31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/23

A.

ker v skladu s členom 274 Pogodbe ES Komisija izvršuje proračun na lastno odgovornost, v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,

1.

podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006;

2.

navaja pripombe v priloženi resoluciji;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropski investicijski banki ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/25

A.

ker člen 274 Pogodbe o ES predvideva, da je Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna Skupnosti v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in v sodelovanju z državami članicami,

B.

ker je za izvajanje politike EU značilno „deljeno upravljanje“ proračuna Skupnosti med Komisijo in državami članicami, kar pomeni, da 80 % odhodkov Skupnosti upravljajo države članice,

C.

ker je v svoji resoluciji z dne 24. aprila 2007 (8) o razrešnici za proračunsko leto 2005 Parlament predlagal, da mora biti vsaka država članica sposobna prevzeti odgovornost za upravljanje prejetih sredstev EU, bodisi prek enotne izjave o nacionalnem upravljanju bodisi v obliki več izjav znotraj nacionalnega okvira,

D.

ker je treba nujno uvesti nacionalno izjavo na ustrezni politični ravni, ki bi zajemala vsa sredstva Skupnosti v okviru deljenega upravljanja, kot je predlagal Parlament v svojih resolucijah o razrešnicah za leti 2003 in 2004,

E.

ker v letnem poročilu za proračunsko leto 2006 (točka 0.10) Računsko sodišče priznava pomen nacionalnim izjavam skupaj z letnimi povzetki, saj lahko ti elementi, če se pravilno izvajajo, spodbujajo boljše upravljanje in nadzor nad sredstvi EU v državah članicah in pod določenimi pogoji bi lahko takšni elementi zagotovili dodano vrednost in bi jih Sodišče lahko uporabilo – v skladu z zahtevami mednarodnih standardov revidiranja,

F.

ker je Računsko sodišče v svojem mnenju št. 6/2007 o letnih povzetkih držav članic in 'nacionalnih izjavah' držav članic poudarilo, da je mogoče nacionalne izjave šteti kot nov element notranje kontrole nad sredstvi EU in da bodo, če poudarijo pomanjkljivosti in prednosti, spodbudile izboljšano kontrolo nad sredstvi EU pod deljenim upravljanjem,

G.

ker mora biti izboljšanje finančnega upravljanja EU podprto s tesnim spremljanjem napredka v okviru Komisije in držav članic, le-te pa se morajo zavezati k upravljanju proračuna Skupnosti in zagotoviti dokončanje integriranega okvira notranje kontrole, da se tako pridobijo pozitivne izjave o zanesljivosti,

H.

ker bi moralo izvajanje točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9) in člena 53(b)(3) Finančne uredbe, ki zadeva povzetke razpoložljivih revizij in izjav, znatno prispevati k izboljšanju upravljanja proračuna Skupnosti,

I.

ker se načelo dobrega finančnega upravljanja, vključno z učinkovito notranjo kontrolo, vključuje med proračunska načela, določena v Finančni uredbi od njene spremembe z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (10) naprej, kot je v svojem akcijskem načrtu o integriranem okvirju notranje kontrole navedla Komisija,

J.

ker sta delovanje Odbora za proračunski nadzor na splošno in zlasti postopek razrešnice del postopka, katerega cilj je vzpostavitev popolne odgovornosti Komisije kot celote in posameznih članov Komisije ter vseh ostalih zadevnih udeležencev, od katerih so države članice najpomembnejši del, in za finančno upravljanje EU v skladu s Pogodbo, ter s tem oblikujeta skladnejšo osnovo za odločanje;

K.

ker bo Parlament v naslednjem proračunskem postopku ustrezno upošteval rezultate in priporočila iz razrešnice za proračunsko leto 2006,

L.

ker mora Svet imeti za cilj krepitev reformnih prizadevanj in odgovornosti držav članic za reševanje težav, ki jih je identificiralo Računsko sodišče, ter zagotoviti boljše finančno upravljanje v Evropski uniji,

M.

ker je bilo leto 2006 evropsko leto mobilnosti delavcev in je pripomoglo k večji ozaveščenosti o mobilnosti pri oblikovanju dejanskega evropskega trga dela ter leto priprav na evropsko leto enakih možnosti za vse v letu 2007;

1.

pozdravlja napredek, ki ga je Komisija dosegla na poti do učinkovitejše uporabe sredstev EU in celotno kontrolno okolje, ki se odraža v izjavi o zanesljivosti Računskega sodišča; s tem v zvezi pozdravlja izjavo Računskega sodišča o finančnem učinku napak; poziva Računsko sodišče, naj to v prihodnje uvrsti v vsa poglavja svojega letnega poročila;

2.

pozdravlja bistven napredek, ki je bil dosežen pri upravljanju sredstev skupne kmetijske politike, zlasti zahvaljujoč se delovanju integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), ter opozarja Grčijo na obvezo za vzpostavitev sistema IAKS v skladu s svojim akcijskim načrtom;

3.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo mesečno poročala Odboru za proračunski nadzor Parlamenta o izvajanju sledenja postopku razrešnice za leto 2006, tako da vsak mesec član Komisije predstavi razvoj na svojem področju, kar zajema nacionalne izjave in letne povzetke, zunanje ukrepe in izvajanje akcijskih načrtov za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe;

4.

pozdravlja zavezo Komisije, da nacionalnim pobudam za pripravo in objavo nacionalnih izjav, ki so jih revidirala nacionalna računska sodišča, poda trdno politično podporo, in še naprej spodbuja države članice, naj se zgledujejo po Danski, Nizozemski, Švedski in Združenem kraljestvu; zato pričakuje, da bo Komisija vključila novo akcijsko točko o spodbujanju nacionalnih izjav o upravljanju kot del pregleda in nadaljnjega ukrepanja glede zgoraj navedenega akcijskega načrta za integriran okvir notranje kontrole; poleg tega pričakuje, da bodo Komisija in države članice zagotovile, da nacionalni povzetki v celoti spoštujejo namen in pomen točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma;

5.

meni, da se mora Komisija odzvati in izpolniti pomembne zahtevke iz resolucije Parlamenta, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2005, kar ne velja za področje nacionalnih izjav, kjer je Parlament pozval Komisijo, da Svetu pred koncem leta 2007 posreduje predlog izjave o nacionalnem upravljanju, ki zajema vsa sredstva Skupnosti v okviru deljenega upravljanja; obžaluje tihi pristanek Komisije na kolektivno neodgovornost držav članic, z izjemo Danske, Nizozemske, Švedske in Združenega kraljestva, glede finančnega poslovodenja Evropske unije;

6.

meni, da mora Komisija predstaviti celovite in zanesljive zneske za izterjave, ter pri tem specificirati natančno proračunsko vrstico in leto, na katere se posamezna izterjava nanaša; drugačna predstavitev podatkov bi onemogočila resno kontrolo; se zaveda, da mora Komisija te informacije v veliki meri pridobiti preko in od držav članic; v ta namen poudarja, da je Parlament v zadnjih treh letih predlagal uvedbo izjav o nacionalnem upravljanju, da bi Komisija lahko te informacije predložila in s tem zapolnila pomanjkanje preglednosti;

7.

pozdravlja objavo prej omenjenega akcijskega načrta za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe, ki je bila posledica izražene zaskrbljenosti Parlamenta med postopkom podelitve razrešnice za proračunsko leto 2006; bo podrobno spremljal poročanje o tem akcijskem načrtu ob pripravi postopka razrešnice glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2007;

8.

pozdravlja trdno zavezo Komisije, da bo izterjala vsa neupravičena plačila v preostalem obdobju pred zaključkom postopkov likvidacije za obdobje od leta 2000 do 2006;

9.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo v celoti uveljavila Finančno uredbo, zlasti glede letnih povzetkov; pričakuje, da bo Komisija v celoti obveščala Parlament o vseh kazenskih postopkih proti državam članicam in o njihovih kršitvah; v zvezi s tem pozdravlja predhodno oceno kakovosti letnih povzetkov za kmetijstvo in strukturne sklade; z veseljem pričakuje končno oceno letnih poročil o dejavnostih različnih generalnih direktoratov;

10.

meni, da je eden večjih dosežkov postopka podelitve razrešnice za proračunsko leto 2006 zaveza Komisije, da bo popravila vse posamezne napake iz letnega poročila Računskega sodišča, in zlasti zaveza, da bo v vseh primerih opravila 100 % popravke resnih kršitev pri postopkih javnih naročil ter da bo uporabila pavšalno stopnjo ali ekstrapolirane finančne popravke vedno, ko bo pri javnih naročilih odkrila sistemske težave;

11.

vendar zahteva, da mora Komisija predložiti objektivne, jasne in popolne informacije o svoji sposobnosti za izterjavo neupravičeno plačanih sredstev;

12.

pozdravlja dejstvo, da se je Komisija, kot neposredni izid postopka podeljevanja razrešnice za proračunsko leto 2006, končno zavezala k uporabi politike začasne ustavitve plačil takoj po odkritju resnih pomanjkljivosti sistema;

13.

z veseljem pričakuje četrtletna poročila o popravkih in izterjatvah, ki jih mora revidirati Računsko sodišče, vključno z uvedbo sistema in sheme poročanja, s katero bodo naknadne izterjatve lahko povezane z letom, v katerem so bila sredstva dodeljena; upa, da bo s tem prvič in pravočasno za postopek podeljevanja razrešnic za proračunsko leto 2007 pridobil dober pregled nad stanjem na tem področju; meni, da mora Komisija predložiti pregled in končni datum izvajanja zgoraj navedenega akcijskega načrta za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe;

14.

spominja Komisijo na zaveze z izredne predstavitve pred Odborom za proračunski nadzor z dne 25. februarja 2008:

15.

odobrava stališče Komisije, da v primerih nepravilnosti sproži popravne ukrepe, vključno z zamrznitvijo plačil in izterjavo neupravičenih ali nepravilno izvršenih plačil, ter da bo Parlamentu poročala vsaj dvakrat na leto o s tem povezanimi ukrepi;

16.

meni, da se Komisija po postopku razrešnice za proračunsko leto 2006 vedno bolj zaveda pomena preglednosti, vidnosti in političnega vodstva za vsa sredstva EU, ki se izvajajo na področju zunanjih ukrepov, ne glede na to ali neposredno pripadajo Komisiji prek decentraliziranega upravljanja ali preko mednarodnih skrbniških skladov;

17.

pozdravlja zavezo predstavnika ZN v Iraku, da bo izboljšal informiranje Komisije v realnem času, in meni, da je 13 mesecev podrobne raziskave o uporabi sredstev EU prek mednarodnih skrbniških skladov pripomoglo k večji ozaveščenosti glede potrebe po odgovornosti pri uporabi denarja davkoplačevalcev v EU; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje s Parlamentom pri reviziji okvirnega finančnega in upravnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi (FAFA);

18.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija vključila informacije o službenih obiskih v okviru okvirnega finančnega in upravnega sporazuma (FAFA), pa tudi ustrezne sklepe v letna poročila o dejavnostih, ki so jih konec marca 2008 podpisali pristojni generalni direktorji, in da je to Parlamentu omogočilo, da te informacije upošteva med glasovanjem o tem;

19.

sprejema predlog Komisije o razpravi glede opredelitve nevladnih organizacij po tem, ko bodo na razpolago rezultati stalnih revizij nevladnih organizacij, ki jih opravlja Računsko sodišče;

20.

poziva Komisijo, naj:

21.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo še naprej obveščala Parlament o upravičencih do sredstev, kot navaja člen 30 (3) Finančne uredbe, ter da bo še izpopolnila politično vodenje, prepoznavnost in nadzor nad sredstvi, zlasti za sredstva, upravljana prek mednarodnih skrbniških skladov;

22.

vztraja pri dostopu javnosti do informacij glede vseh članov strokovnih in delovnih skupin, ki sodelujejo s Komisijo, kakor tudi popolno razkritje upravičencev do sredstev EU;

23.

z zadovoljstvom ugotavlja pozitivno mnenje Računskega sodišča, ki zadeva zanesljivost letnih računovodskih izkazov in izjave, ki razen nekaterih ugotovitev v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavljajo finančno stanje Skupnosti, rezultate njihovih operacij in denarne tokove na dan 31. decembra 2006, v skladu z določbami Finančne uredbe in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije (Poglavje 1, Izjava o zanesljivosti, odstavki VII do IX);

24.

vendar izraža zaskrbljenost zaradi pripomb Računskega sodišča o napakah, ki so bile ugotovljene pri zneskih, evidentiranih v računovodskem sistemu kot fakture/izjave o stroških in predfinanciranje, posledica katerih so za približno 201 milijon EUR previsoko navedene obveznosti in za približno 656 milijonov EUR previsoko naveden skupni znesek kratkoročnega in dolgoročnega predfinanciranja; zlasti obžaluje pomanjkljivosti v računovodskih sistemih nekaterih generalnih direktoratih, ki še vedno ogrožajo kakovost finančnih informacij (zlasti za ločitev proračunskih let in prejemke zaposlenih) in so privedli do vrste popravkov po predstavitvi začasnih računovodskih izkazov;

25.

obžaluje dejstvo, da finančni dokumenti niso poslancem Odbora za proračunski nadzor na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije;

26.

ugotavlja, da računovodja Komisije za proračunsko leto 2006 ni mogel zagotoviti potrditve lokalnih sistemov v Uradu za sodelovanje EuropeAid, Generalnem direktoratu za izobraževanje in kulturo ter v Generalnem direktoratu za zunanje odnose;

27.

opozarja Komisijo na obvezo, ki je določena v letnem poročilu organa, pristojnem za podeljevanje razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005, da vsako polletje proračunski organ obvesti o poslovodenju vnaprejšnjega financiranja, kot je bilo zahtevano v resoluciji Parlamenta, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2005, in globoko obžaluje dejstvo, da to poročilo še ni bilo poslano Parlamentu;

28.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so po mnenju Računskega sodišča na področjih, kjer se izvajajo nadzorni in kontrolni sistemi na način, ki zagotavlja ustrezno stopnjo upravljanja s tveganji, transakcije gledano v celoti brez pomembnih napak;

29.

kljub temu obžaluje dejstvo, da na zelo pomembnih področjih porabe Skupnosti, kot so strukturni ukrepi, notranja politika in zunanji ukrepi na ravni izvajalskih organizacij, napake še vedno pomembno vplivajo na plačila;

30.

z zaskrbljenostjo opaža, da Računsko sodišče še vedno ugotavlja pomanjkljivosti pri delovanju nadzornih in kontrolnih sistemov ter pridržkov na zagotovila, ki jih nudijo izjave o zanesljivosti generalnih direktorjev, predvsem glede njihovega vpliva na zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ter opozarja države članice in Komisijo o njihovih pristojnostih v zvezi s tem;

31.

pozdravlja delo, ki ga je opravilo Računsko sodišče za dodatno izboljšanje jasnosti pristopa k pripravi izjave o zanesljivosti glede dejavnikov, ki iz leta v leto prispevajo k učinkovitejšim in smotrnejšim sistemom kontrole v posameznih sektorjih, ter Računsko sodišče poziva, naj o napredku v zvezi s tem še naprej redno obvešča Parlament;

32.

obžaluje pomanjkanje jasnosti glede zakonitosti in neizogiben vpliv na medije, ki ga bo imelo poročanje Računskega sodišča o sredstvih EU, ki so jih v skladu s pravili za upravičenost prejeli nekateri upravičenci (na primer železniške družbe, jahalni klubi/klubi za vzrejo konj, golf klubi/prostočasni klubi in mestni sveti); poudarja, da je s pravnega vidika to konec koncev razprava o pravilih o upravičenosti; poudarja, da je Parlament v preteklosti vseeno podpiral Računsko sodišče in ga bo podpiral tudi v prihodnje, ko v svojih posebnih poročilih opominja na učinkovitost in uspešnost;

33.

ponovno poudarja, da je Računsko sodišče uporabilo razpoložljive revizije in poročila nacionalnih revizijskih institucij kot sestavni del svoje nove metodologije; poziva Računsko sodišče, naj Odbor za proračunski nadzor obvesti o tem, kako te informacije uporablja, in nadalje poziva Računsko sodišče, naj poda mnenje o uporabnosti informacij, ki jih je pridobilo od nacionalnih revizijskih institucij, ko je pripravljalo svoje letno poročilo;

34.

pozdravlja kakovost določenih delov letnega poročila Računskega sodišča, kot je del o strukturnih ukrepih, ki omogoča vsem zadevnim akterjem, da identificirajo težave in svoja prizadevanja usmerijo v potrebne izboljšave;

35.

ugotavlja, da so si službe Komisije v letu 2006 močno prizadevale, da bi zagotovile celovito in pravilno evidentiranje novih plačil predfinanciranja, kakor tudi novih odprtih faktur/izjav o stroških ter ločitve proračunskih let;

36.

ugotavlja, da je bilo za strukturne sklade leto 2006 zadnje leto programskega obdobje 2000–2006, v katerem so bile za to obdobje sprejete vse obveznosti;

37.

je zaskrbljen, da neporavnane proračunske obveznosti ob koncu leta 2006 tako predstavljajo celotni obseg preostalih plačil, ki bodo izvršena v finančni perspektivi 2000–2006, in ustrezajo 28 % skupnih zneskov iz pripadajočih postavk finančne perspektive za celotno obdobje;

38.

obžaluje, da so se neporavnane proračunske obveznosti – neporabljene obveznosti, prenesene naprej za porabo v prihodnjih letih, predvsem za večletne programe – in so povezane s strukturnimi dejavnostmi in Kohezijskim skladom, leta 2006 povečale za 12,6 milijarde EUR (10,6 %) na 131,6 milijarde EUR;

39.

je zaskrbljen, da bi pritiski k porabi v letu n+2 ovirali pravilno obravnavo postopkov prenehanja strukturnih programov in projektov; poudarja, da so se plačila glede strukturnih skladov že leta 2007 v primerjavi z letom 2006 povečala za skoraj 50 %; poudarja, da mora Komisija zagotoviti učinkovit postopek prenehanja in poudarja pomembno vlogo držav članic v zvezi s tem;

40.

obžaluje, da je bila stopnja porabe pri Kohezijskem skladu, ESRR in ESS v novih državah članicah manjša od pričakovane, kar je bilo povezano z njihovimi težavami pri sprejemanju odhodkov; poziva Komisijo, da poda podrobnejše pojasnilo za manjšo porabo proračunskih sredstev za strukturne dejavnosti od nacionalno predvidene;

41.

poudarja, da je treba nujno uvesti nacionalno izjavo na ustrezni politični ravni, ki bo zajemala vsa sredstva Skupnosti v okviru deljenega upravljanja, kot je zahteval Parlament v svojih resolucijah, ki spremljajo sklepe o razrešnicah za proračunska leta 2003, 2004 in 2005;

42.

opozarja, da je v resoluciji, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2005, Parlament pozival Komisijo, da Svetu pred koncem leta 2007 predloži predlog izjave o nacionalnem upravljanju, ki zajema vsa sredstva Skupnosti v okviru deljenega upravljanja in temelji na prenizkih prijavah različnih nacionalnih organov, ki so pristojni za upravljanje odhodkov; zavrača odgovor, ki ga je Komisija podala v prilogi k svojemu poročilu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi postopka razrešnice za leto 2005: „Komisija ne bo sprejela priporočenih ukrepov, saj je treba upoštevati različno vladno strukturo in strukture upravljanja za sredstva EU v okviru deljenega upravljanja 27 držav članic, ker razvoj izjave o enotnem standardu ne bi prinesel večjih koristi. Komisija bo še naprej podpirala takšne pobude, ki jih sprejmejo nacionalne uprave“; meni, da je ta odgovor zelo nezadovoljiv, če se pri tem upošteva dejstvo, da več kot 80 % splošnega proračuna Evropske unije sodi v okvir 'deljenega upravljanja' in še bolj glede na trenutne razmere v strukturnih skladih, kot je navedlo Računsko sodišče v svojem letnem poročilu;

43.

močno podpira pobudo nekaterih držav članic (Danske, Nizozemske, Švedske in Združenega kraljestva), da bi sprejele nacionalne izjave o upravljanju sredstev Skupnosti, in je zaskrbljen zaradi dejstva, da kljub tem pobudam, večina drugih držav članic nasprotuje njeni uvedbi; poziva Komisijo, naj predstavi prednosti glede kontrolnih odnosov med Komisijo in tistimi državami članicami, ki so začele izvajati te pobude; zahteva, da Komisija redno poroča Odboru za proračunski nadzor Parlamenta o napredku v zvezi s tem;

44.

ugotavlja, da je prve letne povzetke poslala večina držav članic, in poziva Komisijo, naj sproži postopek za ugotavljanje kršitev zoper tiste države članice, ki niso izpolnile svojih dolžnosti; poudarja, da Parlament obravnava te letne povzetke kot prvi korak proti izjavam o nacionalnem upravljanju; poziva Komisijo, da pred prvo obravnavo proračuna za leto 2009 oblikuje dokument, ki bo analiziral prednosti in pomanjkljivosti nacionalnih upravljavskih in kontrolnih sistemov v zvezi s sredstvi Skupnosti ter rezultate izvedenih revizij v vsaki državi članici, ter dokument predloži Parlamentu in Svetu; Komisijo poziva tudi, naj poroča o kakovosti letnih povzetkov in zagotovi dodano vrednost k procesu, kot na primer z opredelitvijo skupnih težav, morebitnih rešitev in najboljših praks;

45.

vendar je seznanjen s kritično izjavo Računskega sodišča o nacionalnem revizijskem delu, da mora zunanji revizor, ki se želi zanašati na ali uporabiti mnenje ali delo drugih, pridobiti neposredne dokaze o trdni podlagi tega dela; zato meni, da je delo delovne skupine Odbora za stike, ki je odgovorna za razvoj skupnih revizijskih standardov in primerljivih revizijskih meril, pripravljenih po meri za območje EU, osrednjega pomena, in poziva Komisijo, naj spodbudi vse države članice, naj pri tem delu sodelujejo;

46.

opozarja Komisijo na predhodno kritiko Parlamenta glede trdnosti podlage, na kateri je Komisija trdila, da sprejema svojo politično odgovornost prek zbirnega poročila, z ozirom na to, da Komisija nima celotnega vpogleda v 80 % sredstev v okviru deljenega upravljanja in kakovost letnih poročil o dejavnostih niha; poudarja, da je vir tega pomanjkanja vpogleda dvojen: po eni strani nezadostno spremljanje in nadzor s strani Komisije, po drugi strani pa pomanjkanje konkretnih rešitev in odgovornosti na ravni držav članic;

47.

obžaluje tihi pristanek Komisije na kolektivno neodgovornost večine držav članic glede finančnega poslovodenja Evropske unije; pozdravlja in podpira pobude nekaterih držav članic in poziva ostale države članice, naj jim v tem sledijo;

48.

ugotavlja, da proračun izvršujejo Komisija in njeni člani in ne generalni direktorji, ki so pooblaščeni odredbodajalci, in potemtakem obžaluje, da povečane odgovornosti generalnih direktorjev ni spremljal zaznamek neposredne (in ne politične) odgovornosti članov Komisije; poziva Komisijo, da predstavi predlog za izboljšanje tega stanja, ki je v nasprotju s členom 274 Pogodbe;

49.

pozdravlja zanesljivo analizo komisijskega sistema notranje kontrole (poglavje 2 letnega poročila Računskega sodišča), ki jo je izvedlo Računsko sodišče; spodbuja Računsko sodišče, naj nadaljuje ta pozitivni razvoj in vključi analizo posameznega ukrepanja oziroma neukrepanja članov Komisije, da se tako izboljša položaj;

50.

opozarja, da gre pri upravljanju za položaj osebja, ki dela na proračunskih in kontrolnih funkcijah glede poslovodne ravni, za krepitev njihove vloge za ukrepanje in za njihove veščine ter usposabljanje;

51.

poziva generalnega direktorja Generalnega direktorata za proračun, da poda uradno mnenje o kakovosti in učinkovitosti sistemov notranje kontrole;

52.

poziva generalnega sekretarja, da poda uradno izjavo o zanesljivosti v zvezi s kakovostjo posameznih izjav generalnih direktorjev;

53.

zahteva, da notranji revizor Komisije v obliki revizijskega mnenja oceni izjavo o zanesljivosti generalnega sekretarja;

54.

opozarja na pomen funkcionalnih smeri poročanja – odprte komunikacije med enakimi skupinami specializiranega strokovnega osebja v različnih generalnih direktoratih, kot je na primer osebje s področja IT, osebje za notranjo kontrolo, računovodje itd., v takšni organizaciji, kot je Komisija; obžaluje zelo omejena prizadevanja za vpeljavo takšne vrste instrumenta upravljanja; poziva Komisijo, da čim prej zagotovi vpeljavo obveznih funkcionalnih smeri poročanja in najkasneje do septembra 2008 o tem obvesti Odbor za proračunski nadzor Parlamenta;

55.

poziva Komisijo k povišanju računovodja na isto raven kot jo imajo njegovi enakovredni sodelavci;

56.

nadalje poziva Komisijo, da spremeni sestavo odbora za spremljanje poteka revizije tako, da bo število zunanjih članov enako številu članov Komisije; poziva Komisijo, naj enega izmed zunanjih članov odbora za spremljanje napredka revizije imenuje za njegovega predsednika;

57.

od Komisije pričakuje, da bo izdala letno izjavo o zanesljivosti institucije na ravni celotne Komisije, ki jo bo njen predsednik predstavil Odboru za proračunski nadzor Parlamenta;

58.

pozdravlja splošni napredek, ki je bil dosežen pri razvoju komisijskega sistema notranje kontrole;

59.

se ne strinja z izjavo Komisije v njenem zgoraj navedenem poročilu o napredku v letu 2008 o akcijskem načrtu za integriran okvir notranje kontrole, da so ukrepi 1, 3, 3N, 5, 8 in 13 zaključeni; poudarja, da Parlament doslej ni poznal dokazil niti izjav, ki bi utemeljile tako izjavo; zato je prisiljen, da resno podvomi, ali so bili ti ukrepi pripravljeni, kaj šele ali so bili izvedeni oziroma ali so imeli vpliv na izvajanje akcijskega načrta;

60.

vendar pozdravlja polletni pregled napredka na področju izvajanja akcijskega načrta;

61.

vendar poudarja, da je Komisija za izvajanje ukrepov 1, 3, 3N, 5, 10, 10N, 11, 11N, 13 in 15 odvisna tudi od sodelovanja z državami članicami; poudarja, da Parlament te ukrepe v celoti podpira in zato poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, ki so ji na voljo, da jih čim prej izvede;

62.

pričakuje, da bo Parlament za postopek razrešnice za proračunsko leto 2007 zadevni pregled napredka prejel pred 1. januarjem 2009;

63.

globoko obžaluje, da vse do danes Parlament še ni prejel informacij glede analize stroškov in koristi kontrolnih sistemov za sredstva EU, kot je bilo zahtevano v resoluciji, priloženi k sklepu o razrešnici za proračunsko leto 2005;

64.

meni, da je nesprejemljivo, da Komisija zmanjšuje revizijske rezultate Računskega sodišča, ki temeljijo na široko sprejetih mednarodnih revizijskih standardih zaradi „razlik v mnenju o vrsti in vplivu napak ter o ocenjevanju sistemskih pomanjkljivosti, prav tako pa deloma različnih mnenj glede delovanja mehanizmov za finančne popravke“ (stran 2, zadnji odstavek);

65.

meni, da se morajo vse rezervacije glede pomanjkanja zagotovila o zakonitosti in pravilnosti porabe Skupnosti, odražati v letnih poročilih o dejavnostih pa tudi v sinteznem poročilu; zato je zelo presenečen, da so se trije generalni direktorji šele leta 2006 odločili, da vključijo rezervacije glede upravljanja in kontrole INTERREG, ki po njihovih besedah obstajajo že več let (stran 4, zadnji odstavek);

66.

je zaskrbljen zaradi izjav notranjega revizorja v svojem prvem preglednem poročilu, v katerem navaja, da polovica kritičnih in zelo pomembnih priporočil kljub napredku ni bila izvedena pred določenimi ciljnimi datumi (stran 8, pred zadnjim odstavkom); poziva Komisijo, naj bolj poudari izvajanje teh priporočil;

67.

z obžalovanjem ugotavlja, da je v skladu z Računskim sodiščem: „(...) pri pomembnih delih proračuna EU mnenje generalnih direktorjev o zakonitosti in pravilnosti porabe EU pozitivnejše, kot bi bilo skladno z revizijo Sodišča“ (točka 2.13 letnega poročila);

68.

obžaluje, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu ponovno poudarilo, da nekatera letna poročila o dejavnostih še vedno ne vključujejo zadostnih dokazov za izjavo o zanesljivosti (točke 2.14 do 2.18 letnega poročila);

69.

pozdravlja dejstvo, da je bilo v zbirnem poročilu poudarjeno, da „v vseh primerih, v katerih se mnenji Evropskega računskega sodišča in generalnega direktorja razlikujeta, mora slednji svoje mnenje predstaviti v naslednjem letnem poročilu o delu“ (točka 2), in upa, da bodo izboljšave vidne v letnih poročilih o dejavnostih za leto 2007 in prihodnja leta;

70.

poziva Komisijo, naj z vzpostavitvijo skupnih meril za pripravo rezervacij in večjo formalizacijo letnih poročil o dejavnostih izboljša ta poročila, da omogoči boljšo primerjavo med letnimi poročili o dejavnostih generalnih direktoratov in skozi čas; poziva Komisijo, naj upošteva pripombe Računskega sodišča o letnih poročilih o dejavnostih, in naj izboljšave pripravi v tesnem sodelovanju z Računskim sodiščem;

71.

pozdravlja objavo sporočila Nadaljnji ukrepi po objavi Zelene knjige „Pobuda za preglednost v Evropi“ (KOM(2007)0127), v kateri Komisija v skladu s členom 30(3) Finančne uredbe navaja, da bodo podatki o upravičencih do sredstev EU javno dostopni od leta 2008 naprej (oddelek 2.3.2) in izjavlja, da bo „spomladi leta 2008“ odprt register zastopnikov interesov (lobistov);

72.

zaveda se argumentov v korist prostovoljne in obvezne registracije lobistov; seznanjen je z odločitvijo Komisije, da se vzpostavi prostovoljni register in ovrednoti sistem po enem letu; se zaveda pravne podlage za obvezno registracijo, ki jo določa Lizbonska pogodba; opozarja, da je obstoječi register Parlamenta že obvezen, in da bi moral biti morebitni skupni register dejansko obvezen, saj je registracija v obeh primerih predpogoj za vstop v Parlament;

73.

opozarja na potrebo po novemu kodeksu ravnanja za člane Komisije, da se izboljša skupna politična pristojnost in odgovornost za politične sklepe, pa tudi za izvajanje politike s strani njihovih služb;

74.

vztraja pri odgovornosti Komisije za zagotavljanje popolnosti, možnosti iskanja in primerljivosti podatkov, ki jih posredujejo upravičenci do sredstev EU, in opozarja na pisni odgovor Komisije Parlamentu, v katerem je določena namera, da se pred aprilom 2008 dokonča in doseže dogovor z državami članicami o skupnih standardih za takšne nize informacij;

75.

opozarja na svoje pripombe iz točke 85 v resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2005, v katerih se je zahteval enostaven dostop do informacij o tem, kdo je zastopan v različnih strokovnih skupinah in kakšne so njihove naloge, ter iz točke 86, v kateri je bila Komisija pozvana, da objavi imena oseb, ki sodelujejo v teh skupinah, in imena posebnih svetovalcev, ki so jih zaposlili posamezni člani Komisije, generalni direktorji ali kabineti; poziva, da je treba javno objaviti imena vseh strokovnjakov in svetovalcev v delovnih skupinah Komisije;

76.

opozarja na odgovore, ki jih je Komisija podala Parlamentu med predstavitvijo članov Komisije, pristojnih za razrešnico, ki je potekala 21. januarja 2008, iz katerih izhaja, da bodo registri strokovnih skupin vsebovali vse takšne skupine, vključno z informacijami o članih komitoloških odborov, posameznih strokovnjakih, skupnih subjektih in odborih za socialni dialog;

77.

opozarja na zahtevo v odstavku 76 svoje resolucije o razrešnici za leto 2005, da v zavezujoč kodeks ravnanja komisarjev vključi temeljne etične standarde in vodilna načela, ki jih morajo komisarji spoštovati pri opravljanju svoje funkcije, predvsem pri imenovanju sodelavcev, zlasti v svojem kabinetu;

78.

obžaluje odgovor, ki ga je Komisija podala v prilogi k svojemu zgoraj navedenemu poročilu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi postopka razrešnice za leto 2005 (str. 18), saj ta pravila še ne obstajajo in poziva Komisijo, naj jih sprejme;

79.

opozarja na pomen popolne preglednosti in obveščanja glede osebja v kabinetih članov Komisije, ki ni bilo zaposleno v skladu s Kadrovskimi predpisi;

80.

pozdravlja dejstvo, da so po mnenju Računskega sodišča vsi pomembni vidiki sistemov za carinski nadzor zadovoljivi, da so izkazi glede tradicionalnih lastnih sredstev zanesljivi in da so poslovni dogodki zakoniti in pravilni, čeprav so še vedno prisotne določene pomanjkljivosti;

81.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija sredstva iz naslova DDV in BND po oceni Računskega sodišča pravilno izračunala, zbrala in vknjižila na račune Skupnosti;

82.

glede sredstev iz DDV z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija ohranila pogostost in kakovost svojih inšpekcijskih pregledov; vendar pa je zaskrbljen zaradi števila neporavnanih rezerv in zato Komisijo poziva, da si v sodelovanju z državami članicami še naprej prizadeva zagotoviti odpravo rezerv v razumnem časovnem okviru;

83.

poziva Komisijo, da Parlamentu sporoči, kaj namerava storiti v primeru držav članic s stalnimi rezervami;

84.

pozdravlja splošno izboljšanje na področju izdatkov za SKP in izjavo Računskega sodišča, da je integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki je glavno orodje za kontroliranje pomoči na površino, premij za živali in sheme enotnega plačila na površino, učinkovit sistem za omejevanje tveganja za nepravilne odhodke, če se pravilno uporablja;

85.

ceni prizadevanja Komisije za razširitev uporabe IAKS-a in pričakuje, da bo Komisija v skladu z načrti in odgovori, ki jih je predstavila Parlamentu, zagotovila, da bo odstotek odhodkov za kmetijstvo, ki ga pokriva IAKS, vsaj 89 % do konca leta 2010 in 91,3 % do konca leta 2013;

86.

obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so napake še vedno pomembno vplivale na odhodke za SKP, in obžaluje dejstvo, da se kontrole in preverjanja v okviru IAKS-a še vedno ne izvršujejo učinkovito oziroma še niso popolnoma zanesljivi v nekaterih državah članicah, in zato poziva Komisijo, naj z državami članicami dvojno preveri, da se IAKS v celoti izvaja v vseh državah članicah EU-15 in da se pomanjkljivosti, ki so bile odkrite v državah članicah EU-10 odpravijo;

87.

obžaluje, da je Računsko sodišče ponovno ugotovilo težave pri izvajanju IAKS-a v Grčiji; popolnoma podpira namen Komisije (kot je bil naveden v Odboru za proračunski nadzor), da strogo uveljavlja obstoječo zakonodajo glede začasne ustavitve plačil, če grška vlada v določenem roku ne odpravi trenutnih težav;

88.

obžaluje dejstvo, da je pri kmetijsko-okoljskih ukrepih na področju razvoja podeželja stopnja napak običajno visoka, saj kmetje ne izpolnjujejo pogosto zapletenih pogojev za upravičenost; meni, da bi morala Komisija pri teh ukrepih ustrezno preučiti primernost pogojev za upravičenost in preučiti možnosti za njihovo poenostavitev;

89.

ugotavlja, da je Komisija navedla morebitno potrebo po uporabi različne ravni dopustnega tveganja na kmetijskem in okoljskem področju, da se tako vzpostavi pravilno ravnovesje med izboljšanjem in zaščito okolja ter odhodki za kontrolo uporabljenih ukrepov; vendar vztraja pri zagotavljanju pravilnega izvajanja in zadostne kontrole nad porabo Skupnosti in poziva Komisijo, da izvede temeljito preiskavo in preuči možne stroške in koristi na področju kmetijsko-okoljskih ukrepov, kakor tudi povezavo z drugimi področji porabe, ter predstavi analizo Svetu, Parlamentu in Računskemu sodišču kot minimalno podlago za razpravo o potrebi po reformi, ki jo je nakazala Komisija;

90.

ugotavlja, da odkar novi postopek potrditve obračunov skrbi za nepravilnosti, ki jih imajo države članice za nepopravljive, in zneski bremenijo Skupnost na podlagi informacij iz držav članic, mora Komisija sedaj izvesti podrobno spremljanje, da zagotovi, da dolgovi pravilno in ustrezno bremenijo proračun Skupnosti;

91.

opozarja tudi, da stroške finančnih popravkov nosijo države članice, običajno davkoplačevalci, namesto da bi jih nosili upravičenci nepravilno izplačane pomoči;

92.

v skladu z navedbami Računskega sodišča ugotavlja, da Komisija pri reviziji sheme enotnega plačila (prvič leta 2006) ni opredelila obsega in intenzivnosti dela za certifikacijske organe in so tako nekateri organi (na primer v Italiji) izvzeli iz svojega dela preverjanje pravic in to le omenili v svojih potrdilih, Komisija pa je to sprejela brez pripomb;

93.

obžaluje, da Komisija stopnje nepravilnih plačil, ki jih financira SKP, ne pozna ali je še ni ocenila na način, ki bi bil po mnenju Računskega sodišča ustrezen; ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da popravkov za nepravilna plačila, za katera je najvišji ocenjeni znesek 100 milijonov EUR, ni bilo mogoče opraviti, ker so bila odkrita po izteku roka; poziva Komisijo, naj za revizije skladnosti nameni ustrezna sredstva, da izvede popravke za nepravilna plačila v časovnem roku;

94.

meni, da bi morala Komisija vse pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče navedlo v letnem poročilu, odpraviti, da se ponudi višja stopnja zagotovila, ki ga je mogoče pridobiti iz dela certifikacijskih organov;

95.

je seznanjen z zaključki iz točk 5.20 in 5.21 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2006 in zato poziva Komisijo, da izboljša preglede v Združenem kraljestvu, ki ni ravnalo v skladu z zakonodajo Skupnosti, ko je lastnikom zemljišč dodelilo pravice ter jim izplačalo shemo enotnih plačil (SEP) in pomoč za razvoj podeželja za zemljišča, ki so jih dali v najem in jih obdelujejo kmetje najemniki, ter tudi nekatere države članice (Avstrija, Irska in Združeno kraljestvo), ki niso pravilno uporabljale nekaterih ključnih elementov SEP in so konsolidacijo pravic razširile tako, da presega določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (11);

96.

je seznanjen z zelo jasno izjavo Komisije, tako v odgovorih Računskemu sodišču (točka 5.27 letnega poročila) kot pred Odborom za proračunski nadzor Parlamenta, da nihče ni upravičen do kmetijske pomoči, če ne opravlja kmetijske dejavnosti; pričakuje, da bo Komisija spremljala primere, ki jih je identificiralo Računsko sodišče, in bo zagotovila, da ne bodo opravljena plačila – v primeru, da so že bila opravljena, pa bodo izterjana – lastnikom zemljišč, ki ne opravljajo kmetijske dejavnosti;

97.

v luči izjave Računskega sodišča, iz katere izhaja, da so med več kot 700 novimi upravičenci golf klubi, kriket klubi, prostočasni klubi/živalski vrtovi, jahalni klubi, železniške družbe in mestni sveti, poziva Komisijo, da pripravi splošni pregled in oceno razvoja na področju dodeljevanja kmetijske pomoči takšnim upravičencem, ki so upravičeni do sredstev v okviru veljavnih pravil;

98.

opozarja države članice o obstoječi možnosti, da se v nacionalnem okviru vpliva in odloča o nadaljnjem omejevanju dejavnosti in upravičencev do sredstev; poziva Komisijo, da, kadar je to primerno v luči razvojev in v skladu z njeno oceno nameravane uporabe podpornih ukrepov, predstavi predlog za spremembo ali revizijo pravil;

99.

opominja, da je v letu 2006 financiranje Skupnosti za strukturne politike znašalo 32,4 milijarde EUR; poudarja, da je za leto 2007 brez upoštevanja sofinanciranja držav članic ta znesek narasel na 46,4 milijarde EUR;

100.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu navedlo, da na povračilo odhodkov za projekte strukturnih politik vplivajo pomembne napake, in da je delež povračil v primeru, na katerega je vplivala napaka, 44 % ter da „vsaj 12 % skupnega zneska povračil za strukturne politike ne bi smelo biti povrnjenih“;

101.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja pripombe Računskega sodišča, po katerih:

obžaluje sklepe, po katerih je Računsko sodišče z razumno zanesljivostjo trdilo, da vsaj 12 % skupnega zneska, povrnjenega za projekte strukturnih politik, ne bi smelo biti povrnjenega;

102.

meni, da je nesprejemljivo, da so po trditvah Evropskega računskega sodišča prvostopenjski nadzorni sistemi v državah članicah ponavadi neučinkoviti ali le deloma učinkoviti ter da številne nacionalne in regionalne oblasti ne posvečajo dovolj pozornosti upravljanju sredstev EU; ugotavlja, da v revizijskem vzorcu Računskega sodišča (19 prvostopenjskih nadzornih sistemov) ni bil učinkovit noben sistem, le 6 zmerno učinkovitih in 13 neučinkovitih, kar pomeni, da na področju strukturnih skladov v primerjavi z letom 2005 ni bilo nobenega napredka; je zelo zaskrbljen, ker Svet ni zmožen jasno priznati, da je odgovoren za te razmere, ki so predvsem posledica neprimernega nadzora držav članic;

103.

zato poziva Komisijo, naj predhodno preverja, ali so v vseh državah članicah vzpostavljeni nadzorni in kontrolni sistemi za obdobje 2007–2013 in jih redno spremlja;

104.

obžaluje tudi dejstvo, da glede na Računsko sodišče Komisija ohranja le zmerno uspešen nadzor kontrolnih sistemov v državah članicah in ne preprečuje povračil precenjenih ali neupravičenih odhodkov;

105.

obžaluje, da glede na Računsko sodišče zapletena ali nejasna merila za upravičenost ali zapletene pravne zahteve slabo vplivajo na zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij pri odhodkih strukturnih politik (kot je kmetijska politika in notranje politike);

106.

meni, da je nesprejemljivo, da je glede na Komisijo (12) lahko pričakovan le manjši razvoj pri poenostavitvi veljavnih uredb za obdobje 2007–2013 za strukturne sklade in da bo nadaljnja poenostavitev predlagana šele za naslednji mandat;

107.

poziva Komisijo, naj uresniči priporočilo Računskega sodišča (točka 6.45 letnega poročila) glede Kohezijskega sklada in naj čim prej predloži nadaljnje predloge za poenostavitev, med drugim tudi jasna in enostavna pravila, smernice in merila za upravičenost;

108.

se popolnoma strinja z Računskim sodiščem in meni, da imajo organi držav članic zelo pomembno vlogo pri uspešnem izvajanju strukturnih skladov ter da mora Komisija okrepiti njihove revizije in si bolj prizadevati za nadzor organov upravljanja v državah članicah;

109.

obžaluje, da ni pobud, s katerimi bi države članice uspešno nadzirale odhodke, saj lahko vse neupravičene odhodke, ki jih ugotovita Komisija ali Računsko sodišče, nadomestijo z upravičenimi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v prihodnosti države članice (ne da bi s tem izgubile financiranje) z drugimi odhodki lahko nadomestile le tiste nepravilnosti, ki jih bodo ugotovile same;

110.

pozdravlja zgoraj omenjeni akcijski načrt Komisije za krepitev nadzorne vloge Komisije glede deljenega upravljanja strukturnih ukrepov s 37 ukrepi za zmanjšanje števila nepravilno izvršenih izplačil držav članic; pozdravlja tudi zavezo Komisije, ki jo je naznanila na predstavitvi v Odboru za proračunski nadzor 25. februarja 2008, da bo vsako četrtletje poročala Parlamentu o napredku tega akcijskega načrta; pričakuje, da bo Komisija izboljšala shemo poročanja v sodelovanju z Računskim sodiščem; poziva Komisijo, ob upoštevanju njene odgovornosti iz pogodb glede izvrševanja proračuna in spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme naslednje ukrepe glede skupnega upravljanja strukturnih skladov:

111.

poziva Komisijo, naj predloži pregled s končnim datumom za izvajanje tega akcijskega načrta, vključno s skupno shemo količinskih kazalcev in vmesnih rokov za njegovo izvajanje;

112.

meni, da se mora Komisija osredotočiti na zanesljivost nacionalnih sistemov spremljanja in poročanja, usmerjanje držav članic in usklajevanje revizijskih standardov ter vedno uporabljati razčlenitev po državah članicah;

113.

pričakuje, da bo Komisija sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zoper tiste države članice, ki niso izpolnile svojih dolžnosti iz uredb o strukturnih skladih, Finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil ter Medinstitucionalnega sporazuma, zlasti zoper tiste, ki ne posredujejo poročil o izterjatvah in finančnih popravkih ali letnih povzetkov v skladu s smernicami in zoper tiste, ki posredujejo neprimerne letne povzetke;

114.

poudarja pomen smernic Komisije za uspešno izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma; meni, da bi morale te smernice kot prvi ukrep vsaj zahtevati, kar je že navedeno v sektorski uredbi za kmetijstvo (na primer izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše vodja organa upravljanja skupaj s poročilom o certifikaciji);

115.

vztraja, da mora Komisija sprožiti postopke za začasno opustitev zoper države članice, ki imajo neustrezne prvostopenjske sisteme kontrole, pospešiti sistem sankcij in Parlamentu predložiti konkreten načrt o časovnem razporedu in sankcijah, ki bodo uporabljeni po ugotovitvi nepravilnosti;

116.

vztraja pri revizijskih poročilih o popravkih in izterjavah Komisije (umiki, izterjave držav članic, izterjave Komisije, neto popravki, prekinitev plačil) za vsa neupravičeno izvedena plačila v povezavi z vsemi sredstvi z natančnimi opredelitvami vseh različnih kategorij finančnih popravkov in nadalje vztraja, da ima Računsko sodišče popoln dostop do ustreznih dokazov; pričakuje, da bo Komisija vzpostavila jasno povezavo med izterjavo in letom, v katerem je prišlo do nepravilnosti, in da bo te sheme poročanja oblikovala v sodelovanju z Računskim sodiščem;

117.

je seznanjen z izjavo Komisije, da zaradi učinkovitosti naknadnih kontrol ne bo izgubljen noben neupravičeno izplačan znesek v letu 2006; pričakuje, da bo Parlamentu predložila objektivne, jasne in popolne informacije glede njene sposobnosti izterjatve neupravičeno izplačanih zneskov in tudi s tem povezane dokaze;

118.

spominja na ukrep 11N (13), ki je imel rok izvajanja določen za 31. december 2007, in poziva Komisijo, da ga izvede čim prej;

119.

je zaskrbljen zaradi izjave Komisije iz njenega zgoraj omenjenega poročila o napredku za leto 2008, da bodo v centralnem finančnem in računovodskem sistemu navedene le izterjatve, ki so bile sprožene v letu 2008; zato poziva Komisijo, naj v centralni finančni in računovodski sistem vključi informacije o nadzornem organu in vrsti napak ter naj za nazaj kodira vse izterjatve za obdobji 1994–1999 in 2000–2006;

120.

zato poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost in uspešnost večletnega sistema izterjatev in o tem poroča v računovodskih izkazih za leto 2008 ali 2009;

121.

pričakuje, da bo Komisija Parlamentu predložila oceno o kakovosti vseh letnih povzetkov, ki jih je prejela za kmetijsko, strukturno in ribiško politiko; ta ocena mora vsebovati razčlenitev po državah članicah in po političnih področjih, pa tudi mnenje o splošnem zagotovilu in analizi, ki izhaja iz povzetkov;

122.

je zaskrbljen nad raznolikostjo informacij v zvezi s finančnimi popravki in izterjavami, ki jih je podala sama Komisija, in upa, da informacije v zvezi z razrešnicami vsebujejo iste opredelitve finančnih popravkov kot zgoraj navedena četrtletna poročila;

123.

poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda sporoči rezultate „pogodb o zaupanju“ ter odgovori na osnovno vprašanje, ali imajo te pogodbe dodano vrednost;

124.

pričakuje, da bo Komisija letno obveščala, ali države članice izpolnjujejo ali ne upoštevajo obveznosti iz Uredbe o strukturnih skladov in Medinstitucionalnega sporazuma; pozdravlja, da je Komisija pridobila nacionalne povzetke sektorskih revizij, ki jih zahtevata revidirani Medinstitucionalni sporazum in revidirana Finančna uredba; obžaluje pa dejstvo, da vse države članice niso izpolnile te zahteve; poziva Komisijo, naj prične postopke za ugotavljanje kršitev proti tistim državam članicam, ki niso predložile nacionalnih povzetkov sektorskih revizij;

125.

za razrešnico za proračunsko leto 2007 poziva Komisijo, naj predloži zneske na podlagi izvršenih izplačil in na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki bodo jasno pokazali, ali so podatki letni ali večletni, kar je jasna razlaga narave finančnih popravkov (pavšalni popravki v primeru pomanjkljivosti sistema), izterjave na ravni končnega upravičenca in izboljšanje sistema ABAC, ter pričakuje, da bodo posredovane informacije za razrešnico zadevale enake opredelitve finančnih popravkov kot v drugih poročilih o finančnih popravkih, objavljenih v tistem letu;

126.

poziva Komisijo, naj po zaključku zadnjih projektov iz proračuna za leto 2006 poroča o skupnem seštevku povrnjenih zneskov ter po potrebi tudi o izgubah in razlogih zanje;

127.

zaskrbljeno ugotavlja, da se je v nekaterih državah članicah EU-15 občutno zmanjšal obseg plačil, kar je povzročilo izrazito povečanje neporavnanih obveznosti;

128.

opominja Komisijo, da ima kakovost revizijskih sistemov znaten vpliv na ocenjevanje projektov, tako da bodo stroga pravila za kakovost postopkov finančnega nadzora v prihodnje zelo pomembna;

129.

je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da so tako kot leta 2005 neporavnane proračunske obveznosti stalno rasle in bo to skupaj z zamenjavo pravila n+2 s pravilom n+3 v nekaterih državah članicah v obdobju 2007–2013 povzročilo poslabšanje trenutnih razmer, tako da bodo sredstva do končnih uporabnikov prispela kasneje, proračunsko načelo enoletnosti in zastavljeni roki programov pa čedalje redkeje spoštovani;

130.

podpira mnenje Računskega sodišča, da je treba povečati pravočasno učinkovitost nadzornih sistemov v državah članicah, da se omogoči preprečevanje napak v začetnih fazah projektov, in meni, da je treba nacionalnim uradnikom, ki sodelujejo pri oceni in analizi projektov, zagotoviti celovito usposabljanje, da se zagotovi, da ravnajo s potrebno hitrostjo pri uporabi strukturnih skladov;

131.

ugotavlja, da Komisija državam članicam priporoča, naj od sedaj naprej uporabljajo poenostavitve iz novih pravil, ki veljajo za strukturne sklade za obdobje 2007 do 2013 (14), na primer z uporabo pavšalnih zneskov za posredne stroške v okviru Evropskega socialnega sklada, ki pa morajo biti čim nižji in oblikovani čim bolj smiselno, ter meni, da je to izrednega pomena;

132.

meni, da je bistveno, da se trendi strukturne politike ocenjujejo glede na pomembne kazalnike in cilje, kar bi omogočilo njihovo primerjavo in kratkoročno združevanje, kolikor je to mogoče, da bi se tako preprečile drugače neizbežne površne in približne ocene, ki so predložene prepozno in s tem onemogočajo popravke;

133.

z zaskrbljenostjo opaža, da je na splošno za notranjo politiko Računsko sodišče ponovno odkrilo dve pomembni pomanjkljivosti, na eni strani pomembno stopnjo napak pri plačilih upravičencem in na drugi strani dejstvo, da nadzorni in kontrolni sistemi Komisije ne zmanjšujejo dovolj pripadajočega tveganja, da se povrnejo previsoko prijavljeni stroški (Letno poročilo, zaključki, točka 7.30);

134.

tako kot v prejšnjih letih tudi opaža, da je Računsko sodišče opozorilo na ponovne zamude Komisije pri izplačilih upravičencem;

135.

globoko obžaluje kritično oceno Računskega sodišča na tem področju, ki sodi v okvir neposrednega finančnega poslovodenja Komisije, in slednjo poziva, naj stori vse, kar je v njeni moči za sprejetje potrebnih ukrepov, da se v prihodnjem letu izogne enakemu številu pomanjkljivosti;

136.

meni, da je poenostavitev pravil za izračunavanje utemeljenih stroškov potreben korak za izboljšanje razmer, in poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vzpostavitev pravil, ki jih bodo upravičenci z lahkoto uporabljali;

137.

poudarja, da mora Komisija spoštovati določbe Finančne uredbe glede rokov za odhodke, in poziva Komisijo, da sprejme resne ukrepe, da se izogne običajnim neprestanim zamudam pri plačilih;

138.

pozdravlja možnost prijavljanja posrednih stroškov za namene subvencij na pavšalni osnovi, kot je predvideno v Uredbi (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu (15);

139.

poziva države članice, naj s pomočjo Komisije izboljšajo svoje sisteme nadzora in kontrole nad stroški, ki jih uveljavljajo prejemniki pomoči;

140.

podpira stališče Računskega sodišča, da je treba finančno upravljanje notranje politike izboljšati in si prizadevati za poenostavitev pravil, ki se uporabljajo za programe, in sicer z uporabo pavšalnega financiranja in prehodom na sistem financiranja, ki temelji na rezultatih;

141.

poudarja, da je bilo leto 2006 evropsko leto mobilnosti delavcev, ki je, ne glede na skromen proračun, omogočilo odkrivanje nekaterih ovir v okviru prostega pretoka, vendar še ni vodilo k dejanskim spremembam;

142.

pozdravlja naložbe v novi portal EURES, ki je začel delovati leta 2006, ki je že pokazal svojo dodano vrednost k dejanski mobilnosti in prostemu pretoku na evropskem trgu dela; kljub tem naložbam ugotavlja, da obstajajo številne jezikovne ovire, zaradi česar bi bilo primerno uporabiti jezikovni pristop, podoben tistemu, ki je uporabljen za študente v okviru evropskih programov za mobilnost;

143.

ugotavlja, da je bilo v končno sprejetem in med letom spremenjenem proračunu za leto 2006 skupaj 963,8 milijona EUR namenjenih za odobritve za prevzem obveznosti na področju prometne politike in 891,4 milijona EUR za odobritve plačil; nadalje ugotavlja, da je od tega:

144.

pozdravlja, da se stopnje uporabe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil za projekte TEN-T, ki dosegajo skoraj 100 %, stalno povečujejo in poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo iz državnih proračunov na voljo ustrezna finančna sredstva, ki bodo usklajena z obveznostmi Skupnosti;

145.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so stopnje uporabe odobritev za prevzem obveznosti za varnost prometa nizke (34 %) in da je bil na tem področju večji del vsote, ki je bil prvotno na voljo leta 2006, prerazporejen v leto 2007; opaža tudi nizko stopnjo uporabe odobritev plačil za program Marco Polo (44,8 %), zlasti pa je zaskrbljen zaradi zelo nizkih stopenj uporabe odobritev plačil za pilotni projekt o varnosti v cestnem sektorju projektov TEN-T (29,6 %), delno zaradi poznega podpisa pogodb, kar je povzročilo kasnejši začetek izvajanja pilotnega projekta; zato poziva Komisijo, naj v prihodnosti čim prej objavi javne razpise in razpise za oddajo predlogov, da se bodo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil lahko v celoti izkoristile;

146.

poziva Komisijo in proračunski organ, naj zagotovita, da bodo po sprejetju proračuna za pilotne projekte pravilno uravnotežene vsote za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil; to ravnotežje naj odraža dejstvo, da je obdobje, po katerem projekt doseže fazo plačil, ponavadi daljše od enega proračunskega leta;

147.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je analiza Računskega sodišča o izvajanju standardov notranje kontrole o pravilnosti in zakonitosti finančnih transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, pokazala, da so tiste, ki jih je opravil generalni direktorat za energetiko in promet, v skladu z zahtevami glede ocenjevanja in obvladovanja tveganj, obveščanja uprave, poročanja o nepravilnostih in nadzora; kljub temu poziva generalni direktorat za energetiko in promet, naj uporabi analizo vrst in stopenj napak za oblikovanje strategije za nadzor tveganja v predhodni reviziji stroškovnih izkazov, ki jih prejme od upravičencev;

148.

pozdravlja, da v letnem poročilu Računskega sodišča ni kritik glede politike notranjega trga, carinske politike in politike zaščite potrošnikov;

149.

meni, da se mora 85 % stopnja uporabe proračunske vrstice 12 02 01 na področju politike notranjega trga izboljšati, če upoštevamo izjavo Komisije, v kateri je navedeno, da to predstavlja povečanje za 1,05 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, ki ga je dodal proračunski organ med proračunskim postopkom in ki ni bil predviden pri proračunskem načrtovanju; vendar priznava, da so prizadevanja za izboljšanje proračunskega načrtovanja leta 2007 pokazala skoraj 100 % stopnjo uporabe;

150.

meni, da je 48 % stopnja uporabe proračunske vrstice 14 02 01 na področju carinske politike zelo nizka, kar je glede na Komisijo posledica spremembe v politiki glede razpisnega postopka, to pa pomeni postopno zamenjavo ločenih pogodb z dolgoročnimi okvirnimi pogodbami; zato ceni, da se je stopnja uporabe v letu 2007 povečala na 83 %, kar že kaže pozitivne rezultate te spremembe politike, a je kljub temu potrebno nadalje izboljšanje;

151.

pozdravlja 96 % stopnjo uporabe proračunske vrstice 17 02 01 na področju politike zaščite potrošnikov.

152.

pozdravlja dejstvo, da je bil pri ravni izvrševanja plačil iz proračuna na področju svobode, varnosti in pravosodja dosežen napredek (86,3 % v primerjavi z 79,8 % v letu 2005); poziva generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost, naj si še naprej prizadeva v tej smeri, obenem pa obžaluje relativno nizko raven izvrševanja obveznosti (94,5 % v primerjavi z 97,7 % v letu 2005); poziva generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost, naj v letu 2007 poskusi čim bolj povečati ravni izvrševanja obveznosti in plačil kljub zamudam pri zakonodajnih postopkih za ustanavljanje skladov;

153.

je seznanjen s pripombami Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 3/2007 o vodenju Evropskega sklada za begunce (2000–2004); poziva Komisijo, naj upošteva te pripombe, zlasti glede izvajanja Evropskega sklada za begunce (ESB III) in drugih skladov, vzpostavljenih leta 2007;

154.

opozarja Komisijo, da je v skladu s členom 3(2) Pogodbe ES spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami temeljni cilj Skupnosti, ki ga je treba upoštevati pri vseh dejavnostih Skupnosti; nadalje poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da se enakost spolov upošteva pri izvrševanju proračuna, ter da je treba vsak ukrep oceniti glede na razlike, ki ga ima njegov vpliv na ženske in moške;

155.

z obžalovanjem ugotavlja, da praksa priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola še ni bila izvajana; zato ponavlja svojo zahtevo, da se upošteva vidik spola pri načrtovanju proračuna in financiranju programov Skupnosti;

156.

je seznanjen s stalno nizko stopnjo uporabe plačil za program Daphne in poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje teh razmer in za preprečevanje razveljavitve odhodkov;

157.

meni, da je treba večjo pozornost nameniti spodbujanju udeležbe žensk v družbi znanja in na trgu dela, ter posledično visoko-kakovostnemu usposabljanju in zaposlovanju žensk na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije;

158.

pozdravlja hitre in jasne ukrepe, ki jih je storila raziskovalna skupnost po razrešnici za proračunsko leto 2005, da bi odpravila pomanjkljivosti; zaveda se, da bodo rezultati najprej vidni v letu n+2;

159.

pozdravlja napredek glede kontrolne strategije Komisije in povečano število naknadnih finančnih revizij, ki so bile leta 2006 izvedene v okviru šestega okvirnega programa;

160.

vendar pa ugotavlja, da je Računsko sodišče v preteklih letih ugotovilo bistvene napake na tem področju politike, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje s svojim delom, da se naslednje leto doseže dejansko zmanjšanje stopnje napak;

161.

meni, da so splošne stopnje izvrševanja proračunskih postavk za okolje, javno zdravje in varno hrano zadovoljive;

162.

poudarja, da je predvsem izvajanje programa LIFE III (kar predstavlja 58 % operativnega proračuna za politično področje okolje) doseglo stopnjo izvrševanja nad 98,7 % v odobritvah za prevzem obveznosti;

163.

vendar poudarja, da je težavna uporaba nekaterih odobritev za prevzem obveznosti, kot so nekateri programi ukrepanja Skupnosti na področju civilne zaščite in onesnaženosti morja, predvsem zaradi slabih predloženih predlogov in ponudb ter zaradi nekaterih omejitev iz pravne podlage, kot je omejeni najvišji finančni prispevek Skupnosti;

164.

poudarja splošno stopnjo izvrševanja 85,76 % odobritev plačil na področju okolja, kar pomeni precejšno povečanje v primerjavi z letom 2005 (78,39 %);

165.

ugotavlja, da so stopnje plačil za okolje, zdravje in varno hrano sorazmerno nizke, predvsem zaradi težav pri načrtovanju potreb po odobritvah plačil in tudi ker veliko sredstev ni diferenciranih, kar pomeni, da je precejšen delež teh izplačan eno leto po izvedbi obveznosti; priznava, da je Komisija delno odvisna od hitrega izdajanja računov za upravičence in izvajalce, zneski končnih plačil za projekte pa so pogosto nižji od pričakovanih;

166.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva izboljšati svoje upravne postopke, ki vplivajo na izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti in odobrenih plačil;

167.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je revizija pogodb na področju izobraževanja in kulture pokazala 12,3 % popravkov neupravičenih stroškov v korist Komisije, kar pušča odprto vprašanje upravičenosti nadomestil pri projektih, ki niso bili revidirani;

168.

čeprav je bil na področju kulture in izobraževanja od leta 2005 dosežen napredek z zadnjimi serijami revizij, ki so prispevale dodatne informacije, ugotavlja, da se dejansko instrument za revizijo in nadzor nacionalnih agencij ni spremenil, generalni direktorat za izobraževanje in kulturo (GD EAC) pa mora priznati številne pomanjkljivosti;

169.

obžaluje dejstvo, da je Evropsko računsko sodišče ugotovilo zamude Komisije pri izplačilih upravičencem in da GD EAC o teh zapoznelih plačilih nima zanesljivih informacij;

170.

z zaskrbljenostjo in v skladu z letnim poročilom Računskega sodišča ugotavlja, da Komisija ni izpolnila zahteve iz Finančne uredbe o izvedbi pregledov upravljavskih in kontrolnih sistemov nacionalnih agencij, preden se jim zaupa izvajanje ukrepov Skupnosti (priloga, točka 7.1);

171.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so povprečni upravni stroški za program e-učenja na uspešno prijavo znašali 22 000 EUR, medtem ko je povprečna vsota za štipendijo znašala le 4 931 EUR; poziva Komisijo, naj pojasni veliko razliko med tema zneskoma in naj sprejme ustrezne ukrepe za njeno zmanjšanje;

172.

v skladu z letnim poročilom o dejavnostih za leto 2006 GD EAC ugotavlja, da Komisija izvaja številne akcijske načrte (najmanj šest), da bi odpravila pomanjkljivosti na področju upravljanja, vendar obžaluje, da trenutne razmere glede akcijskih načrtov niso jasne; obžaluje dejstvo, da med predstavitvijo za pripravo te razrešnice niso bili dani konkretni odgovori;

173.

poziva Komisijo, da Odboru za proračunski nadzor Parlamenta predloži celovit in najnovejši seznam nacionalnih agencij ter stanje analize izjav o zanesljivosti, ki so jih predstavile agencije, ter poziva Komisijo, naj izboljša obseg, kakovost in spremljanje revizije sistemov nacionalnih agencij na področju izobraževanja in kulture;

174.

opozarja na ponovno priporočilo Računskega sodišča, da je treba nadaljevati s prizadevanji za poenostavitev pravil, ki veljajo za te programe, širše uporabljati pavšalno financiranje, kjer je to mogoče, ter preiti na sistem financiranja, ki temelji na rezultatih; zato poziva k večji poenostavitvi in k širši uporabi pavšalnih rešitev;

175.

pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, naj Komisija v skladu s Finančno uredbo poveča uporabo pavšalnega zneska in pavšalnega financiranja, da bo olajšano dodeljevanje nepovratnih sredstev;

176.

ugotavlja, da nacionalne agencije upravljajo približno 70 % proračuna na področju izobraževanja in kulture; je zaskrbljen, da so bile leta 2006 v nekaterih primerih pri upravljanju sredstev opažene resne in sistematične pomanjkljivosti; istočasno priznava, da Komisija sprejema ukrepe za okrepitev nadzornega okvira; od Komisije pričakuje, da bo poročala o rezultatih ukrepov, ki bodo sprejeti pred postopkom razrešnic za proračunsko leto 2007;

177.

meni, da se morajo države članice bolje zavedati svojih odgovornosti glede delovanja nacionalnih agencij; upa, da bodo z novimi izjavami o zanesljivosti nacionalnih organov izboljšani postopki držav članic za nadzor in revizijo nacionalnih agencij;

178.

poziva Komisijo, naj objavi stroge smernice o preglednosti izvajanja večletnih programov in njihovih postopkov izbire; od nje pričakuje, da bo skupaj z izvajalskimi in nacionalnimi agencijami nadalje izboljšala izmenjavo informacij s prosilci in upravičenci;

179.

je zaskrbljen, ker ni zadosti razpoložljivih podatkov o nekaterih vidikih izvajanja večletnih programov; od Komisije predvsem zahteva popolne informacije o obsegu zamujenih plačil upravičencem; podpira novo preiskavo na lastno pobudo varuha človekovih pravic na tem področju; ugotavlja, de je bilo v letu 2007 zamujenih 23 % plačil; ugotavlja, da Komisija trenutno pregleduje svojo opredelitev poznih plačil, in pričakuje več informacij v zvezi s tem;

180.

opaža, da je Komisija okrepila svoja prizadevanja, da bi s svojimi komunikacijskimi orodji znala bolje prisluhniti skrbem državljanov; spodbuja generalni direktorat za informiranje, naj bolje izkoristi poenostavljene mehanizme financiranja pri svojih ukrepih, namenjenih civilni družbi, v skladu s smernicami, ki jih je generalni direktorat za izobraževanje in kulturo predvidel v programu Evropa za državljane;

181.

poziva Komisijo, naj predloži svojo opredelitev nevladne organizacije, ne le v pravnem pomenu, ampak tudi glede zagotavljanja nevladnega financiranja teh organizacij;

182.

opominja, da je bilo za zunanje ukrepe leta 2006 porabljenih 5,867 milijarde EUR, plačila pa so znašala 5,186 milijarde EUR; je seznanjen z naslednjimi ugotovitvami iz letnega poročila Računskega sodišča:

183.

obžaluje, da je Računsko sodišče v zvezi z letnim poročilom o dejavnostih za GD AIDCO poudarilo, da se na področju zunanjih ukrepov v letnem poročilu o dejavnostih in izjavi Urada za sodelovanje EuropeAid premalo odražajo s strani Računskega sodišča ugotovljene pomembne stopnje napak in pomanjkljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov, zasnovanih za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti transakcij na ravni organizacij, ki izvajajo projekte (točka 2.17 in tabela 2.1 letnega poročila);

184.

z obžalovanjem ugotavlja tudi, da analize letnih načrtov upravljanja generalnih direktoratov ne vključujejo zunanjih revizorjev, niti posebnih tveganj, povezanih z različnimi vrstami izvajalskih agencij (nevladne organizacije, mednarodne organizacije, vladne ustanove) ali metod financiranja (donacija, proračunska podpora, skrbniški sklad) (točka 8.28 letnega poročila);

185.

zaskrbljeno ugotavlja, da so bile zgoraj navedene ugotovitve Računskega sodišča enake že v letnem poročilu za leto 2005, namreč neskladnost podatkov iz zunanjih revizij, posredovanih na sedež, pomanjkanje sistematične centralizacije teh podatkov, ki bi omogočala sprejemanje odločitev, in neučinkovito spremljanje; zato poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa;

186.

obžaluje, da sodeč po letnem poročilu Računskega sodišča „Oddelek za notranjo revizijo (IAC) trenutno ne zagotavlja letne splošne ocene stanja notranje kontrole v uradu EuropeAid in GD ECHO. Čeprav sta bili v oddelku za notranjo revizijo v letu 2006 ustanovljeni dve dodatni delovni mesti, je malo verjetno, da bo s sedanjim številom zaposlenih v predlaganem triletnem ciklu možno zagotoviti pokritost z revizijami, opredeljeno v oceni revizijskih potreb za EuropeAid“ (točka 8.30 letnega poročila);

187.

poziva Komisijo, naj poda letno splošno oceno stanja notranje kontrole v GD AIDCO in oceni, ali so v oddelku za notranjo revizijo potrebna dodatna delovna mesta;

188.

je seznanjen o razmerah v zvezi z dejavnostmi naknadnega kontroliranja Komisije (točki 8.23 in 8.33 letnega poročila), ki jih kritizira Računsko sodišče, in poziva Komisijo, naj redno obvešča Odbor za proračunski nadzor o ukrepih, s katerimi namerava izboljšati razmere;

189.

poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje oceno tveganj GD AIDCO, pri tem pa se naj navezuje na ugotovitve revizorjev na ravni projekta ter razlikuje med različnimi vrstami izvajalskih agencij in metodami financiranja;

190.

poziva GD AIDCO, naj izboljša revizijska pooblastila za notranje revizije, tako da bodo vključevala vsa znana področja tveganja, vključno s preverjanjem skladnosti z zahtevami Komisije za postopke sklepanja pogodb in upravičenost odhodkov;

191.

poudarja, da so v obdobju med 2000 do 2006 prispevki EU za Združene narode narasli za 700 % (z 200 milijonov EUR v letu 2000 na 1,4 milijarde EUR v letu 2007); ne razume, zakaj nihče ne spremlja sredstev, ki jih Komisija prenese v mednarodne skrbniške sklade;

192.

v zvezi s tem izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem informacij, na podlagi katerih bi lahko organ, pristojen za podeljevanje razrešnic, podelil razrešnico glede izvrševanja sredstev iz postavke zunanjih ukrepov;

193.

vztraja, da je treba obvezno razviti usklajen informacijski sistem, ki bi organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnic, pa tudi splošni javnosti nudil pregledno bazo podatkov z nazornim pregledom projektov po vsem svetu, ki se financirajo s sredstvi EU, ter končnimi prejemniki teh sredstev; je mnenja, da bi se naj po možnosti omogočilo bazi podatkov CRIS (skupni informacijski sistem Relex), da bo posredovala tovrstne informacije;

194.

opozarja, da bi morala Komisija v skladu s Finančno uredbo od maja 2007 imeti možnost, da nemudoma ugotovi, kdo so končni prejemniki in izvršitelji vseh projektov, financiranih ali sofinanciranih s sredstvi EU;

195.

meni, da bi bilo treba, ko gre za mednarodne skrbniške sklade (kjer je EU največji donator), okrepiti prepoznavnost, politično vodstvo in možnost nadzora Komisije, ne da bi se pri tem zmanjšala učinkovitost ukrepov na tem področju;

196.

poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži načrt za še večji nadzor EU nad zunanjimi ukrepi;

197.

izraža zaskrbljenost nad tem, da je v dveh primerih, kjer je Parlament zahteval seznam projektov, ki se financirajo s sredstvi EU, Komisija šele po dveh mesecih in pol posredovala seznam projektov, ki se financirajo iz programa CARDS (pomoč Skupnosti za obnovo, razvoj in stabilizacijo), in po 13 mesecih osnovne informacije o projektih v Iraku, ki se sofinancirajo s sredstvi EU; zahteva, da se nemudoma odpravijo takšne pomanjkljivosti za vsa sredstva, upravljana pod postavko zunanjih ukrepov;

198.

poziva Komisijo, naj z vso resnostjo preuči pomanjkljivosti glede sklepanja pogodb in upravičenosti odhodkov, hkrati pa globoko obžaluje kritično oceno Računskega sodišča na tem področju, ki sodi v okvir neposrednega finančnega poslovodenja Komisije;

199.

soglaša z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija informacije o vseh revizijah projektov vnesti v skupni informacijski sistem Relex (CRIS) in jih bolje povezati z informacijami o vodenju projektov; prav tako poziva sedež EuropeAida pri Komisiji, naj pregleda finančne informacije, ki so jih posredovale delegacije, da bi se zagotovila celovitost in skladnost informacij;

200.

poziva Komisijo, naj poveča preglednost in izboljša dostop do dokumentacije o projektih, ki jih upravljajo agencije Združenih narodov, ter nadaljuje z razvojem jasnih smernic in postopkov v sklopu okvirnega finančnega in upravnega sporazuma (FAFA), ki določa okvir za upravljanje finančnih prispevkov, ki jih Komisija namenja Združenim narodom;

201.

poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o nadzoru, ki se izvaja v okviru okvirnega finančnega in upravnega sporazuma (FAFA);

202.

pozitivno ocenjuje rezultate revizije izvajanja instrumentov Phare in strukturnih politik v predpristopnem obdobju v Bolgariji in Romuniji ter programov pomoči za Turčijo, pri kateri je bila ugotovljena zanemarljiva raven napak; je seznanjen z napakami in pomanjkljivostmi pri izvajanju instrumenta SAPARD v Bolgariji in Romuniji; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z oblastmi obeh držav, da zagotovi spoštovanje vseh zahtev za javne razpise in dobro finančno poslovodenje ter ustrezne pravilne, redne in upravičene zahtevke za pomoč Skupnosti;

203.

je seznanjen z oceno Računskega sodišča, da je nacionalni nadzorni sistem, ki je povezan z decentraliziranim izvajalskim sistemom Bolgarije, Romunije in Turčije, še vedno šibak;

204.

ponovno poudarja svojo zaskrbljenost zaradi zamud pri akreditaciji razširjenega decentraliziranega izvajalskega sistema (EDIS) v Bolgariji ter poziva Komisijo in bolgarske oblasti, naj poglobijo sodelovanje in prizadevanja za zagotovitev ustreznih upravljalnih in kontrolnih struktur pa tudi upravnih zmogljivosti, ki bi omogočile učinkovito delovanje sistema EDIS;

205.

podpira priporočila Računskega sodišča, naj Komisija podrobno spremlja uspešno delovanje nacionalnih nadzornih in kontrolnih sistemov, zlasti pripravo in upravljanje javnih razpisov v Turčiji, javnih naročil v okviru sistema EDIS v Bolgariji in Romuniji ter pravočasno izvajanje nacionalnega sofinanciranja; poudarja potrebo po krepitvi upravnih zmogljivosti tistih držav članic, ki so nedavno pristopile, in tistih držav, ki so v postopku pristopa;

206.

izraža zadovoljstvo glede ocene Računskega sodišča, da je Komisija po posebnem poročilu Računskega sodišča o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju iz leta 2003 sprejela več popravnih ukrepov; poziva Komisijo, naj močneje spodbuja vlade držav upravičenk k uporabi rezultatov zaključenih projektov v okviru njihovih reformnih prizadevanj; podpira priporočilo Računskega sodišča, naj Komisija zmanjša stopnjo podrobnosti v pogodbah o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju, da omogoči večjo prilagodljivost za projektno upravljanje;

207.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča o zakonitosti in pravilnosti transakcij na področju zunanjih ukrepov in povezanih nadzornih in kontrolnih sistemov; poziva Komisijo, naj izvede vse potrebne sistemske izboljšave, da zagotovi odpravo nepravilnosti, ugotovljenih na ravni organizacije izvajanja projektov v tretjih državah;

208.

poziva Komisijo, naj predloži poročilo o tem, kaj natančno je bilo opravljeno za olajšanje razmer iraških beguncev in razseljenih oseb;

209.

poudarja svoj interes glede pomoči, namenjene Afganistanu, in poziva Komisijo, naj predloži poročilo o stanju izvrševanja skladov EU v Afganistanu in naj izrazi svoje mnenje o izgonu vršilca dolžnosti predstavnika EU iz te države z obrazložitvijo, da je bil v stiku z afganistanskimi talibani;

210.

pričakuje, da bodo predložena letna poročila o pogodbah za izvrševanje proračuna, letni seznami projektov in njihove lokacije ter seznami končnih upravičencev; meni, da mora imeti poročevalec za razrešnice dostop do informacij, ki so zaradi varnostnih razlogov zaupne; pozdravlja zavezo Komisije o ponovnem pogajanju z Združenimi narodi o ustreznih sporazumih o skrbniških skladih, da doseže skupne smernice o poročanju in razkritju končnih upravičencev; pozdravlja tudi zavezo Komisije o organizaciji letnih zasedanj med Parlamentom in višjimi uradniki Združenih narodov, odgovornimi za upravljanje večdonatorskih skrbniških skladov, ter meni, da bi to zagotovilo okvir Združenim narodom za zagotavljanje dodatnih informacij o skladih EU;

211.

obžaluje, da je ocena, ki jo je o notranjih revizijah v GD ECHO podalo Računsko sodišče, le „delno zadovoljiva“ (priloga 8.2 letnega poročila);

212.

v celoti podpira zaključke Računskega sodišča glede GD ECHO v letnim poročilu, in sicer: „GD ECHO mora razjasniti pravila o upravičenosti odhodkov, da prepreči dvoumne opredelitve in ravnotežje med revizijami, opravljenimi na sedežu GD ECHO in revizijami izvajalskih partnerjev na terenu, da se pridobi boljši pregled nad resničnostjo odhodkov za projekte“ (točki 8.11 in 8.18 letnega poročila);

213.

obžaluje ugotovitev v točki 2.1 letnega poročila o dejavnostih generalnega direktorata za razvoj (GD DEV), da je „zagotavljanje skladnosti politik Skupnosti z vplivom na države v razvoju pomemben vir tveganja. To tveganje je najbolj bistveno za trgovino, zlasti za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Predstavlja kritično dimenzijo razvojne politike, je pa zmogljivost na tem področju strnjena v GD za trgovino. To tveganje še kar obstaja kljub okrepitvi in koncentraciji odgovornosti, povezanih s trgovino, po reorganizaciji GD DEV julija 2006“;

214.

poziva Komisijo, naj Odboru za proračunski nadzor posreduje svoje predloge o reševanju teh razmer in o ukrepih, sprejetih v letu 2008, za izboljšanje delovanja notranjega kontrolnega sistema v GD DEV glede na raven izvajanja standardov notranje kontrole;

215.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je po posebnem poročilu Računskega sodišča št. 5/2006 glede programa MEDA „upravljanje programa MEDA s strani Komisije od prvih let vidno izboljšalo in ga je mogoče šteti za zadovoljivo“;

216.

poleg tega ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so zaradi prenosa nalog delegacije Komisije igrale pomembno vlogo pri izvajanju programa, tako da so pomagale partnerskim državam pri odpravljanju težav postopkovnih vidikov javnih naročil;

217.

poziva Komisijo, naj redno obvešča o izvajanju pregledov na kraju samem, ugotavljanju omembe vrednih primerov suma goljufij ali drugih finančnih nepravilnosti med zadnjim letom izvajanja programa MEDA;

218.

pričakuje izboljšanje vidnosti ukrepov, ki jih EU financira z mednarodnimi skrbniškimi skladi, zlasti glede vsot, ki so večje od 1 milijarde EUR in so bile prenesene iz proračuna EU v sklade Združenih narodov in Svetovne banke; poziva Komisijo, naj zagotovi okrepitev političnega vodstva, vidnosti EU in nadzora nad skladi;

219.

poziva Komisijo, naj redno predloži posebne ukrepe za še večji nadzor EU nad svojimi zunanjimi ukrep v geografskem okviru, v skladu z načeli učinkovitosti, odgovornosti in vidnosti;

220.

poziva Komisijo, naj učinkovito in hitro obvešča o uporabi sredstev EU preko mednarodnih skrbniških skladov za Irak; poziva Komisijo, naj posodobi in vsebinsko dopolni informacije ter predlaga sistem, ki bi Parlamentu omogočil jasen in čitljiv vpogled v to, kaj je bilo dejansko financirano iz skladov EU preko mednarodnih skrbniških skladov po svetu;

221.

v primerjavi z letom 2005 pozdravlja znatno povečanje stopnje izvajanja pri odobritvah za prevzem obveznosti in pri odobritvah za plačila za leto 2006 za predpristopno strategijo;

222.

čestita Komisiji za njeno pobudo o izboljšanju poročanja o napredku glede posegov razvojne politike na doseganje razvojnih ciljev tisočletja; je prepričan, da bo to zelo pripomoglo k izboljšanju odgovornosti na tem področju; z veseljem pričakuje podrobnosti o oceni pilotne faze, ki je bila uvedena leta 2007;

223.

opozarja na merilo, ki ga je določila Komisija, da je treba 20 % sredstev iz instrumenta za razvojno sodelovanje razporediti na osnovno in srednješolsko izobraževanje ter osnovno zdravstvo; z veseljem pričakuje podrobnosti o izvajanju merila v letu 2007;

224.

pozdravlja pobudo Komisije za razvoj strukturiranega pristopa za podporo vrhovnih revizijskih institucij v državah, ki prejemajo proračunsko pomoč; vendar ugotavlja, da demokratična odgovornost na ravni partnerskih držav ne more biti dosežena, ne da bi okrepili tudi parlamentarne organe za proračunski nadzor, kot to določa člen 25(1b) Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (16);

225.

ugotavlja, da je bilo v letu 2006 91 % proračunske pomoči podeljene v obliki sektorske proračunske podpore, ki je bolje usmerjena kot splošna proračunska pomoč in zato vodi do nižjega tveganja; dvomi v „dinamično razlago“ meril o upravičenosti za proračunsko pomoč, za katero je Računsko sodišče dejalo, da povečuje tveganje; meni, da je treba proračunsko pomoč namenjati le državam, ki že dosegajo najnižje standarde za verodostojno upravljanje javnih financ;

226.

poziva Komisijo, naj izboljša preglednost in dostop do dokumentacije o ukrepih proračunske pomoči, zlasti z uvedbo sporazumov z državami upravičenkami, podobnih okvirnemu finančnemu in upravnemu sporazumu (FAFA), ki določa okvir za upravljanje finančnih prispevkov, ki jih Komisija namenja Združenim narodom;

227.

čestita Komisiji za zmanjšanje ravni neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz obveznosti EuropeAid pred letom 2001, za 39 % v letu 2006; zahteva redne novice o spremembah ravni običajnih in neobičajnih neporavnanih obveznosti;

228.

upošteva kritike, ki jih je glede projektov tehnične pomoči Komisije podalo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 6/2007; nadalje ugotavlja, da bo Komisija ta vprašanja obravnavala pri svoji strategiji za dosego ciljev učinkovitosti pomoči EU za tehnično sodelovanje in enote za izvajanje projekta, ki naj bi bila končana do junija 2008; z veseljem pričakuje pravočasno oceno rezultatov izvajanja te strategije;

229.

pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za spodbujanje usklajevanja med donatorji na področju tehnične pomoči; poudarja pomen usklajenega pristopa, ne le na ravni EU, temveč med vsemi donatorji, ter z veseljem pričakuje podrobnosti o napredku te pobude;

230.

ugotavlja, da je bilo leta 2006 24 delujočih agencij (vključno 2 izvajalski agenciji), v primerjavi s 16 agencijami v letu 2005, ki so tako krile obsežno vrsto funkcij na različnih lokacijah po EU;

231.

ugotavlja, da je tako kot leta 2003, 2004 in 2005 notranji revizor Komisije tudi v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2006 izrazil pridržek glede revizij regulativnih agencij: „Medtem, ko so bila službi za notranjo revizijo dodeljena mesta za revizijo regulativnih agencij, pa je istočasno povečanje števila agencij na sedaj 23 še vedno nezadostno, da bi službi za notranjo revizijo omogočilo pravilno izpolnjevanje dolžnosti, ki so ji bile dodeljene s členom 185 Finančne uredbe. Na koncu leta 2006 je bila opravljena revizija za vse agencije vsaj enkrat v triletnem obdobju, namesto enkrat vsako leto, kot določa finančna uredba“ (točka 3.b);

232.

poziva k analizi decentralizacije in njenega vpliva na osebje Komisije; poziva Komisijo, naj zaradi decentralizacije predloži časovni razpored za pregled svoje notranje organizacije;

233.

po treh letih obstoja zahteva medsebojni pregled vsake izvajalske agencije, da se oceni dodana vrednost programa, ki so ga izvajale te agencije, v primerjavi z zadevnim generalnim direktoratom;

234.

opozarja na ugotovitve Računskega sodišča v točki 10.29 letnega poročila, da „izplačevanje subvencij, ki jih iz proračuna Skupnosti plača Komisija, ni osnovano na dovolj utemeljenih ocenah finančnih potreb agencij. Zaradi tega in zaradi velikosti prenosov imajo agencije na bančnih računih veliko denarnih sredstev (17). Sodišče priporoča, da je raven subvencij, izplačanih agencijam, v skladu z njihovimi resničnimi finančnimi potrebami“;

235.

poziva Komisijo, naj podrobneje spremlja sredstva na računih agencij in jim naloži bolj stroge obveze, da v svojih zahtevkih za plačila predložijo natančno napoved resničnih finančnih potreb, da se izogne nepotrebnim denarnim tokovom in da pripravi boljša predvidevanja;

236.

poziva k subkonsolidaciji računovodskih izkazov agencij;

237.

je zaskrbljen zaradi splošnega strukturnega primanjkljaja za leto 2006, ki je ponovno dosegel znaten znesek v višini 5 milijonov EUR za vzdrževanje in obnovo vseh stavb, ki so v lasti Komisije (med drugimi stavba Berlaymont); pozdravlja študijo glede premoženja, ki jo je leta 2007 naročil Urad za infrastrukturo in logistiko v Bruslju (OIB) in ki naj bi ponudila prvo obrazloženo oceno potrebnih sredstev in časovni razpored za izvedbo potrebnih del, da se tako zagotovi najboljše možno upravljanje z naložbami Komisije v nepremičnine;

238.

pričakuje, da bo Komisija pristojni odbor obveščala o rezultatih te študije in o napovedi načrtovanja, s posebnim poudarkom na podrobnostih za stavbo Berlaymont;

239.

poziva Komisijo, naj obvešča o svojih nadaljnjih ukrepih po posebnem poročilu Računskega sodišča št. 2/2007, zlasti glede izboljšanega sodelovanja, vključno z uveljavitvijo skupne nepremičninske politike, ki vključuje oblikovanje instrumenta Skupnosti, ki zajema s tem povezane stavbe ter finančne in zaposlitvene dogovore;

240.

poziva Komisijo, naj vključi rezultate analize kadrovskih potreb in svojega sporočila o politiki namestitve služb Komisije v Bruslju in Luxembourgu (KOM(2007)0501), preuči v njem omenjene prostorske potrebe in do septembra 2008 poroča o rezultatih izvajanja te naloge;

241.

predlaga, da mora biti v konsolidiranih računovodskih izkazih EU določba o večjih vzdrževalnih delih na stavbah;

242.

ponavlja svoje stališče, da je treba opraviti študijo o izvedljivosti oblikovanja evropskega organa za nepremičnine, ki bo odgovoren za izgradnjo in vzdrževanje stavb institucij in organov EU;

243.

ugotavlja, da je bil marca 1999 na zasedanju Evropskega sveta v Berlinu sklenjen dogovor, da bi bilo treba iz strukturnih skladov (18) za obdobje 2000–2006 omogočiti 195 milijard EUR (219 milijard EUR pri cenah v letu 2005), ter da bi se dodatnih 16 milijard EUR za obdobje 2004–2006 namenilo za približno 200 programov v novih državah članicah (19);

244.

ugotavlja, da je pri izvajanju programov iz obdobja 1994–1999 prišlo do zamude, ki je imela kot eno izmed posledic pozno načrtovanje za obdobje 2000–2006;

245.

posledično je zaskrbljen, da bi podatkovna zbirka za vmesno oceno ne bila zadostno obširna, da bi se lahko prišlo do konkretnih zaključkov;

246.

poleg tega upošteva ugotovitve iz posebnih poročil 7/2003 in 10/2006 Računskega sodišča o predhodnem in naknadnem vrednotenju odhodkov za strukturne sklade, v katerih je Računsko sodišče poudarilo, da:

247.

poudarja, da je Komisija v svojem delovnem dokumentu št. 8 opisala splošni cilj vmesnega vrednotenja kot sledi:

248.

pozdravlja ugotovitve iz vrednotenj, iz katerih je razvidno, da so strategije, ki so jih sprejele države članice, še vedno ustrezne in da se je finančna absorpcija očitno izboljšala; vendar pa je bilo nemogoče oceniti učinkovitost ali izmeriti vpliv programov/projektov, saj je bil razpoložljivi niz podatkov pogosto nezadosten;

249.

je resno zaskrbljen nad dejstvom, da je Komisija opisala sisteme spremljanja držav članic kot šibke; posledično je bilo težko odkriti nepravilno izvajanje programov ali projektov, naknadna vrednotenja so bila ovirana, zaščita finančnih interesov Skupnosti pa ni bila zagotovljena; samo v letu 2005 so bile na področju strukturnih skladov odkrite nepravilnosti v vrednosti 600 milijonov EUR;

250.

zato vztraja, da se v prihodnje nameni velika prednost oblikovanju dobrih nadzornih sistemov v državah članicah, kar bi bil ukrep za preprečevanje nepravilnosti in morebitnih goljufij;

251.

poleg tega poudarja pomen analitičnih ocen v operativnih zaključkih in priporočilih;

252.

obžaluje, da je bilo težko primerjati rezultate vrednotenja, saj države članice niso uporabljale standardnega obrazca za vrednotenje; zato poziva Komisijo, naj oblikuje kazalec ali sistem primerjalne analize, ki bo sčasoma vodil k bolj usklajenim ocenjevalnim poročilom, in tako izboljša primerljivost in posledično analitično globino teh poročil;

253.

ugotavlja, da je pravilo n+2 vodilo k večji uporabi sredstev; vendar pa poudarja, da je tako tudi finančna absorpcija postala cilj sama po sebi;

254.

poleg tega ugotavlja, da so bila sredstva za rezervo na podlagi doseženih rezultatov dodeljena po opaženi potrebi za povečanje absorpcije sredstev EU, raje kot da bi se odhodki zbirali okrog dejavnosti, ki so bile ocenjene kot posebno učinkovite; tako so bili infrastrukturni projekti glavni upravičenci; na splošno pa so se sredstva za ukrepe s premajhno porabo prerazporedila;

255.

obžaluje, da zaradi dajanja prednosti absorpciji, horizontalne prednostne naloge – kot okolje in enake možnosti – ter politične prednostne naloge – kot sta lizbonska in göteborška strategija – pogosto niso bile upoštevane;

256.

obžaluje, da sta bila učinka mrtvih izgub (20) in nadomestitve redko upoštevana;

257.

soglaša s stališčem Računskega sodišča glede „(…) pripadajočih trenj pri načrtovanju in upravljanju strukturnih skladov (…)“ (21) v obdobju 2000–2006, kot so:

258.

istočasno priznava, da je Komisija začela reševati številne pomanjkljivosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (22):

259.

poziva Komisijo, naj državam članicam na začetku programskega obdobja ponudi jasne smernice;

260.

pozdravlja dejstvo, da so bili rezultati ocenjevalnih poročil upoštevani pri oblikovanju novih določb, ki urejajo strukturne sklade v obdobju 2007–2013; vendar pa obžaluje, da bodo ugotovitve Parlamenta po objavi posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 1/2007 imela le omejeno vrednost za trenutno programsko obdobje;

261.

zato poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe in tako v celoti vključi Parlament v spreminjanje pravil o strukturnih skladih, ki ga namerava opraviti pred naslednjim finančnim obdobjem, ki se bo začelo leta 2014;

262.

meni, da bi morala pravila o strukturnih skladih služiti za postopni učni proces, ki se mora odražati v pravnih določbah; to se zdi še bolj pomembno, če naknadno vrednotenje na koncu programskega obdobja ne more biti pravočasno dokončano, preden uredba, ki zajema novo finančno in programsko obdobje začne veljati; poleg tega pa se je treba s pristojnim odborom Parlamenta redno posvetovati v različnih stopnjah finančnega obdobja;

263.

poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj poročata o ukrepih, ki sta jih sprejela kot odziv na ugotovitve Parlamenta med postopkom razrešnice za leto 2006; dodatno poziva Komisijo, naj Odboru za proračunski nadzor Parlamenta predstavi ugotovitve iz naknadnega vrednotenja za obdobje 2000–2006;

264.

poziva Evropsko računsko sodišče, naj v danem trenutku v posebnem poročilu analizira uspešnost, učinkovitost in vpliv ukrepov, ki so bili financirani iz strukturnih skladov;

265.

sprejema dejstvo, da so dolgoročno načrtovanje in proračunske napovedi v gradbenem sektorju zahtevni, ker se o proračunskih sredstvih odloča na letni osnovi, ključne politične odločitve z velikimi posledicami za pisarniški prostor, kot so prihodnje širitve, pa niso ravno predvidljive; poleg tega pa izvajanje sklepov v gradbenem sektorju zahteva daljša časovna obdobja; predlaga, da mora biti v konsolidiranih računovodskih izkazih Unije določba o večjih vzdrževalnih delih;

266.

pozdravlja dejstvo, da institucije EU na splošno nudijo izbranim predstavnikom in uradnikom primerne delovne pogoje;

267.

vendar pa obžaluje, da institucije EU nikoli niso poskušale vzpostaviti skupne nepremičninske politike, ki bi jim lahko omogočila znatne prihranke; poziva institucije EU, naj obnovijo svoja prizadevanja za razvoj skupne nepremičninske politike in pristojnemu parlamentarnemu odboru poročajo še pravočasno za postopek razrešnice za leto 2007;

268.

institucije EU poziva, naj razvijejo skupna merila za izračunavanje pisarniških prostorov in stroškov, ter posledično ocenijo tako kratkoročne kot dolgoročne potrebe;

269.

v zvezi s tem je seznanjen z dejstvom, da so institucije EU dale prednost nakupu stavb, saj je nakup za 40 do 50 % cenejši od najema;

270.

ugotavlja, da je Računsko sodišče že leta 1979 priporočilo, da bi morale pogodbe o najemu vsebovati možnost odkupa po ceni, pri kateri se upošteva že plačana najemnina (pridobitvena emfitevza);

271.

obžaluje, da so pripombe Računskega sodišča glede nakupa stavb IPE 1-3 v Strasbourgu predstavile nepopolno sliko razmer za leto 2006; s tem v zvezi kaže na ugotovitve iz svoje resolucije z dne 26. septembra 2006, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2004 (23), in zlasti točki 19 in 20;

272.

Komisijo sprašuje, zakaj je bilo nujno potrebno najeti stavbo MONDRIAN in katere druge možnosti je še preučila;

273.

priznava, da institucije EU rade združujejo službe, ki delujejo na podobnih področjih;

274.

priznava neskladje med praktičnimi prednostmi geografske bližine v evropski četrti ter finančnimi neugodnostmi, ki izhajajo iz ustvarjanja zelo visokega in predvidljivega povpraševanja na lokalnem stanovanjskem trgu;

275.

s tem v zvezi priznava prizadevanja Komisije za zmanjšanje odstotka svojih pisarniških prostorov v evropski četrti, ki trenutno znaša 82 %;

276.

poziva institucije EU, da pri premeščanju delov svojih služb pazljivo preučijo potrebo po tem, da se nahajajo v evropski četrti;

277.

sprašuje svojo upravo, zakaj je pri predaji stavb D4-D5 prišlo do zamud in zakaj ni bilo mogoče že na začetni fazi upoštevati zakonodaje o javnih naročilih, zapletenih postopkov pogajanja in dobre sosedske politike;

278.

sprašuje institucije EU, zakaj so po mnenju Računskega sodišča tako obsežno uporabljale postopek s pogajanji, in se pri tem izognile javnim razpisom, ter na ta način plačujejo ceno za gradnjo stavb ali za dela, ki ni bila določena pod pogoji svobodne konkurence;

279.

vztraja, da morajo institucije EU široko uporabljati konkurenčne razpise;

280.

poudarja, da pri pomanjkanju konkurenčnih razpisnih postopkov, nakupne cene za gradnje in/ali dolgoročne najemnine ne smejo preseči stroškov za gradnjo;

281.

meni, da bi morala biti v dolgoročnih zakupnih pogodbah navedena nakupna cena, ter bi bilo treba od izvajalcev zahtevati primerna jamstva, da bi se zagotovila celovita izvedba pogodbe do končnega prevzema (24);

282.

poziva institucije EU, da z državami članicami gostiteljicami glavnih krajev dela institucij EU sklenejo 'sporazume o sedežu';

283.

poudarja, da Skupnosti in organi, ki jih te ustanovijo, v skladu s členom 14 Finančne uredbe, ne smejo najemati posojil; s tem v zvezi predlaga, da se pri določanju obrestnih mer v večji meri uporabljajo finančne storitve Evropske investicijske banke in razpisni postopki na finančnem trgu;

284.

ponovno poudarja svoje stališče o vključitvi nepremičninske politike v proračun, kot je bilo ponovljeno tudi v točki 5 resolucije z dne 24. aprila 2007, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2005, Oddelek I – Evropski parlament (25): „(...) opozarja pristojne organe na svojo odločitev, da 'je treba odplačila za stavbe vključiti v proračunsko strategijo'; zato kritizira svoje pristojne organe, da nepregledno razporejajo proračunska sredstva za nepremičninsko politiko Parlamenta za prihodnje nakupe (proračunska postavka za nakup nepremičnin vsebuje samo zaznamke za 2005, 2006 in 2007)“;

285.

poziva Računsko sodišče, da razloži, na kakšen način bi lahko institucije EU bolje uporabile diferencirana sredstva;

286.

poudarja, da bi morale imeti institucije EU popolno upravno, tehnično in finančno kontrolo nad svojimi nepremičninskimi projekti; v ta namen bi morale uporabiti visokokvalificirane svetovalce ali pa razviti ustrezno strokovno znanje v medinstitucionalnem okviru (26);

287.

opozarja institucije EU na svojo zahtevo, ki je bila izražena v točki 19 zgoraj omenjene resolucije, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2004: „(...) po posvetovanju z drugimi institucijami Unije poziva svojo upravo, naj pripravi poročilo o tem, ali bi bilo mogoče ustanoviti evropsko službo za gradbena dela, ki bi bila pristojna za gradnjo in vzdrževanje stavb institucij in organov EU; poziva, naj se to poročilo posreduje Odboru za proračunski nadzor najpozneje do 1. oktobra 2007“;

288.

vse udeležene strani opozarja, da je bil Evropski slad za begunce (ESB) ustanovljen z namenom vzpostavitve okvira za pripravo skupne azilne politike, vključno s skupno evropsko ureditvijo glede azila, kot sestavnega dela cilja Evropske unije o postopnem oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za vse tiste, ki zakonito iščejo zaščito v Evropski uniji;

289.

poudarja dejstvo, da je bilo vse od vzpostavitve ESB I sprejetih veliko direktiv, uredb in odločb, in nekatere od njih je posredno ali neposredno spodbudila vzpostavitev Sklada;

290.

poudarja, da bo ESB III (27) deloval pod drugačnimi pogoji kot ESB I; poleg tega pa meni, da mora biti tesno povezan z izvajanjem direktiv Sveta 2001/55/ES (28) in 2004/83/ES (29);

291.

poudarja, da mora ESB III vsekakor še naprej prispevati k nadaljnjemu razvoju politike EU na tem področju, zlasti pri pripravi revizije Dublinske konvencije II, vključno s ponovnim osredotočenjem na prostovoljno prerazporeditev prosilcev za azil znotraj EU, da bo tako dosežen sporazum o porazdelitvi bremena;

292.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za preprečevanje različnih razlag držav članic glede pravil ESB in pozdravlja začetek seminarjev o dobri praksi, kjer so predstavljene izkušnje, ki so si jih nekatere države članice pridobile, zlasti novim državam članicam, ki so o ESB manj obveščene;

293.

poziva Komisijo, naj na vse možne načine pospeši plačila državam članicam in poveča njihovo ozaveščenost glede potrebe po pravočasnem nakazovanju plačil, zlasti za manjše upravičence, da se tako ne ogrozi inovativnih projektov in se omogoči sodelovanje pri ESB III tudi nevladnim organizacijam z majhnim proračunom;

294.

vztraja, naj nacionalne izjave o zanesljivosti zajamejo vsa področja, na katerih so države članice soodgovorne za porabo sredstev EU, na primer ESB;

295.

poziva generalni direktorat za proračun, naj ponovno preuči svoje prakse izterjave, saj izterjava prek nesorodnih projektov zavira delovanje specifičnega programa (zlasti, kadar povzroči pozna plačila vnaprej financiranih zneskov); namesto samodejne izterjave iz katerega koli prihodnjega plačila zadevne države članice, so nalogi za izterjavo izdani ministrstvu za finance te države članice;

296.

poziva Komisijo, naj sredstva ESB uporablja na bolj proaktiven način, da se tako spodbudi napredek na področju skupne azilne politike;

297.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za zagotavljanje uskladitve statističnih podatkov, da tako prepreči izkrivljanja pri programih, kjer je pravilna dodelitev sredstev odvisna od statističnih podatkov, ki jih predloži Eurostat;

298.

pozdravlja objavo posebnega poročila št. 4/2007 in odločno poziva Komisijo, naj upošteva pomanjkljivosti, ki so opredeljene v njem, ter sprejme ukrepe v skladu s priporočili Računskega sodišča;

299.

soglaša s Komisijo, da mora do izplačila zadnjega izvoznega nadomestila „ostati v veljavi popolnoma delujoč kontrolni sistem“; zato od nje pričakuje, da v skladu s pristojnostjo dajanja pobud pripravi konkretne predloge za izboljšanje razmer;

300.

s tem v zvezi pozdravlja Uredbo Sveta (ES) št. 14/2008 z dne 17. decembra 2007 o spremembi Uredbe (EGS) št. 386/90 o opravljanju nadzora pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski (30), ki državam članicam, ki uporabljajo analizo tveganja, omogoča, da določijo 5 % stopnjo pregledov na državo članico namesto na carinski urad; vendar obžaluje, da odgovori Komisije glede prihodnjih predlogov ne vključujejo jasnega časovnega okvira, zlasti glede na to, da je do odprave izvoznih nadomestil še zelo malo časa;

301.

obžaluje številne pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo učinkovitost fizičnih pregledov, zlasti predvidljivost pregledov, pogoste preglede izvoznega blaga z nizkim tveganjem in nizko vrednostjo ter metode, ki se uporabljajo pri pregledu pošiljk razsutega tovora;

302.

kar zadeva preglede zamenjave, obžaluje nenatančnost pregledov in različne ocene držav članic o tem, koliko pregledov je treba opraviti;

303.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija zagotovila ustrezen obseg ključnih kontrol pri spremljanju pregledov; vendar soglaša s pomisleki Računskega sodišča glede tega, da se Komisija ni odzvala s pripravo zakonodajnih sprememb ali pravočasnih finančnih popravkov, kljub temu, da je bila s pomanjkljivostmi seznanjena že precej časa;

304.

pozdravlja dejstvo, da na vzhodnih mejah Evropske unije pristojni organi preverjajo neoporečnost oznak, in spodbuja druge države članice k enakemu ravnanju;

305.

poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za spremembo ustrezne zakonodaje in obravnavo vprašanja o pregledih „tail-gate“ ter uvede obvezno uporabo analize tveganja za izvozne postopke v skladu z oceno Računskega sodišča;

306.

meni, da je program CARDS veliko prispeval k politiki stabilizacije in približevanja;

307.

obžaluje visoko stopnjo pomanjkanja preglednosti pri upravljanju, ki ga izvaja Komisija in njene delegacije, kar onemogoča ocenjevanje; meni, da je nedopustno, da Komisija nima pregleda nad projekti, financiranimi iz programa CARDS, medtem ko je Evropska agencija za obnovo (EAR) javnosti dala na razpolago seznam sklenjenih pogodb z navedbo programov in projektov;

308.

opozarja na priporočila iz svoje resolucije z dne 24. aprila 2007, ki spremlja sklep o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencije za obnovo za proračunsko leto 2005 (31) in zlasti na točko 23;

309.

je presenečen nad ugotovitvijo, da je bila v državah, kjer je bilo upravljanje CARDS pod okriljem agencije za obnovo, sama agencija zadolžena za načrtovanje instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) v letih 2007 in 2008 ter za pripravo javnih razpisov, ki zahtevajo podpis Komisije; s tem v zvezi opozarja, da je to v nasprotju z mandatom agencije in da je zlasti postopek priprave javnih razpisov podoben praksi uradov za tehnično pomoč (TAO), ki jih je Parlament obsodil in so od takrat zaprti;

310.

s tem v zvezi meni, da Komisija v letu 2006 ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz njenega sklepa iz leta 2005 o postopni ukinitvi agencije za obnovo, ki določa, da morajo delegacije Komisije v različnih balkanskih državah prevzeti polne pristojnosti od začetka izvajanja instrumenta za predpristopno pomoč;

311.

zahteva, naj Računsko sodišče izvede naknadno revizijo, ki bo osredotočena na primerjavo med upravljanjem programa CARDS s strani Komisije in upravljanjem tega programa, ki ga v imenu Komisije opravlja Evropska agencija za obnovo, ter njene rezultate predloži Parlamentu do septembra 2008;

312.

pozdravlja objavo poročila in čestita Računskemu sodišču za njegov dragocen doprinos pri obravnavanju tega zelo pomembnega vprašanja evropske politike;

313.

strogo upošteva kritike Računskega sodišča in meni, da morajo pripeljati do dolgoročnih sprememb politike;

314.

pozdravlja izražen namen Komisije, da vključi pomanjkljivosti, opredeljene v poročilu, in da sprejme ukrepe v skladu s priporočili Računskega sodišča; obžaluje pa, da Komisija v svojih odgovorih ni jasno določila časovnega obdobja za prihodnje predloge;

315.

pozdravlja pobudo slovenskega predsedstva, da se za obravnavanje tega poročila 18. februarja 2008 skliče izredno sejo Sveta za ribištvo o nadzoru ribištva;

316.

ponovno potrjuje, da dobro upravljanje virov v skladu s previdnostnim načelom in načelom trajnostnega razvoja zahteva okrepitev obstoječih mehanizmov nadzora, da se državi zastave in obalni državi, kjer plovila izvajajo dejavnosti, omogoči dostop do informacij v realnem času o položaju plovila in ribolovnih dejavnostih, ki se izvajajo, kadar to želita;

317.

ob pregledu Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (nadzorna uredba) (32), poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za zagotavljanje kakovosti in zanesljivosti podatkov o ulovu;

318.

ugotavlja, da poleg kontrolnih mehanizmov obstaja temeljni problem, zlasti glede stopnje ribolovnih kvot, o katerih so se dogovorile države članice; poudarja, da je nesprejemljivo, da države članice vsako leto postavljajo višje kvote od tistih, ki jih priporočajo raziskave o trajnostnem ribolovu;

319.

poudarja, da je sistem dogovorjenih kvot poleg kontrolnih mehanizmov temeljni problem; meni, da ni zadovoljivo, da se vsako leto določajo kvote, višje od tistih, ki jih priporočajo raziskovalci, da bi ohranili obnovljiv ribji stalež;

320.

pozdravlja sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-304/02, Komisija proti Franciji  (33), ki je za Skupnost pomenila jasno potrditev vloge in obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom in izvrševanjem pravil skupne ribiške politike;

321.

vendar ugotavlja, da je od ugotovitve kršitev in sprejetja te odločitve preteklo 21 let in da trajnost evropskega ribištva ne more prenesti takšnih časovnih zamikov pri odpravljanju nepravilnosti;

322.

poudarja pomen ukrepov Komisije proti posameznim državam članicam, ko obstaja sum, da kršijo ali ne upoštevajo sistemov kontrol, pregledov ali kazni skupne ribiške politike;

323.

pozdravlja pobudo Komisije za preučitev možnosti, da bi se v predvidene nove pobude glede nezakonitega, nereguliranega in neprijavljenega ribolova vključile usklajene upravne sankcije, ki bi se uporabile za nekatere posebne kršitve takšnega ribolova;

324.

pozdravlja sporočilo Komisije (KOM(2007)0039), s katerim je sprožila razpravo o izboljšanju kazalnikov ribolovne zmogljivosti in napora na podlagi skupne ribiške politike, ter zato od Komisije pričakuje, da bo uporabila svojo pristojnost dajanja pobud in pripravila konkretne predloge za resnično izboljšanje skupne ribiške politike;

325.

opaža in pozdravlja dejstvo, da je po objavi Uredbe Sveta (ES) št 1966/2006 z dne 21. decembra 2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju (34) Komisija nemudoma pripravila izvedbena pravila (Uredba Komisije (ES) št. 1566/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju (35);

326.

obžaluje, da čeprav Komisija predlaga razmeroma preproste ureditve napora, ki jih je mogoče nadzirati, je sistem postal precej bolj zapleten zaradi velikega števila odstopanj, ki so bila uvedena na zahtevo držav članic med razpravami v Svetu in ki so občutno zmanjšala zmožnost nadziranja celotnega sistema;

327.

meni, da je veljavni zakonodajni okvir prezapleten in ni posodobljen, ter poziva Komisijo, naj uporabi svojo pristojnost dajanja pobud in pripravi konkretne predloge za izboljšanje razmer z namenom poenostavitve in uskladitve zakonodaje skupne ribiške politike;

328.

obžaluje več pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo učinkovitost fizičnih pregledov, in napake v sistemu prenosa podatkov kot celoti v državah članicah ter pomanjkanje evropske kulture nadzora v ribiškem sektorju;

329.

pozdravlja prizadevanje Komisije za izboljšanje razmer v zvezi s podatki o ulovih in prodaji ter časovno razporeditvijo poročanja z uporabo novih tehnologij; meni, da bo uredba v zvezi z elektronskim zapisovanjem in poročanjem povečala učinkovitost sistemov potrjevanja, na primer s takojšnjim elektronskim prenosom kopije potrdila o prodaji organom države zastave in države iztovarjanja, ki se nato lahko navzkrižno preveri z deklaracijo o iztovarjanju;

330.

poziva Komisijo, naj poveča medsebojno pomoč in upravno sodelovanje med organi držav članic ter izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi uradniki z vzpostavitvijo takšnega sistema, kot že obstaja za DDV;

331.

meni, da je za nadzor in celotno skupno ribiško politiko zelo pomemben sistem, ki bi omogočal spremljanje ulova od začetka do končnega potrošnika, kot že obstaja na enotnem trgu EU za vsa druga živila, ter poziva Komisijo, naj vzpostavi takšen sistem;

332.

poudarja, da je treba ribiške kvote upoštevati in podpirati; meni, da mora Komisija v primeru kakršnega koli suma kršitve ali goljufije glede sistema kvot sprejeti odločne in nepopustljive ukrepe;

333.

poziva Komisijo in države članice, naj povečajo pristojnosti Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in spodbujajo, da bo imela pomembno izvršilno vlogo pri nadzoru in usklajevanju skupne ribiške politike, izboljšanju preglednosti in usklajenosti ter da bo v okviru načrtov skupne uporabe usklajevala uvedbo skupnih postopkov;

334.

poziva Komisijo, naj predlaga povečanje pristojnosti nadzornikov Komisije, ki morajo imeti večja pooblastila, da lahko za skupno ribiško politiko vzpostavijo skupno evropsko strategijo nadzora, države članice pa naj ta predlog sprejmejo;

335.

v zvezi s tem meni, da mora biti razmerje med stroški in koristmi, ki obstaja med sredstvi, namenjenimi nadzornim dejavnostim v skupni ribiški politiki, in rezultati teh nadzornih dejavnosti (sorazmernost in stroškovna učinkovitost nadzora), ključni element, ki ga mora Komisija upoštevati pri svojih prihodnjih predlogih glede skupne ribiške politike;

336.

v zvezi s tem ugotavlja, da so stroškovno najučinkovitejši mehanizmi nadzora tisti, pri katerih imajo zainteresirane strani neposreden interes za zagotavljanje trajnostnega ribolova;

337.

v okviru zmanjšanja napora poziva države članice, naj se odločijo, ali se to zmanjšanje doseže:

in da sprejmejo strukturne ukrepe, potrebne za ublažitev socialnega vpliva tega zmanjšanja;

338.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spremembo zadevne zakonodaje, da bi se med drugim obravnavalo vprašanje presežnih zmogljivosti, in da predlaga ukrepe za zmanjšanje strukturno presežnih zmogljivosti v ribiški industriji;

339.

poziva Komisijo, naj pregleda druge politične rešitve, s katerimi bi se zmanjšalo potrebe po kontrolah in kaznih s povečanjem odgovornosti in interesa posameznih profesionalnih ribičev glede obnovljivega staleža;

340.

je seznanjen z dejstvom, da so bile v revizijo zajete ureditve o spremljanju in ocenjevanju, ki veljajo od leta 1995 za vsaj tri programska obdobja, in tudi pogled na okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (RTR) 2007–2013;

341.

poudarja, da je bilo okvirnim programom v obdobju 1995–2006 dodeljenih 42,63 milijarde EUR, kar je povzročilo, da so postali najpomembnejši finančni instrument, ki prispeva k uresničevanju lizbonske strategije; v okviru trenutnega finančnega okvira je sedmi okvirni program prejel 50,52 milijarde EUR;

342.

ugotavlja, da je Računsko sodišče zastavilo vprašanje o tem, ali je imela Komisija ustrezen pristop k ocenjevanju rezultatov okvirnih programov, ter je pri tem usmerilo pozornost predvsem na logiko posega, strategijo ocenjevanja in metodologije;

343.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija že v preteklih letih uvedla znatno število izboljšav;

344.

ugotavlja, da je Računsko sodišče opozorilo na skromno opredelitev programskih ciljev in pomanjkanje logike posega; vsekakor pa priznava, da o programskih ciljih odločajo zainteresirane strani in sozakonodajalci; zato poziva oblikovalce odločitev, naj posebno pozornost posvetijo opredelitvi dosegljivih ciljev; priznava, da sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (36) vsebuje jasnejšo logiko posega; poudarja, da morajo biti cilji operativni in izmerljivi (primerjanje uspešnosti), da se omogoči uporaba kazalnikov uspešnosti in uspešno spremljanje;

345.

ugotavlja, da je Računsko sodišče kritiziralo pomanjkanje celostne strategije ocenjevanja; s tem v zvezi poudarja izboljšave, ki sta jih uvedla ocena vpliva in predhodno ocenjevanje sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (SEK(2005)0430);

346.

je seznanjen s kritiko Računskega sodišča glede dejstva, da obstoječi mehanizmi za usklajevanje med generalnimi direktorati, ki so izvajali okvirne programe za raziskave in tehnološki razvoj, niso bili učinkoviti; na tej stopnji ga ideja o ustanovitvi skupnega urada za ocenjevanje še vedno ne prepriča; predlaga, naj raje generalni direktorat za raziskave prevzame več odgovornosti in usklajevalno vlogo; se strinja z Evropskim računskim sodiščem, da bi bilo treba na zgodnji stopnji pridobiti nasvet zunanjega strokovnjaka, ki bi moral ostati v veljavi za zagotavljanje usklajenega in povezanega pristopa, zlasti zaradi tega, ker so ocenjevanja predvidena za leto 2008 (naknadno ocenjevanje šestega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj), leto 2009 (stvarno vmesno poročilo o sedmem okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj), leto 2010 (vmesno ocenjevanje sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj) in za leto 2015 (naknadno ocenjevanje sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj);

347.

ugotavlja, da je Računsko sodišče podalo pripombo o neustreznih metodoloških smernicah; zato poziva Komisijo, naj razmisli o objavi priročnika za ocenjevanje; zaveda se, da so bile zahteve za poročanje pregledane v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj z namenom, da se vzpostavi trdnejša podatkovna baza za ocenjevanje in spremljanje;

348.

meni, da bo kakovost vmesnih in naknadnih ocenjevanj izboljšala razpoložljive pogoje in načine delovanja (tj. izmerljive cilje, pričakovani učinek, uspešno spremljanje, dobro podatkovno zbirko); poudarja, da bodo ocenjevanja koristnejša, če se bodo okvirni programi prilagajali („programi učenja“), zaključki pa uporabljali za izboljšanje potekajočih programov;

349.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju načrtovanih ocenjevanj za leto 2008, 2009, 2010 in 2015 upošteva priporočila Računskega sodišča;

350.

poziva Računsko sodišče, naj dokonča svoje revizije pravočasno za postopek razrešnice za leto 2010 in o tem poroča Odboru za proračunski nadzor; poziva Računsko sodišče, naj preveri tudi zneske, ki so bili porabljeni za ocenjevanje v odnosu do vrednosti posameznih programov, in na kakšen način se ta odstotek nanaša na druge programe za raziskave in tehnološki razvoj v tretjih državah (na primer v Kanadi).