sistemi:

a)

Oba robova ponjave se ustrezno prekrivata. Pritrjena morata biti tudi: i) s prišitim ali privarjenim zavihkom v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena, ii) z obročki in očesci, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 8 tega člena; ti obročki morajo biti izdelani iz kovine, in iii) z jermenom iz ustreznega materiala, ki je iz enega kosa in neraztegljiv, širokim vsaj 20 mm in debelim 3 mm, ki poteka skozi obročke ter drži skupaj oba robova ponjave in zavihek; jermen je pritrjen na notranji strani ponjave in opremljen: — z očescem, skozi katerega je napeljana vrv iz odstavka 9 tega člena, ali — z očescem, ki ga je mogoče namestiti na kovinski obroček iz odstavka 6 tega člena in pritrditi z vrvjo iz odstavka 9 tega člena. Zavihek ni potreben, če je nameščena posebna naprava, kot je plošča v obliki vodila, ki preprečuje dostop do tovornega prostora brez vidnih sledi. Zavihek tudi ni potreben za vozila z drsnimi ponjavami.

b)

Poseben sistem za zaklepanje, s katerim so robovi ponjav trdno pritrjeni, kadar je tovorni prostor zaprt in označen. Ta sistem je opremljen z odprtino, skozi katero lahko poteka kovinski obroček iz odstavka 6 tega člena in ga je mogoče pritrditi z vrvjo iz odstavka 9 tega člena. Tak sistem je opisan na skici št. 8, priloženi k tej prilogi.

Člen 4

Vozila z drsnimi ponjavami

1.	Kadar je mogoče, se določbe členov 1, 2 in 3 teh pravil uporabljajo tudi za vozila z drsnimi ponjavami. Poleg tega ta vozila izpolnjujejo zahteve določb tega člena.

2.

Drsne ponjave, tla, vrata in vsi drugi sestavni deli tovornega prostora izpolnjujejo zahteve odstavkov 6, 8, 9 in 11 člena 3 teh pravil ali zahteve iz spodnjih pododstavkov od (i) do (vi). i) Drsne ponjave, tla, vrata in vsi drugi sestavni deli tovornega prostora morajo biti sestavljeni tako, da jih ni mogoče odpirati ali zapirati brez vidnih sledi. ii) Ponjava mora prekrivati trdne dele na stropu vozila vsaj za 1/4 dejanske razdalje med napenjalnimi trakovi. Ponjava prekriva trdne dele na dnu vozila za vsaj 50 mm. Vodoravna odprtina med ponjavo in trdnimi deli tovornega prostora ne sme biti večja od 10 mm, merjeno pravokotno na vzdolžno os vozila, kjer koli je tovorni prostor zaprt in označen za carinske namene. iii) Sistem vodila drsne ponjave in drugi premični deli so sestavljeni tako, da zaprtih in carinsko označenih vrat ter drugih premičnih delov ni mogoče odpreti ali zapreti z zunanje strani brez vidnih sledi. Vodila drsnih ponjav in drugi premični deli morajo biti sestavljeni tako, da onemogočajo dostop v tovorni prostor brez vidnih sledi. Sistem je opisan na skici št. 9, ki je priložena k tem pravilom. iv) Vodoravna razdalja med obročki, uporabljena za carinske namene, na trdnih delih vozila ne sme presegati 200 mm. Razdalja pa je lahko tudi večja, vendar ne sme presegati 300 mm med obročkoma na obeh straneh pokončnega opornika, če je konstrukcija vozila in ponjav takšna, da preprečuje vsak dostop do tovornega prostora. V vsakem primeru je treba upoštevati pogoje iz točke (ii) zgoraj. v) Razdalja med napenjalnimi trakovi ne sme presegati 600 mm. vi) Pripomočki za pritrditev, ki se uporabljajo za pritrditev ponjav na trdne dele vozila, izpolnjujejo zahteve odstavka 9 člena 3 teh pravil.

Skica št. 1

PONJAVA IZ VEČ KOSOV, SEŠITIH SKUPAJ

Skica št. 2

PONJAVA IZ VEČ KOSOV, SEŠITIH SKUPAJ

Skica št. 2(a)

PONJAVA IZ VEČ KOSOV, SEŠITIH SKUPAJ

Skica št. 3

PONJAVA IZ VEČ KOSOV, SPOJENIH SKUPAJ

Skica št. 4

POPRAVILO PONJAVE

Skica št. 5

PRIMER KONČNIKA

Skica št. 6

PRIMER SISTEMA ZA ZAKLEPANJE PONJAVE

Skica št. 7

PRIMER PONJAVE, PRITRJENE NA POSEBEJ OBLIKOVANO OGRODJE

Skica št. 8

SISTEM ZA ZAKLEPANJE PONJAVE PRI ODPRTINAH ZA NATOVARJANJE IN RAZTOVARJANJE

Skica št. 9

PRIMER KONSTRUKCIJE VOZILA Z DRSNIMI PONJAVAMI

PRILOGA 3

POSTOPEK ZA IZDAJO POTRDILA O USTREZNOSTI CESTNIH VOZIL, KI SO V SKLADU S TEHNIČNIMI ZAHTEVAMI IZ PRAVIL V PRILOGI 2

SPLOŠNO

1.   Cestna vozila je mogoče odobriti po enem od naslednjih postopkov:

a)	posamično, ali

b)	kot tipsko izvedbo (serija cestnih vozil).

2.   Za odobrena vozila se izda potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 4. To potrdilo je natisnjeno v jeziku države, ki ga je izdala, ter v francoskem ali angleškem jeziku. Potrdilu se priložijo fotografije ali sheme, ki jih je navedeni organ overil, kadar organ, ki je potrdilo izdal, meni, da je to potrebno. Zatem navedeni organ vpiše število navedenih dokumentov pod točko 6 potrdila o ustreznosti.

3.   Potrdilo o ustreznosti je treba hraniti v cestnem vozilu.

4.   Cestna vozila je treba vsaki dve leti zaradi pregleda in po potrebi podaljšanja potrdila pokazati pristojnim organom države, v kateri je vozilo registrirano, ali v primeru neregistriranih vozil organom države, v kateri ima lastnik ali uporabnik stalno bivališče.

5.   Če cestno vozilo tehničnih zahtev, predpisanih za njegovo potrditev, ne izpolnjuje več, se, preden se lahko znova uporabi za prevoz blaga na podlagi zvezkov TIR, povrne v stanje, ki je opravičilo njegovo potrditev, tako da znova izpolnjuje navedene tehnične zahteve.

6.   Če se osnovne lastnosti cestnega vozila spremenijo, potrdilo za vozilo ne velja več, pristojni organ pa mora izdati novo potrdilo, preden se lahko vozilo uporabi za prevoz blaga na podlagi zvezkov TIR.

7.   Pristojni organi države, v kateri je vozilo registrirano, ali v primeru vozil, za katera registracija ni potrebna, pristojni organi države, v kateri ima lastnik ali uporabnik vozila sedež, lahko, odvisno od primera, prekličejo ali podaljšajo potrdilo o ustreznosti ali izdajo novo potrdilo o ustreznosti v okoliščinah, določenih v členu 14 te konvencije ter v odstavkih 4, 5 in 6 te priloge.

POSTOPEK ZA IZDAJO POSAMIČNEGA POTRDILA O USTREZNOSTI

8.   Lastnik, uporabnik ali predstavnik enega ali drugega zaprosi pristojni organ za individualno potrdilo. Pristojni organ pregleda cestno vozilo, predstavljeno v skladu s splošnimi pravili iz odstavkov 1 do 7 zgoraj, se prepriča, ali vozilo ustreza tehničnim zahtevam iz Priloge 2, in po odobritvi izda potrdilo o ustreznosti v skladu z vzorcem iz Priloge 4.

POSTOPEK ZA IZDAJO POTRDILA O USTREZNOSTI ZA TIPSKO IZVEDBO VOZILA (SERIJE CESTNIH VOZIL)

9.   Kadar se izdelujejo tipske serije cestnih vozil, lahko proizvajalec pristojni organ države proizvajalke zaprosi za izdajo potrdila o ustreznosti tipske izvedbe.

10.   Proizvajalec v vlogi navede identifikacijske številke ali črke, ki jih dodeli tipu cestnega vozila, na katerega se nanaša njegova vloga za izdajo potrdila.

11.   Vlogi morajo biti priloženi skice in podroben opis izvedbe tipa cestnega vozila, za katerega se zaprosi za odobritev.

12.   Proizvajalec se pisno obveže, da bo:

a)	pristojnemu organu pokazal tista vozila zadevnega tipa, ki jih navedeni organ želi pregledati;

b)	da bo pristojnemu organu dovolil pregled ostalih enot serije kadar koli, dokler traja proizvodnja zadevnega serijskega tipa;

c)	pristojni organ obvestil o kakršni koli spremembi načrtov ali specifikacij, preden jo bo izvedel, ne glede na to kako velika je ta sprememba;

d)	cestna vozila označil na vidnem mestu z identifikacijskimi številkami ali črkami tipske izvedbe in s serijsko številko vsakega vozila v tipski seriji (proizvodna številka);

e)	hranil evidenco vozil, izdelanih v skladu z odobreno tipsko izvedbo.

13.   Pristojni organ po potrebi navede, katere spremembe je treba opraviti v predlagani tipski izvedbi, da je potrdilo mogoče izdati.

14.   Potrdilo o ustreznosti tipske izvedbe se ne izda, če se pristojni organ med pregledom enega ali več vozil, izdelanih v skladu z zadevno tipsko izvedbo, ni prepričal, da so vozila tega tipa v skladu s tehničnimi zahtevami iz Priloge 2.

15.   Pristojni organ uradno pisno obvesti proizvajalca o svoji odločitvi glede izdaje potrdila o ustreznosti tipske izvedbe. To odločitev je treba datirati in oštevilčiti. Organ, ki je sprejel odločitev, je jasno imenovan.

16.   Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za izdajo potrdila o ustreznosti, ki ga je pravilno podpisal, za vsako vozilo, izdelano v skladu z odobreno tipsko izvedbo.

17.   Imetnik potrdila o ustreznosti pred uporabo vozila za prevoz blaga na podlagi zvezka TIR v potrdilo po potrebi vnese:

—	registrsko številko vozila (točka št. 1) ali

—	kadar gre za vozilo, za katerega registracija ni potrebna, njegovo ime in naslov sedeža (točka št. 8).

18.   Kadar se vozilo, za katerega je bilo izdano potrdilo o ustreznosti tipske izvedbe, izvozi v drugo državo, ki je pogodbenica Konvencije, se nadaljnji postopek za izdajo potrdila v tej državi zaradi uvoza ne zahteva.

POSTOPEK ZA VNOSE ZAZNAMKOV NA POTRDILO O USTREZNOSTI

19.   Kadar se ugotovi, da ima odobreno vozilo, ki prevaža blago na podlagi zvezka TIR, večje napake, lahko pristojni organi pogodbenic bodisi vozilu zavrnejo dovoljenje za nadaljevanje poti na podlagi zvezka TIR, bodisi vozilu dovolijo, da nadaljuje pot po njihovem ozemlju na podlagi zvezka TIR, medtem ko sprejmejo ustrezne nadzorne ukrepe. Odobreno vozilo je treba čim prej povrniti v zadovoljivo stanje, vsekakor pa preden se znova uporabi za prevoz blaga na podlagi zvezka TIR.

20.   V vsakem od teh primerov carinski organi vnesejo ustrezen zaznamek pod točko 10 potrdila o ustreznosti vozila. Ko je vozilo spet v stanju, ki upravičuje izdajo potrdila o ustreznosti, se pokaže pristojnim organom pogodbenice, ki ponovno potrdijo potrdilo in pod točko št. 11 dodajo zaznamek, ki razveljavi prejšnje zaznamke. Nobeno vozilo, katerega potrdilo vsebuje zaznamek pod točko št. 10 v skladu z določbami prejšnjega odstavka, se ne sme znova uporabiti za prevoz blaga na podlagi zvezka TIR, dokler ni bilo povrnjeno v zadovoljivo stanje in dokler ni bil zaznamek pod točko 10 razveljavljen, kakor je navedeno zgoraj.

21.   Vsak zaznamek na potrdilu pristojni organi datirajo in potrdijo.

22.   Kadar se na vozilu ugotovijo napake, za katere carinski organi menijo, da niso bistvenega pomena in da ne vključujejo tveganja za tihotapljenje, se lahko odobri nadaljnja uporaba vozila za prevoz blaga na podlagi zvezka TIR. Imetnik potrdila o ustreznosti se obvesti o napakah, ta pa jih odpravi v razumnem roku.

PRILOGA 4

VZOREC POTRDILA O USTREZNOSTI CESTNEGA VOZILA

Vzorec potrdila o ustreznosti cestnega vozila

Vzorec potrdila o ustreznosti cestnega vozila (nadaljevanje)

Vzorec potrdila o ustreznosti cestnega vozila (nadaljevanje)

PRILOGA 5

TABLICE TIR

1.   Velikost tablic je 250 × 400 mm.

2.   Črke TIR z velikimi latinskimi črkami so visoke 200 mm in široke vsaj 20 mm. Črke so bele na modri podlagi.

PRILOGA 6

POJASNEVALNE OPOMBE

Uvod k pojasnjevalnim opombam

i)	Pojasnjevalne opombe v skladu z določbami člena 43 te konvencije razlagajo nekatere določbe te konvencije in njenih prilog. Opisujejo tudi nekatere priporočene prakse.

ii)	Pojasnjevalne opombe ne spreminjajo določb te konvencije ali njenih prilog, ampak le natančneje opredeljujejo vsebino, pomen in področje uporabe teh določb.

iii)

Pojasnjevalne opombe ob upoštevanju določb člena 12 in Priloge 2 te konvencije v zvezi s tehničnimi zahtevami za odobritev cestnih vozil za prevoz carinsko označenega blaga, zlasti podrobno razlagajo, kadar je to primerno, načine izdelave, ki jih morajo pogodbenice sprejeti in so v skladu s navedenimi določbami. Pojasnjevalne opombe tudi podrobno navajajo, kadar je to primerno, katere tehnične konstrukcije niso v skladu z navedenimi določbami.

iv)	Pojasnjevalne opombe omogočajo uporabo določb te konvencije in njenih prilog, tako da upoštevajo razvoj tehnologije in gospodarske zahteve.

GLAVNO BESEDILO KONVENCIJE

Člen 1

0.1. b)   Člen 1(b) določa, da kadar je več carinskih uradov odhoda ali namembnih uradov v eni ali več državah, je lahko v pogodbenici več kot ena operacija TIR. V takih primerih se lahko za operacijo TIR šteje nacionalni del prevoza TIR, ki se opravlja med zaporednima carinskima uradoma ne glede na to, ali gre za urade odhoda, namembne urade ali prehodne urade.

0.1. f)   Pristojbine in dajatve izvzete v pododstavku (f) člena 1 pomenijo vsa plačila, razen uvoznih ali izvoznih dajatev in davkov, ki bi jih pogodbenice dobile z uvozom ali izvozom ali v povezavi z njima. Višine zneskov so okvirno omejene na stroške opravljenih storitev in niso posredna zaščita domačih izdelkov ali dajatev davčne narave na uvoz ali izvoz. Takšne pristojbine in dajatve med drugim zajemajo plačila, ki se nanašajo na:

—	potrdila o poreklu, če se zahtevajo za tranzit,

—	analize, opravljene v carinskih laboratorijih zaradi kontrole,

—	carinske preglede in druge dejavnosti pri carinjenju, opravljene zunaj običajnega delovnega časa in zunaj prostorov carinskega urada,

—	preglede, opravljene iz zdravstvenih, veterinarskih ali fitopatoloških razlogov.

0.1. j)   Izraz „snemljiva karoserija“ pomeni tovorni prostor, ki nima lastnih sredstev za premikanje in je zasnovano posebej za prevažanje na cestnem vozilu, pri čemer sta šasija tega vozila in spodnji del karoserije za to posebej prilagojena. Ta izraz pomeni tudi premično karoserijo, ki je tovorni prostor, zasnovan posebej za kombiniran cestni in železniški prevoz.

0.1. j) i)   Izraz „delno zaprt“, kakor se uporablja za opremo iz člena 1(j)(i), pomeni opremo, v glavnem sestavljeno iz tal in nadgradnje, ki omejuje tovorni prostor, enak prostoru zaprtega zabojnika. Nadgradnja, ki sestavlja ogrodje zabojnika, je običajno kovinska. Te vrste zabojnikov imajo lahko tudi eno ali več vzdolžnih ali prečnih sten. Nekateri od teh zabojnikov imajo tla in streho preprosto povezano s pokončnimi oporniki. Uporabljajo se zlasti za prevoz voluminoznega blaga (na primer avtomobilov).

Člen 2

0.2-1.   Člen 2 določa, da se lahko prevoz na podlagi zvezka TIR začne in konča v isti državi, če del poti poteka čez tuje ozemlje. V takih primerih lahko carinski organi države odhoda brez zadržkov poleg zvezka TIR zahtevajo nacionalno listino kot zagotovilo za ponovni prosti uvoz blaga. Vendar je priporočljivo, da carinski organi ne zahtevajo take listine in da namesto tega sprejmejo posebni zaznamek v zvezku TIR.

0.2-2.   Določbe tega člena omogočajo prevoz blaga na podlagi zvezka TIR, kadar le del poti poteka po cesti. Te določbe ne opredeljujejo, kateri del poti mora potekati po cesti, zato zadostuje, da ta del poti poteka nekje med začetkom in koncem prevoza TIR. Lahko pa se zgodi, da iz nepredvidenih trgovskih ali naključnih vzrokov kljub začetnim nameram pošiljatelja noben del poti ne more potekati po cesti. V teh izrednih primerih pogodbenice kljub vsemu sprejmejo zvezek TIR in tako obveznost garantnih združenj še naprej velja.

0.5.   Člen 5

Ta člen ne izključuje pravice do naključnega pregleda blaga na kraju samem, vendar poudarja, da mora biti število takih pregledov zelo omejeno. Mednarodni postopek zvezka TIR dejansko zagotavlja večjo zaščito, kakor jo zagotavljajo nacionalni postopki. Najprej morajo navedbe v zvezku TIR glede blaga ustrezati navedbam v carinskih listinah, ki jih država odhoda lahko zahteva. Poleg tega je državam tranzita in namembnim državam že zagotovljena zaščita s pregledi, ki se izvajajo in potrjujejo ob odhodu in jih potrdijo carinski organi urada odhoda (glej pojasnjevalno opombo k členu 19).

Člen 6

0.6.2.   Odstavek 2

Po določbah tega odstavka lahko carinski organi neke države odobrijo več kot eno združenje, od katerih vsako prevzame odgovornost, ki izhaja iz operacij na podlagi zvezkov, ki jih je izdalo združenje samo ali združenja, ki so njegovi korespondenti.

0.6.2 a-1.   Odnosi med mednarodno organizacijo in njenimi pridruženimi članicami so podrobneje opredeljeni v pisnih sporazumih o delovanju mednarodnega garancijskega sistema.

0.6.2 a-2.   Pooblastilo, podeljeno v skladu s členom 6.2a, je predmet pisnega sporazuma med UNECE in mednarodno organizacijo. Sporazum določa, da mednarodna organizacija izpolnjuje ustrezne določbe Konvencije, upošteva pristojnosti pogodbenic Konvencije in upošteva odločitve upravnega odbora in zahteve Izvršnega odbora TIR. Mednarodna organizacija s podpisom sporazuma potrjuje, da sprejme obveznosti, ki jih nalaga pooblastilo. Sporazum se uporablja tudi za obveznosti mednarodne organizacije, določene v členu 10 (b) Priloge 8, kadar zgoraj navedena mednarodna organizacija izvaja centralno tiskanje in distribucijo zvezkov TIR. Upravni odbor sprejme ta sporazum.

Člen 8

0.8.2.   Odstavek 2

Določbe tega odstavka se uporabljajo, kadar v primeru nepravilnosti, zajetih v odstavku 1 člena 8, zakonodaja in pravila pogodbenice zagotavljajo plačilo zneskov, razen uvoznih in izvoznih dajatev in davkov, kot so upravne kazni ali druge denarne kazni. Vsota, ki jo je treba plačati, pa ne sme biti višja od zneska uvoznih ali izvoznih davkov in dajatev, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se blago uvozilo ali izvozilo v skladu z ustreznimi carinskimi določbami, pri čemer se znesek poveča za morebitne zamudne obresti.

0.8.3.   Odstavek 3

Priporočljivo je, da carinski organi najvišjo vsoto, ki jo lahko zahtevajo od garantnega združenja, omejijo na 50 000 ameriških dolarjev za vsak zvezek TIR. Za prevoz alkohola in tobaka, za katerega so podrobni podatki navedeni v nadaljnjem besedilu in ki presega spodaj navedene mejne vrednosti, je priporočljivo, da carinski organi najvišjo vsoto, ki bi jo morebiti zahtevali od garantnega združenja, povečajo na 200 000 ameriških dolarjev:

1)	nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol % ali več (oznaka HS: 22.07.10);

2)	nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žgane pijače, likerji in druge alkoholne pijače; sestavljeni alkoholni pripravki, kakršni se uporabljajo pri proizvodnji pijač (oznaka HS: 22.08);

3)	cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak (oznaka HS: 24.02.10);

4)	cigarete, ki vsebujejo tobak (oznaka HS: 24.02.20);

5)	tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnem koli razmerju ali brez njega (oznaka HS: 24.03.10).

Priporočljivo je, da se vsota, ki se lahko zahteva od garantnega združenja, omeji na 50 000 ameriških dolarjev, če za zgoraj navedene kategorije tobaka in alkohola niso presežene naslednje količine:

1)	300 litrov,

2)	500 litrov,

3)	40 000 kosov,

4)	70 000 kosov,

5)	100 kilogramov.

Natančne količine v litrih, kosih in kilogramih zgoraj navedenih kategorij tobaka in alkohola morajo biti vpisane v blagovnem manifestu zvezka TIR.

0.8.5.   Odstavek 5

Če je garancija vprašljiva za blago, ki ni navedeno v zvezku TIR, mora zadevna uprava navesti, na katerih dejstvih je utemeljila svoje mnenje, da je bilo blago hranjeno v delu cestnega vozila s carinsko oznako ali v zabojniku s carinsko oznako.

0.8.6.   Odstavek 6

1.	Če v zvezku TIR ni dovolj natančnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti dajatve, lahko zadevne stranke dokazujejo točnost vsebine.

2.	Če dokazi niso predloženi, se dajatve in davki ne določijo pavšalno, ampak po najvišji stopnji, predvideni za vrsto blaga, ki je navedeno v zvezku TIR.

0.8.7.   Odstavek 7

Ukrepi, ki jih morajo sprejeti pristojni organi, da od neposrednega zavezanca ali zavezancev za plačilo zahtevajo plačilo, morajo vključevati vsaj uradno obvestilo o nezaključeni operaciji TIR in/ali prenos zahtevka za plačilo na imetnika zvezka TIR.

0.10.   Člen 10

Šteje se, da je potrdilo o koncu operacije TIR pridobljeno z zlorabo ali goljufijo, če je bila operacija TIR opravljena s tovornimi prostori ali zabojniki, predelanimi za goljufive namene, ali ob razkritju zlorab, kot so uporaba ponarejenih ali netočnih listin, zamenjava blaga, nedovoljeno spreminjanje carinskih oznak itd., ali če je bilo potrdilo pridobljeno na drugačen nezakonit način.

Člen 11

0.11-1.   Odstavek 1

Poleg uradnega obvestila, naslovljenega na garantno združenje, morajo carinski organi čim prej uradno obvestiti tudi imetnika zvezka TIR, da operacija TIR ni bila zaključena. To lahko naredijo hkrati z uradnim obvestilom garantnemu združenju.

0.11-2.   Odstavek 2

Kadar se carinski organi odločajo, ali bi blago ali vozilo sprostili ali ne, nanje ne sme vplivati dejstvo, da je garantno združenje odgovorno za plačilo dajatev, davkov in zamudnih obresti, ki jih mora plačati imetnik zvezka, če jim njihova zakonodaja omogoča druga sredstva za zaščito interesov, ki so jih dolžni varovati.

0.11-3.   Odstavek 3

Če se od garantnega združenja v skladu s postopkom, predvidenim iz člena 11 zahteva, da izplača vsote iz odstavkov 1 in 2 člena 8, vendar združenje v treh mesecih, kot določa Konvencija, tega ne stori, lahko pristojni organi zahtevajo plačilo zadevnih zneskov na podlagi nacionalne zakonodaje, saj gre za neizpolnjevanje pogodbe o garanciji, ki jo je garantno združenje sklenilo v skladu z nacionalno zakonodajo.

0.15.   Člen 15

Do nekaterih težav lahko pride, kadar se za vozila, ki niso zavezana registraciji (npr. v nekaterih državah za prikolice ali polprikolice) ne zahtevajo carinske listine za začasen uvoz. V tem primeru je mogoče upoštevati določbe člena 15, vendar pa morajo carinski organi dobiti zadostno jamstvo, in sicer z navedbo podatkov o teh vozilih (znamka in številke) na kuponih št. 1 in št. 2 zvezka TIR, ki se uporablja v zadevni državi, ter na ustreznih talonih.

Člen 17

0.17-1.   Odstavek 1

Namen določbe, ki predvideva, da je treba v blagovnem manifestu na podlagi zvezka TIR ločeno navesti vsebino vsakega vozila ali skupino vozil ali vsakega zabojnika, je le poenostaviti carinski pregled vsebine posameznega vozila ali zabojnika. Razlaga te določbe zato ne sme biti tako dosledna, da bi vsaka razlika med dejansko vsebino nekega vozila ali zabojnika ter vsebino navedenega vozila ali zabojnika, ki je navedena v manifestu, pomenila kršitev določb Konvencije.

Če prevoznik lahko pristojnim organom zadovoljivo dokaže, da kljub takšni razliki vse blago, navedeno v manifestu, ustreza celoti blaga, naloženega na celotni skupini vozil ali zabojnikov na podlagi zvezka TIR, se to običajno ne šteje za kršitev carinskih predpisov.

0.17-2.   Odstavek 2

Ob selitvah se je mogoče sklicevati na postopek iz odstavka 10(c) Pravil glede uporabe zvezka TIR, in tako smiselno skrajšati seznam zadevnih predmetov.

Člen 18

0.18-1.   Za uspešen potek operacije TIR je bistveno, da carinski organi neke države ne dopustijo, da se carinski urad izstopa navede kot namembni urad pri prevozu, namenjenemu v sosednjo državo, kadar je ta pogodbenica te konvencije, razen če posebni pogoji ne opravičujejo take zahteve.

1.	Blago mora biti natovorjeno tako, da je mogoče tisto pošiljko, ki je prva predvidena za raztovarjanje, raztovoriti z vozila ali zabojnika, ne da bi bilo pri tem treba raztovoriti drugo pošiljko ali druge pošiljke blaga, ki so namenjene za raztovarjanje na drugih raztovornih mestih.

2.	Pri prevozni operaciji z raztovarjanjem na več mestih je treba po vsakem delnem raztovarjanju to navesti v polju 12 na vseh preostalih manifestih zvezka TIR ter hkrati na vseh preostalih kuponih in ustreznih talonih navesti, da so bile pritrjene nove oznake.

0.19.   Člen 19

Zahteva, da carinski urad odhoda mora preveriti pravilnost navedb v blagovnem manifestu, vključuje vsaj preverjanje, ali navedbe v blagovnem manifestu ustrezajo navedbam v izvoznih dokumentih ter prevoznih drugih trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na to blago; tudi carinski urad odhoda lahko pregleda blago. Carinski urad odhoda mora pred pritrditvijo oznak pregledati tudi stanje cestnega vozila ali zabojnika, pri vozilih ali zabojnikih s ponjavo pa stanje ponjave in pritrdilnih elementov, ki pritrjujejo ponjavo, ker ti pripomočki niso navedeni v potrdilu o ustreznosti.

0.20.   Člen 20

Kadar carinski organi določajo roke za prevoz blaga po svojem ozemlju, morajo med drugim upoštevati tudi posebna pravila, ki zavezujejo prevoznike, zlasti pa pravila o delovnem času in obveznem počitku voznikov cestnih vozil. Priporočljivo je, da ti carinski organi uveljavijo svojo pravico do določanja poteka poti le, če menijo, da je to nujno.

Člen 21

0.21-1.   Določbe tega člena ne omejujejo pravice carinskih organov, da poleg tovornega prostora s carinsko oznako pregledajo in preverijo vse dele vozila.

0.21-2.   Carinski urad vstopa lahko pošlje prevoznika nazaj na carinski urad izstopa sosednje države, če ugotovi, da ta ni potrdil carinjenja v svoji državi ali ga ni potrdil na ustrezen način. V takih primerih carinski urad vstopa v zvezek TIR napiše opombo v vednost ustreznemu carinskemu uradu izstopa.

0.21-3.   Če carinski organi pri pregledu vzamejo vzorce blaga, morajo v blagovni manifest zvezka TIR vpisati vse podrobne podatke o blagu, katerega vzorci so bili vzeti.

0.28.   Člen 28

Uporaba zvezka TIR mora biti omejena za namen, za katerega je predvidena, in sicer za tranzitno operacijo. Zvezek TIR se na primer ne sme uporabljati za skladiščenje blaga pod nadzorom namembnega carinskega urada.

0.29.   Člen 29

Potrdilo o ustreznosti se ne zahteva za cestna vozila ali zabojnike, v katerih se prevaža težko ali voluminozno blago. Kljub temu je carinski urad odhoda tisti, ki se mora prepričati, ali so izpolnjeni drugi pogoji iz tega člena za to vrsto prevoza. Carinski uradi drugih pogodbenic sprejmejo odločitev carinskega urada odhoda, razen če menijo, da je jasno v nasprotju z določbami člena 29.

0.39.   Člen 39

Izraz „napaka, storjena iz malomarnosti“ pomeni dejanja, ki so, čeprav niso storjena namerno in zavestno, posledica opuščenih smiselnih in potrebnih ukrepov za zagotovitev točnih podatkov v vsakem posameznem primeru.

0.45.   Člen 45

Priporočljivo je, da pogodbenice odprejo čim več carinskih uradov za operacije TIR, tako v notranjosti države kot na mejah.

PRILOGA 1

1.10. c)   Pravila glede uporabe zvezka TIR

Nakladnice, priložene blagovnemu manifestu

Št. 10(c) Pravil glede uporabe zvezka TIR dovoljuje uporabo nakladnic kot prilogo k temu zvezku, četudi je v manifestu dovolj prostora, da se vanj vpiše vse blago, ki se prevaža. Vendar pa je to dovoljeno samo, če te nakladnice vsebujejo vse podrobnosti, ki se zahtevajo v blagovnem manifestu, v čitljivi in prepoznavni obliki ter se upoštevajo vse druge določbe pravila 10(c).

PRILOGA 2

Člen 2

2.2.1. a)   Odstavek 1(a) – Sklop sestavnih delov

a)

Kadar se uporabljajo vezni elementi (zakovice, vijaki, sorniki in matice itd.), je treba z zunanje strani vstaviti dovolj takih elementov, ki potekajo čez nameščene sestavne dele in segajo v notranjost, kjer so čvrsto pritrjeni (npr. zakovičeni, privarjeni, zaklinjeni, ali pritrjeni s sorniki in zakovani ali privarjeni na matico). Lahko pa so običajne zakovice (npr. zakovice, katerih namestitev zahteva rokovanje na obeh straneh sestava sestavnih delov) vstavljene z notranje strani. Ne glede na zgoraj navedeno pa so lahko tla v tovornem prostoru pritrjena s samoreznimi vijaki, samoprebojnimi zakovicami, zakovicami, vstavljenimi z uporabo eksplozivne sile, ali s pnevmatsko vstavljenimi žeblji, nameščenimi z notranje strani pod pravim kotom skozi tla in kovinske nosilce, pod pogojem, razen pri samoreznih vijakih, da so nekateri njihovi konci v isti višini, kot je zunanji del prečke ali da so nanjo privarjeni.

b)

Pristojni organ določi vrsto in število veznih elementov, ki morajo izpolnjevati zahteve iz pododstavka (a) te opombe; to stori tako, da se prepriča, ali se tako nameščeni sestavni deli ne morejo premakniti in postaviti nazaj na prejšnje mesto, ne da bi to pustilo vidne sledi. Za izbiro in namestitev drugih veznih elementov ni omejitev.

c)

V skladu s pododstavkom (a) te opombe niso dovoljeni vezni elementi, ki jih je mogoče odstraniti in z ene strani namestiti nazaj, ne da bi to pustilo vidne sledi, tj. ne da bi jih bilo treba pritrditi na obeh straneh sestavnih delov, ki jih je treba sestaviti. Primeri takšnih elementov so ekspanzijske zakovice, slepe zakovice in podobno.

d)

Zgoraj opisani postopki sestavljanja se uporabljajo za posebna vozila, na primer izolirana vozila, hladilnike in cisterne, če niso neskladni s tehničnimi zahtevami, ki jih ta vozila morajo izpolnjevati glede na njihovo uporabo. Kadar iz tehničnih razlogov ni mogoče pritrditi delov tako, kakor je opisano v pododstavku (a) te opombe, so lahko sestavni deli sestavljeni s pripomočki, navedenimi v pododstavku (c) te opombe, če pripomočki, ki se uporabljajo na notranji strani stene, niso dostopni z zunanje strani.

2.2.1. b)   Odstavek 1(b) – Vrata in drugi zapiralni sistemi

a)

Element, na katerega se lahko pritrdi carinska oznaka, mora biti: i) pritrjen z varjenjem ali vsaj z dvema veznima elementoma, ki sta v skladu s pododstavkom (a) pojasnjevalne opombe 2.2.1(a), ali ii) oblikovan tako, da ga ni mogoče odstraniti, ko je tovorni prostor zaprt in označen, ne da bi to pustilo vidne sledi. Element mora tudi: iii) imeti luknje s premerom najmanj 11 mm, ali reže, dolge vsaj 11 mm in široke 3 mm, ter iv) zagotavljati enako varnost, ne glede na vrsto uporabljene oznake.

b)

Členki, nasadila, tečaji in druge naprave za namestitev vrat in podobno morajo biti pritrjeni v skladu z zahtevami iz pododstavkov (a)(i) in (ii) te opombe. Poleg tega so različni deli takih pripomočkov (npr. tečajne ploščice, sorniki ali zglobi), če so nujni za zagotavljanje carinske varnosti tovornega prostora, nameščeni tako, da jih ni mogoče odstraniti ali sneti, kadar je tovorni prostor zaprt in označen, ne da bi ostale vidne sledi (1). Kadar pa tak pripomoček ni dostopen z zunanje strani, zadošča, da ga pri zaprtih ali označenih vratih ali podobnem ni mogoče sneti s tečajev ali podobnih naprav, ne da bi to pustilo vidne sledi. Kadar imajo vrata ali naprava za zapiranje več kakor dvoje tečajev, je treba namestiti samo tista dva tečaja, ki sta najbližja stranicam vrat iz pododstavkov (a)(i) in (ii) zgoraj.

c)

Izjemoma, če gre za vozila z izoliranimi tovornimi prostori, se lahko naprava za namestitev carinske oznake, tečaji in kakršni koli pritrdilni elementi, ki bi, ob njihovi odstranitvi, omogočili dostop v notranjost tovornega prostora ali v prostore, v katerih bi lahko bilo skrito blago, pritrdijo na vrata takih tovornih prostorov z naslednjimi sistemi: i) nastavitvenimi sorniki ali nastavitvenimi vijaki, vstavljenimi z zunanje strani, ki pa sicer ne izpolnjujejo zahtev iz pododstavka (a) pojasnjevalne opombe 2.2.1 (a) zgoraj, če: — so konci nastavitvenih sornikov ali vijakov pritrjeni v navrtano ploščico ali podoben element, ki je pritrjen za zunanjo oblogo vrat, in — so konci ustreznih nastavitvenih sornikov ali vijakov tako privarjeni na napravo za namestitev carinske oznake, tečajev itd., da so popolnoma deformirani, in — navedenih nastavitvenih sornikov ali vijakov ni mogoče odstraniti, ne da bi to pustilo vidne znake nedovoljenega odpiranja (2); ii) napravo za pritrditev, vstavljeno z notranje strani izoliranih vrat, če: — sta zatič za pritrditev in manšeta za blokiranje naprave nameščena s pnevmatskim ali hidravličnim orodjem ter pritrjena za ploščico ali podobno napravo, vstavljeno med zunanjo oblogo vrat in izolacijo, in — glava zatiča za pritrditev ni dostopna iz notranjega dela tovornega prostora, ter — je skupaj zvarjeno zadostno število manšet za blokiranje in zatičev za pritrditev ter naprav ni mogoče odstraniti, ne da bi ostale vidne sledi nedovoljenega odpiranja (3). Izraz „izoliran tovorni prostor“ je treba razumeti kot prostor, ki vključuje hladilne in izotermične tovorne prostore.

d)

Vozila, ki imajo več zapiralnih naprav, kot so zaklopke, pipe, pokrovi vhodne odprtine, prirobnice in podobno, morajo biti zasnovana tako, da je število carinskih oznak čim manjše. Zato morajo biti sosednje zapiralne naprave med seboj povezane s skupno napravo, za katero je potrebna le ena carinska oznaka, ali imeti ustrezen pokrov za enak namen.

e)	Vozila s streho, ki jo je mogoče odpreti, je treba izdelati tako, da omogočajo nameščanje čim manj carinskih oznak.

f)	Kadar je potrebnih več carinskih oznak, da se zagotovi carinsko označenih odprtin, je treba število takih oznak navesti v potrdilu o ustreznosti pod točko 5 (Priloga 4 h Konvenciji TIR iz leta 1975). Potrdilu o ustreznosti je treba priložiti skico, ki kaže natančno mesto namestitve carinskih oznak.

2.2.1. c)   Odstavek 1 c)-1 Prezračevalne odprtine

a)	Njihova največja velikost načeloma ne sme presegati 400 mm.

b)

Odprtine, ki omogočajo neposreden dostop v tovorni prostor, je treba zapreti: i) z žično mrežico ali s perforirano kovinsko ploščo (največja velikost luknjic: 3 mm v obeh primerih) in jih zaščititi s privarjeno kovinsko rešetko (največja velikost luknjic: 10 mm); ali ii) z enotno perforirano kovinsko ploščo ustrezne čvrstosti (največja velikost luknjic: 3 mm; debelina plošče: vsaj 1 mm).

c)

Odprtine, ki onemogočajo neposreden dostop do tovornega prostora (npr. pri kolenčastih dostopih ali sistemih z oviralnimi ploščami), morajo biti opremljene s pripomočki, navedenimi v pododstavku (b), v katerih lahko velikost lukenj ali odprtinic doseže 10 mm (pri žični mrežici ali kovinski plošči) in 20 mm (pri kovinski rešetki).

d)	Kadar so odprtine narejene v ponjavah, je treba načeloma predpisati pripomočke, navedene v pododstavku (b) te opombe. Vendar pa so dovoljene naprave za zaklepanje v obliki perforirane kovinske plošče, nameščene na zunanji strani, in žične mrežice ali druge mreže, nameščene na notranji strani.

e)	Lahko so dovoljeni podobni nekovinski pripomočki, če je upoštevana velikost lukenj in odprtin ter če je uporabljen material dovolj vzdržljiv, da lukenj ali odprtin ni mogoče bistveno razširiti brez vidnih sledi. Poleg tega mora biti zamenjava prezračevalne naprave nemogoča le z ene strani ponjave.

f)	Prezračevalna odprtina je lahko opremljena z zaščitno napravo. Ta naprava mora biti na ponjavo pritrjena tako, da omogoča carinski pregled te odprtine. Na ponjavo mora biti pritrjena v razdalji najmanj 5 cm od zaslona prezračevalne odprtine.

2.2.1. c)-2   Odtočne odprtine

a)	Njihova največja velikost načeloma ne sme presegati 35 mm.

b)	Odprtine, ki omogočajo neposreden dostop v tovorni prostor, morajo biti opremljene s pripomočki, navedenimi v pododstavku (b) pojasnjevalne opombe 2.2.1 (c)-1 za prezračevalne odprtine.

c)	Kadar odtočne odprtine ne omogočajo neposrednega dostopa do tovornega prostora, se pripomočki iz pododstavka (b) te opombe ne zahtevajo, če imajo odprtine zanesljiv sistem oviralnih plošč, ki je enostavno dostopen z notranje strani tovornega prostora.

2.2.3.   Odstavek 3 – Varnostno steklo

Šteje se, da je steklo varnostno, če ni nobene nevarnosti, da bi se razbilo zaradi delovanja katerega koli dejavnika, ki se običajno pojavi pri običajnih pogojih uporabe vozila. Steklo mora imeti oznako, ki ga označuje kot varnostno steklo.

Člen 3

2.3.3.   Odstavek 3 – Ponjave, izdelane iz več kosov

a)	Različni kosi, ki sestavljajo eno ponjavo, so lahko izdelani iz različnih materialov, ki izpolnjujejo določbe odstavka 2 člena 3 Priloge 2.

b)	Pri izdelavi ponjave je dovoljena katera koli razporeditev kosov, ki zagotavlja ustrezno varnost, če so kosi sestavljeni v skladu z zahtevami iz člena 3 Priloge 2.

Odstavek 6 a)

2.3.6 a)-1.   Vozila z drsnimi obročki

V tem odstavku (4) so sprejemljivi drsni obročki za pritrditev, ki drsijo po kovinskih palicah, pritrjenih na vozila, če:

a)	so palice pritrjene na vozila v največjih razmakih 60 cm in tako, da jih ni mogoče odstraniti in zamenjati brez vidnih sledi;

b)	so obročki izdelani z dvojnim obročkom ali opremljeni s palico na sredini in izdelani iz enega kosa brez varjenja ter

c)	je ponjava pritrjena na vozilo povsem v skladu z zahtevami iz člena 1(a) Priloge 2 k tej konvenciji.

2.3.6 a)-2.   Vozila z vrtljivimi obročki

Kovinski vrtljivi obročki, pri katerih se vsak vrti na kovinskem nosilcu, pritrjenem na vozilo, so dovoljeni za namen tega odstavka (5), če:

a)	je vsak nosilec na vozilo pritrjen tako, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati brez vidnih sledi ter

b)	je vzmet vsakega nosilca popolnoma ograjena s kovinskim pokrovom v obliki zvonca.

2.3.6. b)   Odstavek 6 (b) Trajno pritrjene ponjave

Kadar je eden ali več robov ponjave stalno pritrjenih na karoserijo vozila, je treba ponjavo pritrditi z enim ali več trakovi iz kovine ali drugega primernega materiala, pritrjenimi na karoserijo vozila z veznimi elementi, ki so v skladu z zahtevami iz pododstavka (a) pojasnjevalne opombe 2.2.1(a) Priloge 6.

2.3.8.   Odstavek 8 – Razmiki med obročki in očesci

Razmiki, ki so večji od 200 mm, vendar ne presegajo 300 mm, so sprejemljivi z obeh koncev pokončnega opornika, če so obročki potisnjeni v stranice ter so očesca ovalna in tako majhna, da komaj gredo čez obročke.

Odstavek 11(a)

2.3.11. a)-1   Zavihki za napenjanje ponjave

Ponjave številnih vozil imajo na zunanji strani vodoravni zavihek, preboden z očesci po celotni dolžini stranice vozila. Takšni zavihki, imenovani zavihki za napenjanje, se uporabljajo za napenjanje ponjave z napenjalnimi vrvmi ali podobnimi pripomočki. Ti zavihki se uporabljajo za to, da skrijejo vodoravne odprtine v ponjavah, zaradi katerih je mogoč nepooblaščen dostop do blaga, ki se prevaža v vozilu. Zato je priporočljivo, da se uporaba tovrstnih zavihkov ne dovoli. Namesto tega se lahko uporabljajo naslednji pripomočki:

a)	zavihki za napenjanje, ki so podobne oblike in pritrjeni na notranjo stran ponjave, ali

b)	majhni posamezni zavihki, vsak z enim očescem, ki so pritrjeni na zunanjo površino ponjave in v takih razmakih, da omogočajo ustrezno napenjanje ponjave.

Namesto tega se je v nekaterih primerih mogoče izogniti uporabi zavihkov za napenjanje na ponjavah.

2.3.11. a)-2   Jermeni za ponjave

Za izdelavo jermenov so primerni naslednji materiali:

a)

usnje;

b)	neraztegljivi tekstilni materiali, vključno s plastificiranim ali gumiranim platnom, če takih materialov po ločitvi ni mogoče več zvariti skupaj ali obnoviti brez vidnih sledi. Poleg tega mora biti plastični material, ki se uporablja za prekrivanje jermenov, prozoren in mora imeti gladko površino.

2.3.11. a)-3   Pripomoček, prikazan na skici št. 3  (6), izpolnjuje zahteve zadnjega dela člena 3(11)(a) Priloge 2. Izpolnjuje tudi zahteve iz pododstavkov 6(a) in 6(b) člena 3 Priloge 2.

PRILOGA 3

3.0.17.   Odstavek 17 – Postopek odobritve

1.

Priloga 3 določa, da lahko pristojni organi pogodbenice izdajo potrdilo o ustreznosti za vozilo, izdelano na njenem ozemlju, in da ne bodo uporabljeni nobeni dodatni postopki za izdajo potrdila za to vozilo v državi, v kateri je registrirano ali v kateri ima lastnik stalno bivališče, kar je odvisno od posameznega primera.

2.

Namen teh določb ni omejiti pravice pristojnih organov pogodbenice, v kateri je vozilo registrirano ali v kateri ima lastnik stalno bivališče, da bi zahtevali izdajo takega potrdila o ustreznosti ob uvozu ali pozneje za namene, povezane z registracijo ali nadzorom vozila ali s podobnimi pravnimi zahtevami.

3.0.20.   Odstavek 20 – Postopek za vnose zaznamkov v potrdilo o ustreznosti

Kadar je treba zaznamek v zvezi z napakami preklicati, potem ko je bilo vozilo povrnjeno v zadovoljivo stanje, zadostuje, da se v skladu s točko 11, ki je predvidena v ta namen, navede „napake so bile odpravljene“, čemur sledi ime, podpis in žig zadevnega pristojnega organa.

PRILOGA 8

Člen 10

8.10. (b)   Sporazum, naveden v pojasnjevalni opombi k členu 6.2a, se uporablja tudi za obveznosti mednarodne organizacije, določene v točki (b) tega člena, kadar zgoraj navedena mednarodna organizacija izvaja centralno tiskanje in distribucijo zvezkov TIR.

Člen 13

8.13.1-1.   Odstavek 1 – Finančne ureditve

Pogodbenice Konvencije po začetnem dvoletnem obdobju predvidijo delovanje Izvršnega odbora TIR in Sekretariata TIR, ki se financirata iz rednega proračuna Združenih narodov. To ne izključuje podaljšanja prvotnih finančnih ureditev, če bi financiranje iz Združenih narodov ali drugih virov izostalo.

8.13.1-2.   Odstavek 1 – Delovanje Izvršnega odbora TIR

Delo članov Izvršnega odbora TIR financirajo njihove posamezne vlade.

8.13.1-3.   Odstavek 1 – Znesek

Znesek iz odstavka 1 temelji na (a) proračunskem in stroškovnem načrtu Izvršnega odbora TIR in Sekretariata TIR, kot ju odobri upravni odbor, ter (b) pričakovanemu številu zvezkov TIR za distribucijo, kakor ga določi mednarodna organizacija.

8.13.2.   Odstavek 2

Po posvetovanju z mednarodnim organizacijo, kot je določeno v členu 6, se postopek iz odstavka 2 odraža v sporazumu med UNECE, kakor so jo pooblastile pogodbenice in ki deluje v njihovem imenu, ter mednarodno organizacijo iz člena 6. Ta sporazum odobri upravni odbor.

PRILOGA 9

Del I

9.I.1. a)   Odstavek 1(a) – Organizacija

Določbe odstavka 1(a) dela I Priloge 9 zajemajo organizacije, ki sodelujejo v mednarodni trgovini z blagom, vključno s trgovinskimi zbornicami.

Del II

9.II.3.   Odstavek 3 – Odbor za pooblaščanje

Priporočljivo je, da se ustanovijo nacionalni odbori za pooblaščanje, v katerih so predstavniki pristojnih organov, nacionalnih združenj in drugih zadevnih organizacij.

Skica št. 1

PRIMER TEČAJA IN NAPRAVE ZA NAMESTITEV CARINSKE OZNAKE NA VRATIH VOZIL Z IZOLIRANIMI TOVORNIMI PROSTORI

Skica št. 1a

PRIMER TEČAJA, PRI KATEREM NI POTREBNA POSEBNA ZAŠČITA TEČAJNEGA SORNIKA

Spodaj prikazani tečaj je v skladu z zahtevami iz drugega stavka odstavka (b) pojasnjevalne opombe 2.2.1(b). Pas in tečajna ploščica sta zasnovana tako, da ni potrebna posebna zaščita sornika, saj se jezička pasu raztezata za skrajna robova tečajnega sornika. Ta jezička preprečujeta, da bi se carinsko označena vrata odprla na strani naprave za pritrditev brez vidnih sledi, tudi če je bil nezaščiten sornik odstranjen.

Skica št. 2

VOZILA Z DRSNIMI OBROČKI, POKRITA S PONJAVO

Skica št. 2a

PRIMER VRTLJIVEGA OBROČKA (V OBLIKI ČRKE „D“)

Skica št. 3

PRIMER NAPRAVE ZA PRITRJEVANJE PONJAVE NA VOZILA

Spodaj prikazana naprava izpolnjuje zahteve iz zadnjega dela odstavka 11(a) člena 3 Priloge 2. Izpolnjuje tudi zahteve iz člena 3(6)(a) in (b) Priloge 2.

Skica št. 4

NAPRAVA ZA PRITRJEVANJE PONJAV

Spodaj prikazana naprava izpolnjuje zahteve pododstavkov 6(a) in 6(b) člena 3 Priloge 2.

Skica št. 5

PRIMER NAPRAVE ZA PRITRJEVANJE, KI SE VSTAVI Z NOTRANJE STRANI IZOLIRANIH VRAT

---

(1)  Glej skico št. 1a, priloženo k tej prilogi.

(2)  Glej skico št. 1, priloženo k tej prilogi.

(3)  Glej skico št. 5, priloženo k tej prilogi.

(4)  Glej skico št. 2, priloženo k tej prilogi.

(5)  Glej skico št. 2a, priloženo k tej prilogi.

(6)  Glej skico št. 3, priloženo k tej prilogi.

PRILOGA 7

PRILOGA O ODOBRITVI ZABOJNIKOV

DEL I

PRAVILA O TEHNIČNIH ZAHTEVAH ZA ZABOJNIKE, KI SE LAHKO SPREJMEJO ZA MEDNARODNI CARINSKO PREVOZ S CARINSKO OZNAKO

Člen 1

Osnovna načela

Potrdilo za mednarodni prevoz blaga, s carinsko oznako, se lahko izda le za zabojnike, ki so zgrajeni in opremljeni tako, da:

a)	blaga ni mogoče vzeti iz označenega dela zabojnika ali ga dati vanj, ne da bi to pustilo vidne sledi nedovoljenega odpiranja ali, da bi se poškodovala carinska oznak;

b)	je carinsko oznako mogoče enostavno in učinkovito pritrditi nanje;

c)	ne vsebujejo skrivnih mest, kjer bi bilo lahko skrito blago;

d)	so vsa mesta, kjer bi lahko bilo blago, lahko dostopna za carinski pregled.

Člen 2

Zgradba zabojnikov

1.   Za izpolnitev zahtev iz člena 1 teh pravil:

a)

se sestavni deli zabojnika (stranice, tla, vrata, streha, pokončni oporniki, ogrodja, pregrade itd.) bodisi sestavijo z napravami, ki jih ni mogoče odstraniti in zamenjati od zunaj, ne da bi to pustilo vidne sledi, bodisi tako, da nastane zgradba, ki je ni mogoče spremeniti, ne da bi to pustilo vidne sledi. Kadar so stranice, tla, vrata in streha sestavljeni iz različnih delov, morajo ti izpolnjevati iste zahteve in biti dovolj čvrsti;

b)

so vrata in vsi drugi zapiralni sistemi (vključno s pipami, pokrovi vhodnih odprtin, prirobnicami itd.) opremljeni z napravo, na katero je mogoče pritrditi carinske oznake. Ta naprava mora biti tak, da je ni mogoče odstraniti in zamenjati z zunanje strani, ne da bi to pustilo vidne sledi, vrat ali zapaha pa ne odpreti, ne da bi se carinska oznaka odstranila. Ta mora biti ustrezno zaščitena. Dovoljene so odprtine v strehi;

c)	odprtine za prezračevanje in odtekanje vode so opremljene z napravo, ki preprečuje dostop v notranjost zabojnika. Ta pripomoček mora biti tak, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati z zunanje strani, ne da bi ostale vidne sledi.

2.   Ne glede na določbe člena 1(c) teh pravil so dovoljeni sestavni deli zabojnika, ki morajo iz praktičnih razlogov vsebovati prazne prostore (na primer med pregradami dvojnih sten). Da se navedeni prostori ne bi uporabljali kot skrivališče za blago, je treba upoštevati naslednje:

i)	kadar notranja obloga sega od tal do strehe ali kadar je prostor med to oblogo in zunanjo steno povsem zaprt, mora biti obloga zabojnika nameščena tako, da je ni mogoče odstraniti in zamenjati brez vidnih sledi, ter

ii)	kadar obloga ne sega povsem do vrha in prazni prostori med oblogo in zunanjo steno niso povsem zaprti ter v vseh drugih primerih, v katerih se pojavljajo prazni prostori v zgradbi zabojnika se število takšnih prostorov čim bolj zmanjša, ti prostori pa so lahko dostopni za carinski pregled.

3.   Okna so dovoljena na snemljivih karoserijah v skladu z opredelitvijo pojasnjevalne opombe 0.1(j) Priloge 6 h Konvenciji, če so izdelana iz dovolj čvrstih materialov in jih ni mogoče odstraniti in zamenjati z zunanje strani brez vidnih sledi. Steklo je kljub vsemu dovoljeno, vendar če se uporablja steklo, ki ni varnostno steklo, je na okna pritrjena kovinska rešetka, ki je ni mogoče odstraniti z zunanje strani; odprtina na mreži ne sme biti večja kot 10 mm. Okna niso dovoljena na zabojnikih, kot so opredeljeni v členu 1(j) Konvencije, razen na snemljivih karoserijah, kot so opredeljene v pojasnjevalni opombi 0.1(j) Priloge 6 h Konvenciji.

Člen 3

Zložljivi ali razstavljivi zabojniki

Za zabojnike, ki jih je mogoče zložiti ali razstaviti, veljajo določbe členov 1 in 2 teh pravil; poleg tega so opremljeni s sistemom zapahov, ki skupaj zaklenejo različne dele, ko je zabojnik postavljen. Ta sistem zapahov morajo carinski organi po njegovi namestitvi označiti, če je na zunanji strani zabojnika.

Člen 4

Zabojniki s ponjavo

1.   Kadar je primerno, se določbe členov 1, 2 in 3 teh pravil uporabljajo za zabojnike s ponjavo. Poleg tega so ti zabojniki v skladu z določbami tega člena.

2.   Ponjava je iz močnega platna, plastificirane ali gumirane tkanine, ki se ne razteguje in je dovolj čvrsta. Je v dobrem stanju in izdelana tako, da je po pritrditvi zapiralne naprave nemogoče priti do tovornega prostora, ne da bi ostale vidne sledi.

3.   Če je ponjava sestavljena iz več delov, so njihovi robovi zapognjeni eden v drugega in sešiti skupaj z dvema šivoma, razdalja med njima pa je vsaj 15 mm. Ta šiva sta izdelana tako, kakor je prikazano na skici št. 1, ki je priložena k tem pravilom; kadar pri nekaterih delih ponjave (kot so zavihki in ojačani vogali) ni mogoče sestaviti delov na ta način, zadostuje, da se prepogne rob vrhnjega dela in šiva naredita tako, kakor je prikazano na skici št. 2, ki je priložena tem pravilom. Eden od šivov je viden le z notranje strani, barva niti, ki se uporablja za ta šiv, pa se jasno razlikuje od barve same ponjave in od barve niti, ki se uporablja za drugi šiv. Vsi šivi so izdelani strojno.

4.   Če je ponjava iz plastificirane tkanine in sestavljena iz več delov, so ti deli lahko spojeni tudi tako, kakor je prikazano na skici št. 3, ki je priložena k tem pravilom. Robovi delov se prekrivajo za najmanj 15 mm. Deli so spojeni po celotni širini prekrivanja. Zunanji rob ponjave je prekrit s trakom iz plastične snovi, širokim najmanj 7 mm, ki je pritrjen z enakim postopkom spajanja. Po tem traku in po širini vsaj 3 mm na vsako stran traku je vtisnjen zelo razločen reliefni vzorec. Deli so spojeni tako, da jih ni mogoče ločiti in ponovno združiti, ne da bi ostale vidne sledi.

5.   Popravila se opravijo v skladu s postopkom, prikazanim na skici št 4, ki je priložena k tem pravilom; robovi se prepognejo navznoter in sešijejo skupaj z vidnima šivoma, razdalja med njima pa je najmanj 15 mm; barva niti, ki je vidna z notranje strani, je drugačna od barve niti, vidne z zunanje strani, in od barve same ponjave; vsi šivi so izdelani strojno. Kadar se popravlja ponjava, ki je bila poškodovana v bližini robov, tako da se poškodovani del nadomesti z zaplato, se lahko tudi šiv izdela v skladu z določbami odstavka 3 tega člena in skico št. 1, ki je priložena k tem pravilom. Ponjave iz plastificirane tkanine je mogoče zakrpati tudi v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 4 tega člena, vendar mora biti v tem primeru plastični trak pritrjen na obeh straneh ponjave, medtem ko je zaplata nameščena na njeni notranji strani.

6.   Ponjavo se pritrdi na zabojnik strogo v skladu s pogoji, določenimi v členu 1(a) in (b) teh pravil. Uporabijo se lahko naslednji sistemi:

a)

Ponjava se lahko pritrdi: i) s kovinskimi obročki, pritrjenimi na zabojnik, ii) z očesci na robu ponjave in iii) z debelo vrvjo, ki ja napeljana skozi obročke nad ponjavo in je vidna po vsej dolžini z zunanje strani. Ponjava prekriva trdne dele zabojnika za najmanj 250 mm, merjeno od sredine obročkov za pritrditev, razen če sistem konstrukcije zabojnika že sam po sebi ne preprečuje dostopa do blaga.

b)	Kadar je treba enega od robov ponjave trajno pritrditi na zabojnik, sta obe površini spojeni neprekinjeno in z močnimi elementi.

c)	Kadar se uporablja sistem za zaklepanje ponjave, se v zaklenjenem položaju ponjavo tesno spoji z zunanjim delom zabojnika (za primer glej skico št. 6, priloženo k tem pravilom).

7.   Ponjavo podpira ustrezna nadgradnja (pokončni oporniki, stranice, loki, letve itd.).

8.   Razmiki med obročki in razmiki med očesci ne smejo preseči 200 mm. Razmiki pa so lahko večji, vendar ne smejo preseči 300 mm med obročki in očesci na obeh koncih pokončnega opornika, če je konstrukcija vozila in ponjave takšna, da preprečuje vsak dostop do tovornega prostora. Očesca so ojačana.

9.   Uporabijo se naslednji pritrdilni elementi:

a)	jeklena žična vrv s premerom najmanj 3 mm ali

b)	vrvi iz konoplje ali sisala s premerom najmanj 8 mm, preoblečene s prozorno neraztegljivo plastiko, ali

c)	vrvi iz svežnjev pramenov optičnih vlaken, nameščenih v spiralasto zavito jekleno ležišče, prevlečeno s prozorno neraztegljivo plastiko, ali

d)

vrvi s tekstilnim jedrom, ki ga obdajajo vsaj štiri sukane vrvi, ki so sestavljene izključno iz jeklene žice in v celoti pokrivajo jedro, če je premer (brez upoštevanja prozorne plastične prevleke, če ta obstaja) najmanj 3 mm. Vrvi imajo lahko v skladu z odstavkom 9(a) ali (d) tega člena prevleko iz prozorne, neraztegljive plastike. Kadar je treba ponjavo pritrditi na okvir v sistemu konstrukcije, ki je sicer v skladu z določbami odstavka 6(a) tega člena, se kot pritrdilni element lahko uporabi jermen (primer takšnega sistema konstrukcije je na skici št. 7). Jermen mora biti v skladu z zahtevami iz odstavka 11(a)(iii) glede materiala, dimenzij in oblike.

10.   Vsaka vrsta vrvi mora biti v enem kosu, njuna konca pa morata imeti kovinski zaključek. Vsak kovinski zaključek mora omogočati napeljavo vrvice ali traku carinske oznake. Sponka vsakega kovinskega zaključka vrvi mora imeti v skladu s točkami a, b in d devetega odstavka tega člena votlo kovico, ki omogoča, da se skoznjo lahko vdene vrvica ali trak carinske oznake. Vrv mora ostati vidna na obeh straneh votle kovice tako, da se je mogoče prepričati, da je v enem kosu (glej skico št. 5, ki je priložena temu pravilu..

11.   Ob odprtinah v ponjavi, ki se uporabljajo za natovarjanje in raztovarjanje, sta ploskvi združeni. Uporabijo se lahko naslednji sistemi:

a)

Oba robova ponjave se ustrezno prekrivata. Pritrjena sta tudi: i) s prišitim ali privarjenim zavihkom v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena, ii) z obročki in očesci, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 8 tega člena; ti obročki morajo biti izdelani iz kovine, in iii) z jermenom iz ustreznega materiala, ki je iz enega kosa in neraztegljiv, širokim vsaj 20 mm in debelim 3 mm, ki poteka skozi obročke ter drži skupaj oba robova ponjave in zavihek; jermen je pritrjen na notranji strani ponjave in opremljen: — z očescem, skozi katerega je napeljana vrv iz odstavka 9 tega člena, ali — z očescem, ki ga je mogoče namestiti na kovinski obroček iz odstavka 6 tega člena in pritrditi z vrvjo iz odstavka 9 tega člena. Zavihek ni potreben, če je nameščena posebna naprava, na primer plošča v obliki vodila, ki preprečuje dostop do notranjosti zabojnika brez vidnih sledi. Zavihek tudi ni potreben za zabojnike z drsnimi ponjavami.

b)

Poseben sistem zaklepanja, s katerim so robovi ponjav trdno pritrjeni, kadar je tovorni prostor zaprt in carinsko označen. Ta sistem je opremljen z odprtino, skozi katero lahko poteka kovinski obroček iz odstavka 6 tega člena in ga je mogoče pritrditi z vrvjo iz odstavka 9 tega člena. Tak sistem je opisan na skici št. 8, priloženi k tej prilogi.

12.   Ponjava nikakor ne prekriva identifikacijskih oznak, ki morajo biti na zabojniku, in tablice o odobritvi, predpisane v delu II te priloge.

Člen 5

Zabojniki z drsnimi ponjavami

1.	Kadar je primerno, se določbe členov 1, 2, 3 in 4 teh pravil uporabljajo za zabojnike z drsnimi ponjavami. Poleg tega so ti zabojniki v skladu z določbami tega člena.

2.

Drsne ponjave, tla, vrata in drugi sestavni deli zabojnika so biti v skladu z zahtevami iz odstavkov 6, 8, 9 in 11 člena 4 teh pravil ali zahtevami iz točk (i) do (vi) spodaj. i) Drsne ponjave, tla, vrata in drugi sestavni deli zabojnika so sestavljeni tako, da jih ni mogoče odpreti ali zapreti, ne da bi to pustilo vidne sledi. ii) Ponjava prekriva trdne dele na vrhu zabojnika za najmanj četrtino dejanske razdalje med napenjalnimi pasovi. Ponjava prekriva trdne dele na dnu vozila za vsaj 50 mm. Vodoravna odprtina med ponjavo in trdnimi deli zabojnika ne sme biti večja od 10 mm, merjeno pravokotno na vzdolžno os zabojnika, na vsakem mestu, na katerem je zabojnik zaprt in označen za carinske namene. iii) Sistem vodila drsne ponjave in drugi premični deli so sestavljeni tako, da zaprtih in carinsko označenih vrat ter drugih premičnih delov ni mogoče odpreti ali zapreti z zunanje strani brez vidnih sledi. Sistem vodila drsne ponjave in drugi premični deli so sestavljeni tako, da je onemogočen dostop do zabojnika brez vidnih sledi. Sistem je opisan na skici št. 9, ki je priložena k tem pravilom. iv) Vodoravna razdalja med obročki, uporabljena za carinske namene, na trdnih delih vozila ne sme presegati 200 mm. Razdalja pa je lahko tudi večja, vendar ne sme presegati 300 mm med obročkoma na obeh straneh pokončnega opornika, če je konstrukcija vozila in ponjav takšna, da preprečuje vsak dostop do zabojnika. V vsakem primeru se upošteva pogoje iz točke (ii) zgoraj. v) Razdalja med napenjalnimi trakovi ne presega 600 mm. vi) Pritrdilni elementi, ki se uporabljajo za pritrditev ponjav na trdne dele zabojnika, so v skladu z zahtevami iz odstavka 9 člena 4 teh pravil.

Skica št. 1

PONJAVA IZ VEČ SKUPAJ SEŠITIH KOSOV

Skica št. 2

PONJAVA IZ VEČ SKUPAJ SEŠITIH KOSOV

Skica št. 3

PONJAVA IZ VEČ SKUPAJ ZVARJENIH KOSOV

Skica št. 4

POPRAVILO PONJAVE

Skica št. 5

PRIMER KONČNIKA

Skica št. 6

PRIMER SISTEMA ZA ZAKLEPANJE PONJAVE

Skica št. 7

PRIMER PONJAVE, PRITRJENE NA POSEBEJ OBLIKOVANO OGRODJE

Skica št. 8

SISTEM ZA ZAKLEPANJE PONJAVE PRI ODPRTINAH ZA NATOVARJANJE IN RAZTOVARJANJE

Skica št. 9

PRIMER KONSTRUKCIJE VOZILA Z DRSNIMI PONJAVAMI

DEL II

POSTOPKI ZA IZDAJO POTRDILA O USTREZNOSTI ZABOJNIKOV, KI SO V SKLADU S TEHNIČNIMI ZAHTEVAMI IZ DELA I

Splošno

1.   Zabojnike je mogoče odobriti za prevoz blaga scarinsko oznako:

a)	v fazi proizvodnje kot tipsko izvedbo (postopek za odobritev v fazi proizvodnje) ali

b)	v fazi, ki sledi proizvodnji, posamično ali glede na določeno število zabojnikov istega tipa (postopek za odobritev v fazi, ki sledi proizvodnji).

Skupne določbe obeh postopkov za odobritev

2.   Pristojni organ, ki je odgovoren za izdajo potrdila o ustreznosti, vlagatelju po odobritvi izda potrdilo o ustreznosti, ki glede na primer velja za neomejeno serijo zabojnikov odobrenega tipa ali za točno določeno število zabojnikov.

3.   Prejemnik odobritve pritrdi tablico o ustreznosti na odobreni zabojnik ali zabojnike, preden se ti uporabijo za prevoz blaga s carinsko oznako..

4.   Tablico o ustreznostije treba trajno pritrditi na dobro vidno mesto v bližini katere koli druge tablice o ustreznosti, izdane za uradne namene.

5.   Tablica o ustreznosti, ki ustreza vzorcu št. I, prikazanem v Dodatku 1 k temu delu, ima obliko kovinske tablice, ki ne sme meriti manj kot 20 cm x 10 cm. Naslednje podrobnosti so odtisnjene ali vtisnjene na tablici ali navedene na njeni površini na kakšen drug trajen in čitljiv način, vsaj v angleškem ali francoskem jeziku:

a)	besedilo „Odobreno za prevoz blaga s carinsko oznako“ („Agréé pour le transport sous scellement douanier“ ali „Approved for transport under Customs seal“;

b)

navedba države, v kateri je bila potrdilo izdano, ali po imenu ali z razpoznavnim znakom, ki se uporablja za označevanje države, v kateri so registrirana motorna vozila v mednarodnem cestnem prometu, in številka (številke, črke itd.) potrdila o ustreznosti ter letnica (npr. „NL/26/73“ pomeni „Nizozemska, potrdilo o ustreznosti št. 26, izdano leta 1973“);

c)	serijska številka, ki jo proizvajalec dodeli zabojniku (proizvodna številka);

d)	če je bilo izdano tipsko potrdilo zabojnika, identifikacijske številke ali črke tipa zabojnika.

6.   Če zabojnik ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, določenih za njegovo odobritev, se, preden se lahko uporabi za prevoz blaga s carinsko oznako, povrne v stanje, ki je opravičilo njegovo odobritev, tako da znova izpolnjuje navedene tehnične zahteve.

7.   Če se bistvene lastnosti zabojnika spremenijo, odobritev zabojnika ne velja več in ga pristojni organ znova odobri, preden se lahko uporabi za prevoz blaga s carinsko oznako..

Posebne določbe za odobritev tipske izvedbe zabojnika v fazi proizvodnje

8.   Kadar se izdelujejo tipske serije zabojnikov, lahko proizvajalec pristojni organ države proizvajalke zaprosi za odobritev tipske izvedbe.

9.   Proizvajalec v vlogi navede identifikacijske številke ali črke, ki jih dodeli tipu zabojnika, na katerega se nanaša njegova vloga za odobritev.

10.   Vlogi so priložene skice in podroben opis izvedbe tipa zabojnika, ki se odobri.

11.   Proizvajalec se pisno obveže, da bo:

a)	pristojnemu organu pokazal tiste zabojnike zadevnega tipa, ki jih ta organ želi pregledati;

b)	da bo pristojnemu organu kadar koli dovolil pregled ostalih enot serije, dokler traja proizvodnja zadevnega serijskega tipa;

c)	pristojne organe obvestil o kakršni koli spremembi skic ali specifikacij, preden bo tako spremembo izvedel, ne glede na njen obseg;

d)	zabojnike na vidnem mestu označil z identifikacijskimi številkami ali črkami tipske izvedbe poleg oznak, ki se zahtevajo na tablici o ustreznosti, in s serijsko številko zabojnika v tipski seriji (proizvodna številka);

e)	vodil evidenco zabojnikov, izdelanih v skladu z odobreno tipsko izvedbo.

12.   Pristojni organ po potrebi navede, katere spremembe je treba opraviti v predlagani tipski izvedbi, da je lahko odobrena.

13.   Nobeno potrdilo o ustreznosti tipske izvedbe se ne izda, če se pristojni organ s pregledom enega ali več vozil, izdelanih v skladu z zadevno tipsko izvedbo, ni prepričal, da so zabojniki navedenega tipa v skladu s tehničnimi zahtevami iz dela I.

14.   Po odobritvi tipa zabojnika se vložniku izda le eno potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu z vzorcem II iz Dodatka 2 tega dela, ki pa velja za vse zabojnike, izdelane v skladu s specifikacijami tako odobrenega tipa. Tako potrdilo proizvajalca pooblašča, da na vsak zabojnik tipske serije pritrdi tablico o ustreznosti v obliki, določeni v odstavku 5 tega dela.

Posebne določbe za izdajo potrdila o ustreznosti v fazi, ki sledi proizvodnji

15.   Če vloga za izdajo potrdila o ustreznosti ni bila vložena v fazi proizvodnje, lahko lastnik, prevoznik ali predstavnik enega ali drugega zaprosi za odobritev pristojni organ, ki mu lahko pokaže zabojnik ali zabojnike, za katere želi pridobiti odobritev.

16.   V vlogi za odobritev, predloženi v skladu z odstavkom 15 tega dela, je navedena serijska številka (proizvodna številka), ki jo proizvajalec pritrdi na vsak zabojnik.

17.   Pristojni organ pregleda toliko zabojnikov, kolikor se mu zdi potrebno, in ko ugotovi, da zabojnik ali zabojniki izpolnjujejo tehnične zahteve iz dela I, izda potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu z vzorcem III iz Dodatka 3 tega dela in ki velja samo za število odobrenih zabojnikov. Na podlagi takšnega potrdila, na katerem je proizvodna serijska številka ali številke, dodeljene zabojniku ali zabojnikom, na katerega(-e) se potrdilo nanaša, ima vložnik pravico, da na vsak tako odobreni zabojnik pritrdi tablico o ustreznosti, določeno v odstavku 5 tega dela.

DEL III

POJASNEVALNE OPOMBE

Pojasnjevalne opombe k Prilogi 2, navedene v Prilogi 6 k tej konvenciji, se smiselno uporabljajo za zabojnike, odobrene za prevoz blaga s carinsko oznako ga v skladu s to konvencijo.

7.I.4.6a) Del I – odstavek (6)(a) člena 4

Na skici, priloženi delu III Priloge 7 je prikazan primer sistema za pritrditev ponjav okoli litih kotnih profilov zabojnikov, ki je sprejemljiv za carino.

7.II.5d) Del II – odstavek 5(d)

Če se združita dva zabojnika, pokrita s ponjavo, ki sta odobrena za prevoz blaga s carinsko oznakotako da tvorita en zabojnik, pokrit z eno samo ponjavo, ki izpolnjuje pogoje za prevoz blaga s carinsko oznako, se za to skupino posebno potrdilo o ustreznosti ali tablica o ustreznosti ne zahteva.

NAPRAVA ZA PRITRDITEV PONJAV OKOLI LITIH KOTNIH PROFILOV ZABOJNIKOV

PRILOGA 8

SESTAVA, NALOGE IN POSLOVNIK UPRAVNEGA ODBORA IN IZVRŠNEGA ODBORA TIR

SESTAVA, NALOGE IN POSLOVNIK UPRAVNEGA ODBORA

Člen 1

i)	Pogodbenice so članice upravnega odbora.

ii)	Upravni odbor lahko sklene, da se lahko pristojne uprave držav iz člena 52(1) te konvencije, ki niso pogodbenice, ali predstavniki mednarodnih organizacij v zvezi z vprašanji, ki jih zanimajo, udeležijo sestankov kot opazovalci.

Člen 1a

1.   Odbor preuči vse predloge za spremembo Konvencije v skladu s členom 59(1) in (2).

2.   Odbor spremlja uporabo Konvencije in preuči vse ukrepe, ki jih pogodbenice, združenja in mednarodne organizacije sprejmejo v skladu s Konvencijo, ter njihovo skladnost z njo.

3.   Upravni odbor prek Izvršnega odbora TIR spremlja uporabo Konvencije na nacionalni in mednarodni ravni ter zagotavlja svojo podporo.

Člen 2

Tajniške storitve za odbor zagotavlja Generalni sekretar Združenih narodov.

Člen 3

Odbor vsako leto na svoji prvi seji izvoli predsednika in podpredsednika.

Člen 4

Generalni sekretar Združenih narodov vsako leto pod pokroviteljstvom Gospodarske komisije za Evropo skliče odbor, skliče ga pa lahko na tudi zahtevo pristojnih uprav vsaj petih držav pogodbenic.

Člen 5

Predlogi se dajo na glasovanje. Vsaka država, pogodbenica in, ki je zastopana na seji, ima en glas. Predloge, razen sprememb te konvencije, sprejme odbor z večino glasov članic, ki so navzoče in glasujejo. Spremembe te Konvencije in odločitve iz členov 59 in 60 te konvencije se sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov članic, ki so navzoče in glasujejo.

Člen 6

Za sprejemanje odločitev je potrebna sklepčnost vsaj tretjine držav pogodbenic.

Člen 7

Odbor pred koncem seje sprejme poročilo.

Člen 8

Če v tej prilogi ni ustreznih določb, se uporablja poslovnik Gospodarske komisije za Evropo, razen če odbor ne odloči drugače.

SESTAVA, NALOGE IN POSLOVNIK IZVRŠNEGA ODBORA TIR

Člen 9

1.   Izvršni odbor TIR, ki ga ustanovi upravni odbor v skladu s členom 58b, sestavlja devet članov, vsak iz druge pogodbenice h Konvenciji. Sekretar TIR sodeluje na sejah odbora.

2.   Člane Izvršnega odbora TIR izvoli upravni odbor z večino glasov članov, ki so navzoči in glasujejo. Mandat vsakega člana Izvršnega odbora TIR traja dve leti. Člani Izvršnega odbora TIR so lahko ponovno izvoljeni. Pristojnosti in naloge Izvršnega odbora TIR določi upravni odbor.

Člen 10

Izvršni odbor TIR:

a)	nadzira uporabo Konvencije, vključno z delovanjem garancijskega sistema, in izvaja naloge, ki mu jih zaupa upravni odbor;

b)	nadzira centralizirano tiskanje in distribucijo zvezkov TIR združenjem, kar lahko izvaja odobrena mednarodna organizacija, navedena v členu 6;

c)	usklajuje in spodbuja izmenjavo zaupnih podatkov in drugih informacij med pristojnimi organi pogodbenic;

d)	usklajuje in spodbuja izmenjavo informacij med pristojnimi organi pogodbenic, združenji in mednarodnimi organizacijami;

e)	pomaga pri reševanju sporov med pogodbenicami, združenji, zavarovalnicami in mednarodnimi organizacijami brez poseganja v člen 57 o reševanju sporov;

f)	podpira usposabljanje zaposlenih v carinskih organih in drugih zainteresiranih strani, ki jih zadeva postopek TIR;

g)	vodi centralni register za pošiljanje informacij pogodbenicam, ki jih zagotavljajo mednarodne organizacije, navedene v členu 6, o vseh pravilih in postopkih, določenih za združenja pri izdajanju zvezkov TIR, če so povezani z minimalnimi pogoji in zahtevami iz Priloge 9;

h)	spremlja ceno zvezkov TIR.

Člen 11

1.   Sekretar TIR skliče sejo odbora na zahtevo upravnega odbora ali na zahtevo najmanj treh članov odbora.

2.   Odbor si prizadeva, da odločitve sprejme soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, se o odločitvah glasuje, sprejete pa so z večino glasov članov, ki so navzoči in glasujejo. Za sprejetje odločitev je potrebna sklepčnost petih članov. Sekretar TIR ne glasuje.

3.   Odbor izvoli predsednika in sprejme vse druge določbe v zvezi s poslovnikom.

4.   Odbor vsaj enkrat na leto ali na zahtevo upravnega odbora le-temu poroča o svojih dejavnostih in mu predloži revidirane računovodske izkaze. Izvršni odbor v upravnem odboru zastopa njegov predsednik.

5.   Odbor preuči vse informacije in vprašanja, ki mu jih pošljejo upravni odbor, pogodbenice, Sekretar TIR, nacionalna združenja in mednarodne organizacije, ki so navedeni v členu 6 Konvencije. Te mednarodne organizacije imajo pravico, da se sej Izvršnega odbora TIR udeležujejo kot opazovalci, razen če predsednik ne odloči drugače. Če je potrebno, se lahko sej odbora na povabilo predsednika kot opazovalci udeležijo vse druge organizacije.

Člen 12

Sekretar TIR je član Sekretariata Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo in izvaja odločitve Izvršnega odbora TIR v okviru pristojnosti in nalog odbora. Sekretarju TIR pomaga Sekretariat TIR, katerega velikost določi upravni odbor.

Člen 13

1.   Dokler ne bodo zagotovljeni alternativni viri financiranja, se delovanje Izvršnega odbora TIR in Sekretariata TIR financira iz zneskov, zbranih za vsak zvezek TIR, ki ga izda ena od mednarodnih organizacij iz člena 6. Ta znesek odobri upravni odbor.

2.   Upravni odbor odobri postopek za izvajanje financiranja delovanja Izvršnega odbora TIR in Sekretariata TIR.

PRILOGA 9

DOSTOP DO POSTOPKA TIR

DEL I

POOBLASTILO ZDRUŽENJEM ZA IZDAJANJE ZVEZKOV TIR

Minimalni pogoji in zahteve

1.

Minimalni pogoji in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati združenja, da bi jih pogodbenice lahko pooblastile za izdajanje zvezkov TIR in za nastopanje v vlogi poroka skladno s 6. členom konvencije, so: a) dokaz, da je ustanovljeno združenje že vsaj eno leto predstavljalo interese prevoznega sektorja; b) dokazilo o trdnem finančnem položaju in obstoju logističnih sredstev, ki mu omogočajo izpolnjevanje obveznosti v okviru Konvencij; c) dokazilo, da je zaposleno osebje usposobljeno za pravilno uporabo Konvencije; d) odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske ali davčne zakonodaje; e) obstoj pisnega sporazuma ali katere koli drugega pravnega instrumenta med združenjem in pristojnimi organi pogodbenice, v kateri je ustanovljeno. Overjeni izvod pisnega sporazuma ali katerega koli drugega pravnega instrumenta po potrebi skupaj z overjenim prevodom v angleščino, francoščino ali ruščino, se deponira pri Izvršnem odboru TIR. O vsaki spremembi pisnega sporazuma ali katerega koli drugega pravnega instrumenta se nemudoma obvesti Izvršni odbor TIR; f) izjava v pisnem sporazumu ali katerem koli drugem pravnem instrumentu iz pododstavka (e) zgoraj, da združenje: i) izpolnjuje obveznosti, določene v členu 8 Konvencije; ii) sprejme najvišji znesek za zvezek TIR, ki se lahko od združenja zahteva v skladu s členom 8(3) Konvencije, in ga določi pogodbenica; iii) stalno preverja, in zlasti pred zahtevo za pooblastitev oseb za dostop do postopka TIR, ali te osebe izpolnjujejo minimalne pogoje in zahteve, določene v delu II te priloge; iv) zagotavlja svojo garancijo za vse nastale obveznosti v državi, v kateri je ustanovljeno, v zvezi z operacijami, izvedenimi na podlagi zvezkov TIR, ki jih je izdalo združenje samo in tuja združenja, člani iste mednarodne organizacije, v katero je včlanjeno tudi samo; v) krije svoje obveznosti v zadovoljstvo pristojnih organov pogodbenic, v katerih je ustanovljeno, do zavarovalnice, skupine zavarovalcev ali finančne ustanove. Pogodba(-e) o zavarovanju ali finančni garanciji obsega(-jo) vse obveznosti v zvezi z operacijami, izvedenimi na podlagi zvezkov TIR, ki jih je izdalo združenje samo in tuja združenja, člani iste mednarodne organizacije, v katero je včlanjeno tudi samo. Odpovedni rok za prekinitev pogodb(-e) o zavarovanju ali finančni garanciji ne sme biti krajši od odpovednega roka za prekinitev pisnega sporazuma ali katerega koli drugega pravnega instrumenta iz pododstavka (e). Overjen izvod pogodb(-e) o zavarovanju ali finančni garanciji in vse druge naknadne spremembe teh dokumentov se deponirajo pri Izvršnem odboru TIR ter po potrebi tudi overjen prevod v angleščino, francoščino ali ruščino; vi) pristojnim organom omogoča, da preverijo vso dokumentacijo in izkaze o vodenju postopka TIR; vii) sprejme postopek za učinkovito reševanje sporov, povezanih z nepravilno ali goljufivo uporabo zvezkov TIR; viii) soglaša, da vsaka hujša ali ponavljajoča kršitev teh minimalnih pogojev in zahtev vodi do preklica pooblastila za izdajanje zvezkov TIR; ix) strogo upošteva odločitve pristojnih organov pogodbenic, v katerih je ustanovljeno, v zvezi z izključitvijo oseb v skladu s členom 38 Konvencije in delom II te priloge; x) soglaša, da bo vestno izvajalo vse odločitve, ki jih sprejmeta upravni in Izvršni odbor TIR, če so jih sprejeli pristojni organi pogodbenic, v katerih je ustanovljeno.

2.	Pogodbenice, v katerih je združenje ustanovljeno, prekličejo pooblastilo za izdajanje zvezkov TIR v primeru hujše ali ponavljajoče se kršitve teh minimalnih pogojev in zahtev.

3.	Pooblastilo združenja pod zgoraj določenimi pogoji ne posega v obveznosti in dolžnosti, ki jih ima to združenje v skladu s Konvencijo.

4.	Zgoraj določeni minimalni pogoji in zahteve ne posegajo v dodatne pogoje in zahteve, ki bi jih pogodbenice želele predpisati.

DEL II

POOBLASTILO FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB ZA UPORABO ZVEZKOV TIR

Minimalni pogoji in zahteve

1.

Osebe, ki želijo imeti dostop do postopka TIR, morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje in zahteve: a) dokazane izkušnje ali vsaj sposobnost za redno opravljanje mednarodnih prevozov (imetnik dovoljenja za opravljanje mednarodnega prevoza itd.); b) trden finančni položaj; c) dokazano poznavanje področja uporabe Konvencije TIR; d) odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske ali davčne zakonodaje; e) prevzem obveznosti (v obliki pisne izjave) do združenja, v skladu s katerim bo oseba: i) izpolnjevala vse carinske formalnosti, ki se zahtevajo v skladu s Konvencijo v carinskih uradih odhoda, prehodnih in namembnih uradih; ii) plačala dolgovane zneske iz člena 8(1) in (2) Konvencije, če to pristojni organi zahtevajo v skladu s členom 8(7) Konvencije; iii) združenjem dovolila, če to nacionalna zakonodaja dovoljuje, da preverijo informacije o zgoraj navedenih minimalnih pogojih in zahtevah.

2.	Pristojni organi pogodbenic in sama združenja lahko uvedejo dodatne in strožje pogoje in zahteve za dostop do postopka TIR, razen če pristojni organi ne odločijo drugače.

Postopek

3.	Pogodbenice bodo v skladu z nacionalno zakonodajo določile postopke, ki jih je treba upoštevati pri dostopu do postopka TIR, na podlagi minimalnih pogojev in zahtev, navedenih v odstavkih 1 in 2.

4.	Pristojni organi Izvršnemu odboru TIR v skladu s priloženim vzorcem obrazca za pooblastilo v enem tednu od datuma pooblastila ali odvzemu pooblastila za uporabo zvezkov TIR pošljejo zahtevane podatke o vsaki osebi.

5.	Združenje vsako leto pošlje seznam, posodobljen na dan 31. decembra, vseh pooblaščenih oseb in oseb, ki jim je bilo pooblastilo odvzeto. Seznam se pristojnim organom pošlje en teden po 31. decembru. Pristojni organi izvod seznama pošljejo Izvršnemu odboru TIR.

6.	Pooblastilo za dostop do postopka TIR samo po sebi ne pomeni pravice do pridobitve zvezkov TIR od združenj.

7.	Pooblastilo osebe za uporabo zvezkov TIR v skladu z zgoraj navedenimi minimalnimi pogoji in zahtevami, ne posega v odgovornosti in obveznosti navedene osebe v skladu s Konvencijo.

VZOREC OBRAZCA ZA POOBLASTILO

Država: …

Ime združenja: …

Pristojni organ: …

Izpolni nacionalno združenje in/ali pristojni organ
Identifikacijska številka	Ime osebe (oseb) podjetja	Naslov sedeža	Kontaktna točka in klicna številka (številka telefona in telefaksa ter e-naslov)	Registrska številka ali številka dovoljenja podjetja itd (1)	Predhodni odvzem pooblastila (2)	Datum pooblastila (2)	Datum odvzema pooblastila (2)	Žig/podpis
…
…
…

Za vsako osebo, za katero je odobreno združenje poslalo zahtevek za pooblastilo, je treba pristojnim organom poslati vsaj naslednje podatke:

—	individualno in enotno identifikacijsko številko, ki jo osebi dodeli garantno združenje (v sodelovanju z mednarodno organizacijo, v katero je včlanjeno) v skladu z usklajenim formatom. Format identifikacijske številke določi upravni odbor;

—	ime(-na) in naslov(-e) osebe (oseb) ali podjetja (za poslovna združenja navesti tudi ime pristojnih vodij);

—	kontaktno točko (fizično osebo, ki je pristojna, da carinskim organom in združenjem zagotovi informacije o postopku TIR) s popolno navedbo številke telefona, telefaksa in e-naslova;

—	registrsko številko in številko dovoljenja podjetja za opravljanje mednarodnega prevoza ali drugo (če je na voljo);

—	(če je primerno) predhodni odvzem pooblastila, vključno z datumom, trajanjem in naravo tega odvzema.

---

(1)  če je na voljo.

(2)  če je primerno.

PRILOGA 10

INFORMACIJE, KI JIH POGODBENICE DAJEJO POOBLAŠČENIM ZDRUŽENJEM (IZ ČLENA 43.B) IN MEDNARODNI ORGANIZACIJI (IZ ČLENA 6.2A)

Na podlagi odstavka 1 člena 6 in odstavka 1(f) (iii) dela I Priloge 9 k tej konvenciji se od pooblaščenih združenj zahteva, da se obvežejo, da bodo stalno preverjala, ali osebe, pooblaščene za dostop do postopka TIR, izpolnjujejo minimalne pogoje in zahteve, določene v delu II Priloge 9 h Konvenciji.

Mednarodna organizacija v imenu včlanjenih združenj in v okviru svojih pristojnosti kot mednarodna organizacija, pooblaščena na podlagi člena 6(2a), vzpostavi nadzorni sistem za zvezke TIR na podlagi zbiranja podatkov, ki jih pošiljajo carinski organi in so dostopni združenjem in carinskim upravam, o koncu operacij TIR na namembnih carinskih uradih. Da združenjem omogočijo učinkovito izpolnjevanje obveznosti, pogodbenice nadzornemu sistemu zagotovijo informacije v skladu z naslednjim postopkom:

1.   Carinski organi mednarodni organizaciji ali nacionalnim garantnim združenjem, če je mogoče prek centralnega urada ali regionalnih uradov, na najhitrejši možni način (telefaks, elektronska pošta itd.) in če je mogoče vsak dan pošiljajo vsaj naslednje informacije v standardnem formatu v zvezi z vsemi zvezki TIR, predloženimi na namembnih carinskih uradih, kakor je opredeljeno v členu1(l) Konvencije:

(a)	sklicno številko zvezka TIR;

(b)	datum in številko vpisa v carinsko knjigo;

(c)	ime in številko namembnega carinskega urada;

(d)	datum in sklicno številko, navedeno v potrdilu o koncu operacije TIR (polja 24–28 kupona št. 2) na namembnem carinskem uradu (če se razlikujeta od datuma in številke pod (b));

(e)	delni ali dokončni konec;

(f)	konec operacije TIR, overjen s pridržkom ali brez njega na namembnem carinskem uradu, brez poseganja v člena 8 in 11 Konvencije;

(g)	druge informacije ali dokumente (neobvezno);

(h)	število strani.

2.   Vzorec obrazca za uskladitev podatkov (MRF) iz Dodatka lahko nacionalna združenja ali mednarodna organizacija naslovijo na carinske organe,

(a)	kadar so neskladnosti med poslanimi podatki in tistimi na talonih v uporabljenem zvezku TIR ali,

(b)	kadar ni bil poslan noben podatek, uporabljeni zvezek TIR pa je bil vrnjen nacionalnemu združenju.

Carinski organi čim prej odgovorijo na zahteve po uskladitvi podatkov, če je mogoče, tako da vrnejo ustrezno izpolnjen obrazec za uskladitev podatkov (MRF).

3.   Carinski organi in nacionalna garantna združenja v skladu z nacionalno zakonodajo sklenejo sporazum, ki zajema navedeno izmenjavo podatkov.

4.   Mednarodna organizacija carinskim organom omogoči dostop do zbirke podatkov o končanih zvezkih TIR in do zbirke podatkov o razveljavljenih zvezkih TIR.