13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/13

(1)

Uredba (ES) št. 853/2004 za nosilce živilske dejavnosti določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora. Določa, da nosilci živilske dejavnosti razen vode ne smejo uporabljati nobene snovi za odstranjevanje površinske kontaminacije z izdelkov živalskega izvora, razen če je uporaba takih snovi odobrena v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Pri izvajanju politik Skupnosti je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi. Ukrepi Skupnosti o živilih in krmi morajo temeljiti na ustrezni oceni morebitnih tveganj za zdravje ljudi in živali ter ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih dokazov ohranjati ali, če je to znanstveno upravičeno, zviševati raven varovanja zdravja ljudi in živali, ki je zagotovljena v Skupnosti. Visoki higienski standardi v celotni živilski verigi in izogibanje ali prepoved uporabe snovi, ki lahko skrijejo slabo higiensko prakso, so ključna prednostna naloga Skupnosti.

(3)

Poleg tega je treba v okviru politik Skupnosti zagotoviti visoko stopnjo varstva okolja, tako z akti okoljske politike same kot z vključitvijo zahtev okoljske politike v opredelitev in izvajanje drugih politik in dejavnosti Skupnosti.

(4)

Predlog Komisije poudarja, da lahko številne protimikrobne snovi, kot je klorov dioksid, zakisan natrijev klorid, trinatrijev fosfat ali peroksikisline, ki se uporabljajo za odstranjevanje površinske kontaminacije s trupov perutnine, predstavljajo nevarnost za vodno okolje, zdravje osebja v sistemih odpadnih vod in delovanje in učinkovitost kanalizacijskih sistemov in/ali čistilnih naprav. Uporaba protimikrobnih snovi, ki vsebujejo klor, lahko povzroči tudi nastajanje kloroorganskih spojin, od katerih jih je več obstojnih, rakotvornih in ki se kopičijo v organizmu. Fosforjeve spojine so tudi eden od virov evtrofikacije evropskih regionalnih morij, kar povzroča masovno rast alg in druge neželene motnje vodnega okolja.

(5)

Znanstveni odbor za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravstvom (SCVPH) je 30. oktobra 1998 izdal poročilo o „koristih in omejitvah protimikrobne obdelave za trupe perutnine“ in priporočil, da bi bilo treba pred odobritvijo za uporabo katere koli spojine ali tehnike za dekontaminacijo le-to v celoti oceniti.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 14. in 15. decembra 2005 sprejela znanstveno mnenje „o oceni učinkovitosti peroksikislin za uporabo kot protimikrobnih snovi, ki se nanesejo na trupe perutnine“. Ugotavlja, da je učinkovitost peroksikislin težko oceniti, saj predloženi protokoli niso bili vedno jasno opisani in tudi če so bili, to ne bi zadostovalo za prikaz učinkovitosti peroksikislin v komercialnih pogojih.

(7)

EFSA je 6. marca 2008 sprejela znanstveno mnenje „o oceni možnih učinkov klorovega dioksida, nakisanega natrijevega klorida, trinatrijevega fosfata ali peroksikislin na pojav protimikrobne odpornosti“. Zaradi teh ugotovitev EFSA spodbuja nadaljnje raziskave o verjetnosti pojava dovzetnosti za te vrste snovi ter možnosti njihove odpornosti na terapevtske antibiotike in druge protimikrobne agense.

(8)

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) in Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo odkrita zdravstvena tveganja (SCENIHR) sta 18. marca in 2. aprila 2008 sprejela skupno znanstveno mnenje okoljskem vplivu in učinku na protimikrobno odpornost teh štirih snovi, ki se uporabljajo za odstranitev mikrobne površinske kontaminacije trupov perutnine. Navedla sta, da „trenutno ni zadovoljivega znanja glede možnih negativnih učinkov uporabe različnih biocidov“ in ugotovila, da za oblikovanje celostnih kvantitativnih ocen ni na voljo dovolj informacij. Obstaja skrb za okolje glede možnosti razširitve ali izbire bolj odpornih sevov in glede potencialnih ostankov na trupih perutnine.

(9)

Ob upoštevanju znanstvenih informacij, ki so na voljo, ni mogoče izvzeti, da bi lahko odobritev teh snovi povzročila povečanje protimikrobne odpornosti pri ljudeh.

(10)

Pojav protimikrobne odpornosti je tudi velika in stalna težava, s katero se spopadajo mednarodni organi humane medicine. Evropska komisija je sprejela razne pomembne zakonodajne pobude s ciljem zmanjšanja protimikrobne odpornosti, povezane s krmo, veterinarskim zdravljenjem živali in živili.

(11)

Prav tako je Svet na zasedanju 9. in 10. junija 2008 sprejel sklepe Sveta o protimikrobni odpornosti in poudaril, da je protimikrobna odpornost še vedno naraščajoč evropski in svetovni zdravstveni problem.

(12)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 19. junija 2008 izrazil svoje nestrinjanje glede predloga Komisije iz zgoraj navedenih razlogov in pozval Svet, naj ga zavrne.

(13)

Pomanjkanje znanstvenih podatkov v zvezi s tveganji, povezanimi z uporabo teh snovi vodi v uporabo previdnostnega načela, kakor je navedeno v členu 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (3). Po tem načelu se lahko v nekaterih primerih, kadar je po oceni razpoložljivih informacij ugotovljena možnost neželenih učinkov na zdravje, obstaja pa znanstvena negotovost, lahko sprejmejo začasni ukrepi za obvladovanje tveganja za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja, ki jo je Skupnost izbrala, dokler niso na voljo nadaljnje znanstvene informacije za bolj izčrpno oceno tveganja.

(14)

Zato je treba spodbujati zbiranje podatkov nosilcev živilske dejavnosti in raziskovalnih programov, da se v celoti ocenijo tako učinkovitost teh snovi kot razvoj protimikrobnih odpornosti ter možni vpliv na okolje. V ta namen je EFSA objavila skupne smernice AFC/BIOHAZ (4) o predložitvi podatkov za oceno varnosti in učinkovitosti snovi za odstranitev mikrobne površinske kontaminacije živil živalskega izvora. Svet meni, da je treba počakati na izid pridobitve podatkov in njihove ocene ter do takrat zavrniti predlog Komisije –