9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 96/1

(1)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 1480/2003 (2) („uredba o dokončni dajatvi“) je Svet uvedel dokončno izravnalno dajatev v višini 34,8 % („izravnalna dajatev“) na uvoz nekaterih elektronskih mikrovezij, znanih kot DRAM (dinamični bralno-pisalni pomnilnik), s poreklom iz Republike Koreje, ki jih proizvajajo vse družbe razen družbe Samsung Electronics Co., Ltd („Samsung“), za katero je bila določena stopnja dajatve 0 %. Pred uredbo o dokončni dajatvi je bila izdana Uredba Komisije (ES) št. 708/2003 z dne 23. aprila 2003 o uvedbi začasne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih elektronskih mikrovezij, znanih kot DRAM (dinamični bralno-pisalni pomnilniki), s poreklom iz Republike Koreje (3) („uredba o začasni dajatvi“).

(2)

Svet je na podlagi poročila, ki ga je sprejel Odbor STO za poravnavo sporov (4) („poročilo preiskovalnega odbora ES-Koreja o DRAM“), sprejel Uredbo (ES) št. 584/2006 (5) o izvajanju priporočil preiskovalnega odbora in zmanjšanju dokončne izravnalne dajatve na 32,9 % („izvedbena uredba“).

(3)

Proizvajalca Skupnosti Micron Europe Ltd in Qimonda AG (nekdanji Infineon Technologies AG) sta Komisiji predložila prima facie dokaze, ki so pokazali, da je Hynix Semiconductor Inc. („Hynix“) prejemal dodatne subvencije v obdobju preiskave po obdobju prvotne preiskave. Poleg tega je Hynix predložil zahtevek za delni vmesni pregled, ker naj bi domnevno sporne subvencije, odkrite v prvotni preiskavi, ne zagotavljale več ugodnosti.

(4)

Glede na zgornje navedbe se je Komisija odločila za postopek po uradni dolžnosti.

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je 18. marca 2006 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda po uradni dolžnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(6)

Pregled je bil omejen na proučitev subvencioniranja enega proizvajalca izvoznika, in sicer družbe Hynix, da bi se ocenila potreba po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov. Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („OP“).

(7)

Komisija je o začetku delnega vmesnega pregleda uradno obvestila zadevnega proizvajalca izvoznika (Hynix), vlado Republike Koreje in proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in v rokih, določenih v obvestilu o začetku, zahtevati zaslišanje.

(8)

Komisija je za pridobitev potrebnih informacij za preiskavo vsem zadevnim strankam poslala vprašalnike, odgovore pa je prejela od družbe, vlade Republike Koreje in številnih korejskih bank ter tudi od Deutsche Bank AG.

(9)

Komisija je preverila prejete informacije in izvedla preveritvene obiske v prostorih vlade Republike Koreje (na Ministrstvu za finance in ekonomijo („MFE“) in v Finančni nadzorni komisiji („FSC“)) ter naslednjih družbah in institucijah v Seulu:

(10)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je enak izdelku, obravnavanemu v prvotni preiskavi, in sicer gre za nekatera elektronska mikrovezja, znana kot DRAM (dinamični-bralno pisalni pomnilniki), vseh vrst, gostot in različic, sestavljena na predelanih ploščicah ali čipih (matricah), proizvedenih z uporabo različic procesne tehnologije kovinskooksidnih polprevodnikov („MOS“), vključno z dopolnilnimi vrstami MOS („CMOS“), vseh gostot (vključno s prihodnjimi gostotami), ne glede na hitrost dostopa, konfiguracijo, paket ali okvir itd., s poreklom iz Republike Koreje. Zadevni izdelek vključuje tudi DRAM, v obliki (neprirejenih) pomnilniških modulov ali (neprirejenih) pomnilniških plošč ali v drugačni skupni obliki, če je njihov glavni namen pomnjenje.

(11)

Zadevni izdelek se sedaj uvršča pod oznake KN ex 8473 30 20, ex 8473 50 20, ex 8542 32 10, ex 8542 32 31, ex 8542 32 39 in ex 8548 90 20.

(12)

Na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na razpolago na začetku preiskave, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bili proučeni naslednji ukrepi:

(13)

Vsi zgoraj navedeni ukrepi so ad hoc ukrepi. Razen točke (e) so vse proučene ukrepe sprejele banke upnice/finančne institucije družbe Hynix, domnevno po navodilih vlade Republike Koreje. Vprašanje „finančnega prispevka vlade“ v smislu člena 2 osnovne uredbe je kot v prvotni preiskavi ključno za ta postopek in zato se v zvezi s tem opozarja na uvodne izjave 9 do 15 uredbe o dokončni dajatvi.

(14)

Kljub obsežnim paketom pomoči, ki jih je družba Hynix prejela leta 2001, se njen finančni položaj ni izboljšal in jo je agencija Standard & Poor leta 2002 ocenila kot družbo, ki plačuje le nekatere obveznosti (selective default). Družba je v prvih devetih mesecih leta 2002 utrpela izgubo v višini 1,03 biljarde KRW in bilo je očitno, da ni bila zmožna plačati nobenega zapadlega dolga. Finančna razmerja iz njenega finančnega izkaza za leto 2002 so pokazala, da svojih tekočih obveznosti ni mogla pokriti s tekočimi sredstvi, svojih prihodkov od obresti pa ne z zaslužkom, financirala pa se je bistveno bolj z zadolževanjem kot lastnimi sredstvi in je imela velike neto izgube. Čeprav je paket pomoči oktobra 2001 nekoliko izboljšal položaj, pa je bila družba še naprej v precejšnjih finančnih težavah. Morgan Stanley Dean Witter, eden od zunanjih svetovalcev družbe Hynix, je v poročilu, ki ga je pripravil septembra 2002, navedel, da Hynix „v naslednjih dveh letih zelo verjetno ne bo akumuliral dovolj denarja za poravnavo zapadlega dolga“ ali „razširil svojih zmogljivosti in investiral v tehnološko posodobitev ter raziskave in razvoj, potrebne za to, da ostane konkurenčen proizvajalec DRAM“. Poleg tega je Morgan Stanley Dean Witter navedel, da je „Hynix tehnično bankrotiral, da se je ohranjal pri življenju le s programi prestrukturiranja dolga“ in da „se zdijo finančna sredstva, potrebna za to, da družba postane konkurenčna, prevelika. Upniki si ne morejo privoščiti, da bi družbi finančno pomagali na noge. Ne glede na rezultat je sporočilo vlagateljem jasno, in sicer da Hynix ni družba z investicijsko kategorijo.“

(15)

Prav tako je septembra 2002 Merrill Lynch navedel: „Vse bolj smo zaskrbljeni zaradi slabih možnosti družbe Hynix za zaslužek. Znižujemo ocene za 2002–2003 glede primanjkljaja, ker pomanjkanje naložb v nadgrajevanje procesne tehnologije ovira stroškovne izboljšave in rast proizvodnje.“ Drug svetovalec družbe Hynix, in sicer Deutsche Bank Korea, je priznal, da je njihov oddelek za lastniški kapital sicer spremljal razvoj industrije polprevodnikov, ni pa spremljal razvoja družbe Hynix zaradi „pomanjkanja zanimanja vlagateljev“. Družba sama ne zanika resnosti svojih finančnih težav v zadevnem obdobju.

(16)

Oktobra 2001 je CFIC sprejel poslovni načrt za obnovo družbe. CFIC so sestavljale banke in druge institucije, ki so bile upnice družbe Hynix. Odločitve CFIC so se sprejemale s 75-odstotno večino. Volilne pravice vsake institucije so bile določene v skladu z njihovim kreditnim tveganjem v zvezi z družbo Hynix.

(17)

Za družbo Hynix je veljal Zakon o spodbujanju prestrukturiranja družb („CRPA“) in je bila kot takšna dejansko pod nadzorom svojih upnikov. CFIC je odločil, da se družba ali del družbe proda tretji stranki. Decembra 2002 je Odbor za prestrukturiranje, ki je pododbor CFIC, začel pogajanja z družbo Micron Technology Inc., ki so trajala 5 mesecev, stranki pa sta podpisali memorandum o soglasju, vendar je Hynixov nadzorni svet prodajne pogoje nazadnje zavrnil.

(18)

Maja 2002 je CFIC kot spremljevalni ukrep zaradi nenehnega slabšanja finančnega položaja družbe Hynix najel številne zunanje svetovalce, in sicer družbo Deutsche Bank („DB“), svetovalca Morgan Stanley Dean Witter, družbo Deloitte & Touche in A. D. Little za analizo družbe Hynix in oblikovanje načrta za rešitev družbe. Skupaj s temi zunanjimi svetovalci je KEB, ki je bil kot glavni upnik vodil CFIC, opravil ustrezno analizo družbe Hynix do novembra 2002. Poročilo, ki sta ga pripravila Deutsche Bank in KEB („poročilo DB“), je bilo predloženo CFIC.

(19)

CFIC je dne 30. decembra 2002 sklenil izvesti podjetniški preobrat in jo prodati, kot je navedeno v poročilu DB. Podjetniški preobrat je vključeval prestrukturiranje, ki zajema:

(20)

CFIC je sklenil zamenjati dolg v vrednosti 1 861,5 milijarde KRW za Hynixove delnice, kar je znašalo približno 50 % nezavarovanega posojila. Ko je bila sprejeta odločitev decembra 2002, je cena za delnico ob zamenjavi znašala 435 KRW, pri čemer je bila upoštevana enomesečna povprečna tržna cena. Čeprav mora CFIC v okviru CRPA uporabiti razumno metodo za izračun cene zamenjave, ni zagotovljena nobena posebna metoda.

(21)

Načrt za prestrukturiranje je vključeval odpis kapitala pred zamenjavo, za katero je bila potrebna potrditev delničarja; sicer zamenjava ne bi bila takoj izvedljiva. Ko je bil odpis kapitala zaključen v razmerju 21:1, je cena za delnico ob zamenjavi znašala 9 135 KRW (21 × 435 KRW) in zamenjava je bila izvedena. Ker naj delnice za zamenjavo ne bi bile izdane do aprila 2003, je bila ta cena izhodiščna, ni pa bila določena zgornja meja. V času odločitve je bila dejanska cena za delnico 280 KRW, aprila 2003 pa se je znižala na 167 KRW.

(22)

Plačilo zapadlega dolga družbe Hynix, ki ni bilo spremenjeno v lastniški delež, se je podaljšalo do decembra 2006. Ta prenos je skupaj znašal 3 293 milijard KRW.

(23)

Obresti na prenesen dolg so bile s 6,5 % zmanjšane na 3,5 %. 3-odstotna razlika je bila obravnavana kot dodatna glavnica in je bila tudi dodana neporavnanemu dolgu z zapadlostjo decembra 2006. Obresti na to dodatno glavnico so znašale 6 %, odplačevati pa jih je bilo treba na vsako četrtletje.

(24)

Kot je opisano v uredbah o začasni in dokončni dajatvi, se je vlada Republike Koreje zelo zanimala za Hynixov primer. Vlada Republike Koreje je priznala, da tuji vlagatelji zaradi Hynixovega položaja niso bili pripravljeni investirati v Koreji, ker je bilo kreditno tveganje korejskih bank v zvezi s Hynixom tako veliko. Težavo družbe Hynix je bilo treba rešiti, da se odpravi negotovost; v poročilu Ministrstva za finance in ekonomijo je bila strukturalna prilagoditev družbe Hynix navedena kot glavno politično vprašanje za drugo polovico leta 2002. Poročilo, ki ga je Velika nacionalna stranka Koreje predložila nacionalni skupščini v opoziciji, kritizira vztrajno prizadevanje vlade Republike Koreje za rešitev skupine Hyundai, katere hčerinska družba je bil Hynix, z navedbo, da vlada Republike Koreje z reševanjem družbe Hynix „investira v sod brez dna“. Ker je bilo poročilo predloženo novembra 2002, Hynix meni, da se ne bi smelo šteti kot dokaz udeležbe vlade Republike Koreje pri novem prestrukturiranju. Vendar pa so upniki novo prestrukturiranje potrdili le mesec po predložitvi poročila Velike nacionalne stranke, prizadevanja za rešitev Hynixa pa so potekala že mesece prej. Poročilo Velike nacionalne stranke zato ni nepomembno za vprašanje, ali je vlada Republike Koreje imela strategijo za rešitev Hynixa.

(25)

V prvi polovici leta je namestnik finančnega ministra navedel, da „bodo morali upniki čim prej najti rešitev za Hynix, da se čim bolj zmanjšajo škodljivi učinki na gospodarstvo“. S tem namenom je bilo organizirano srečanje med vlado Republike Koreje in Hynixovimi upniki, da bi vlada Republike Koreje izrazila svoje stališče glede tekočih pogajanj z družbo Micron. Ministrstvo za finance in ekonomijo ni moglo ne potrditi ne zavrniti, ali so bila organizirana še druga srečanja, in je trdilo, da zapisniki srečanj niso bili vedno shranjeni. Finančna nadzorna komisija pa je povedala, da ni bilo nobenih nadaljnjih srečanj, čeprav je bila o dogajanju obveščena preko neuradnih telefonskih pogovorov. Vendar zabeleženi dokazi nakazujejo, da je vlada Republike Koreje, ki je vedela za predhodne preiskave Evropskih skupnosti in ZDA o njeni udeležbi pri družbi Hynix, ukazala, da mora biti vsa komunikacija v zvezi z družbo Hynix ustna, zato da je ne bi bilo mogoče dokazati (7). Finančna nadzorna komisija je navedla, da ni imela pristojnosti za poseganje v prizadevanja za prestrukturiranje vsake družbe, vendar pa, da je izvedla delno spremljanje postopka, na primer, kadar je menila, da bi lahko obstajal šok za trge. Finančna nadzorna komisija izvaja takšno spremljanje s stiki z osebami na „delovni ravni“, vendar takšni stiki niso zabeleženi. Čeprav je finančna nadzorna komisija navedla, da je bil Hynix prestrukturiran, ker je bil tako velik, je vztrajala pri tem, da so način takšnega prestrukturiranja določili izključno upniki. Hynixove banke upnice so potrdile, da je finančna nadzorna komisija budno spremljala prestrukturiranje, in sicer preko telefonskih klicev in zahtev po informacijah.

(26)

Vlada Republike Koreje je na srečanjih aprila 2002 sporočila svoje uradno stališče Hynixovim upnikom, in sicer, da je treba Hynix prodati ali pa ga rešiti, da se omili šok. Čeprav je vlada Republike Koreje vztrajala, da je bila odločitev za likvidacijo prepuščena upnikom, njene izjave glede pomembnosti reševanja Hynixa (s prestrukturiranjema ali prodajo), da se ponovno vzpostavi zaupanje v korejske trge, ne podpirajo takšnega vztrajanja. Mnenje vlade Republike Koreje, da je bil Hynix prevelik, da bi propadel, je potrdila izjava ene od bank upnic, da je bil Hynix tako velika družba, ki je zaposlovala tako veliko število ljudi, da „so jasne posledice, če bi družba bankrotirala ali postala nelikvidna“. Poleg tega je eden od zunanjih svetovalcev Hynixa v svojem pismu navedel, da bi pomagal „najti realno in učinkovito možnost za prestrukturiranje Hynixa, ki bi v največji možni meri zmanjšalo socialno škodo …“ (poudarek dodan). Jasno je bilo, da likvidacija Hynixa sploh ni bila sprejemljiva.

(27)

Vlada Republike Koreje je glavni delničar v številnih Hynixovih bankah upnicah. Zabeleženi podatki, ki so jih predložili banke, Hynix in vlada Republike Koreje, kažejo, da je imela vlada Republike Koreje bistven delež (> 20 %) v bankah upnicah/finančnih institucijah, kjer je imela v CFIC vsaj 75-odstotno volilno pravico. Opozoriti je treba, da je bila zahtevana večina v CFIC 75-odstotna, zato ni dvoma, da je vlada Republike Koreje sodelovala pri odločitvah v svetu upnic.

(28)

Kot v prvotni preiskavi sta KDB in NACF v celoti v lasti vlade in sta kot takšni v smislu člena 1(3) osnovne uredbe javna organa.

(29)

Ni pa zabeleženih dokazov, ki bi nakazovali, da se je situacija v zvezi z Woori Bank spremenila glede na opisano situacijo v uvodnih izjavah 80 do 82 uredbe o začasni dajatvi. Poleg tega je Chohung Bank, ki se po združitvi s Shinhan Bank 1. aprila 2006 imenuje Shinhan Bank, januarja 2002, kot je navedeno v uredbi o začasni dajatvi, sklenila Memorandum o soglasju s Korea Deposit Insurance Corporation („KDIC“), kar je KDIC-u, ki je javni organ, omogočilo odločilen vpliv na odločanje v Chohung Bank.

(30)

Odlok 408 korejskega predsednika vlade je dodatni dokaz, da obstaja pravni obseg za poseganje vlade Republike Koreje v finančni sektor iz političnih razlogov. Vlada Republike Koreje navaja, da je odlok dokaz, da je korejska vlada uradno navedla, da ne bo posegala v banke in finančne institucije. Vendar člen 5(1) odloka 408 korejskega predsednika vlade določa, da „če finančna nadzorna organizacija zaprosi za sodelovanje finančne institucije ali podporo zaradi stabilizacije finančnega trga,… se ta opredeli v dokumentu ali na srečanju“. Zato ne le da uredba izključuje vladno poseganje v finančne institucije, temveč tudi jasno določa načine izvedbe takšnega poseganja.

(31)

Hynix je trdil, da vlada Republike Koreje ni nadzorovala KEB in da delež Commerzbank dokazuje njegovo neodvisnost od poseganja vlade Republike Koreje. Predložil je tudi dokumente, ki se nanašajo na pravico Commerzbank do veta pri nekaterih vprašanjih, vključno z obvladovanjem tveganja. Vendar KEB ni mogel potrditi, da je Commerzbank, čeprav je poslal osebo, ki je postala članica skupine upnikov, izvajal kakršen koli nadzor nad odločitvami o dajanju posojil in dejansko navedel, da niso vedeli za obstoj takšnih pravic do veta. Nadalje je nedavna preiskava vključenosti vlade Republike Koreje pri nakupu deležev KEB preko Lone Star leta 2003 pokazala, da vlada Republike Koreje nadzoruje KEB. Zato se šteje, da ni razloga za opustitev sklepnih ugotovitev iz prvotne preiskave glede vpliva vlade Republike Koreje o odločitvah o KEB.

(32)

Nadaljnji primer poseganja vlade Republike Koreje v Hynixovih bankah upnicah je bilo imenovanje nekdanjega ministra za industrijo in trgovino za predsednika odbora Hynixovega CFIC za prestrukturiranje, ki ga je imenoval usmerjevalni odbor navedenega organa, nekaj mesecev pozneje pa je bil ta ponovno imenovan za ministra.

(33)

Kookmin in Woori Bank sta v svojih prospektih za Komisijo vrednostnih papirjev in borze za leto 2002 tudi navedla, da je vlada Republike Koreje lahko zaradi svojega vmešavanja vplivala na njihove politične odločitve. Hynix je predložil dokaze, da se zadevno besedilo ni specifično nanašalo nanj in ga ne gre jemati kot navedbo, da je vlada Republike Koreje izvajala nadzor nad korejskim bančnim sektorjem. Vendar pa dokaz, ki ga je predložil Hynix, ne spodbija drugih opozoril iz prospekta, na primer, da bi vlada Republike Koreje kot imetnik deležev „lahko vplivala na sprejetje naših ukrepov ali izvajanje ciljev, ki niso v skladu z interesi [upnikov]“.

(34)

Komisija je zaprosila za vpogled v interno dokumentacijo v zvezi z odločitvijo bank upnic za odobritev načrta za prestrukturiranje. Ti zaupni dokumenti kažejo, da čeprav so vsi upniki pri odločanju o udeležbi pri prestrukturiranju izvedli svoje standardne postopke, niso delovali v skladu z bonitetno oceno, ki so jo Hynixu pripisali v zadevnem obdobju, čeprav so vsi upniki Hynix ocenili v skladu z oceno družbe Standard & Poor kot družbo, ki plačuje le nekatere obveznosti. Ko je bilo na primer odobreno prestrukturiranje, je bilo v bonitetni oceni Hynixa ene banke navedeno, da je družba izjemno ranljiva in da je zelo malo verjetno, da si bo opomogla. V oceni, ki so jo Hynixu dale druge banke, je bilo navedeno, da je možnost za propad zelo verjetna in da ni možnosti za ponovno obnovo družbe. Banke so kljub temu odobrile predlog za prestrukturiranje, čeprav so dokazi kazali, da to ni usklajeno s tržno usmerjenim pristopom in da poročilo DB ne navaja drugačnih podatkov.

(35)

To so upniki dokazali z obravnavo dolga, ki so ga prenesli, in z lastniškim deležem, ki so ga prejeli v okviru zamenjave terjatev v lastniške deleže, in sicer je bilo okoli 80–90 % Hynixovega dolga odpisanega kot izguba, v drugem primeru celo 100 %, delnice pa so bile prodane za približno 20 % cene, ki so jo plačali upniki.

(36)

Družba trdi, da poznejši dogodki kažejo, da je bila odločitev upnikov pravilna; Hynix je od leta 2005 dobičkonosen, upniki pa so svoje delnice v družbi prodali za precejšen dobiček. Vendar gre v prvi vrsti za analizo za nazaj, ki nikakor ne utemelji sklepa, da je bil načrt za prestrukturiranje, ki so ga v zadevnem obdobju odobrili upniki, v skladu s tržno usmerjenim pristopom. Poleg tega je dejstvo, da je Hynix preživel zaradi obsežnih subvencij. Ker je Hynix preživel, ni mogoče trditi, da subvencije niso subvencije, če je bilo preživetje možno le zaradi teh subvencij. Nenazadnje so bili upniki v položaju, v kakršnem so bili konec leta 2002, ker so leta 2001 sodelovali v prestrukturiranju, ki pomeni subvencioniranje. Zato ne morejo trditi, da bi jih morali primerjati z zasebnimi upniki, ker so vse sprejete ukrepe, ki so v določenem obdobju vodili do njihovega položaja, sprejeli zgolj po lastni volji. Zato Hynixova utemeljitev ne vpliva na sklepno ugotovitev, da upniki niso delovali v skladu s tržno usmerjenim pristopom.

(37)

Glede na zabeležene dokaze v zvezi s politiko vlade Republike Koreje glede Hynixa in njene vključenosti v postopek odločanja Hynixovih upnikov ter tudi dokaze v zvezi s Hynixovim katastrofalnim položajem ter nepripravljenostjo trga za financiranje kapitala in pomanjkanje dokazov, da so obstoječi upniki delovali v skladu z merili tržne uspešnosti, se sklene, da je korejska vlada Hynixovim upnikom dajala navodila in pooblastila za rešitev Hynixa z odobritvijo prestrukturiranja, kot je opisano v zgornji uvodni izjavi 19. To je predstavljalo finančni prispevek v smislu člena 2(1) osnovne uredbe.

(38)

Hynix je trdil, da korejska vlada ni imela nič z novim prestrukturiranjem, ki so ga načrtovali njegovi upniki s pomočjo zunanjih svetovalcev. Poleg tega je trdil, da so zabeleženi dokazi pokazali le, da je bila vlada Republike Koreje zaskrbljena zaradi Hynixove prihodnosti, ni pa bilo dokazov za povezavo med vlado Republike Koreje in delovanjem bank. Čeprav delež vlade Republike Koreje ni dokončen dokaz o dajanju navodil in pooblastil, je močen dokaz za to, do kolikšne mere je vlada Republike Koreje lahko vplivala na postopek odločanja bank. Kot kažejo dokazi zabeleženi v prvotni preiskavi, glavni delničar, torej vlada Republike Koreje, lahko imenuje direktorje in tako lahko vpliva na izid glasovanja na sestankih uprave. Poleg tega različni zabeleženi časopisni članki in poročila jasno kažejo, da vlada Republike Koreje ne bi dopustila Hynixovega propada; to potrjuje tudi dejstvo, da je ena od bank, ki je v celoti v lasti vlade Republike Koreje, kupila Hynixov dolg od drugih upnikov, da bi zmanjšala breme bank, ki jim je bilo naročeno, naj rešijo Hynix. Nesporno je, da so nov načrt za prestrukturiranje pripravili Hynixovi zunanji svetovalci v sodelovanju z njegovimi upniki, vendar pa zabeleženi dokazi nakazujejo, da je vlada Republike Koreje naročila in pooblastila Hynixove upnike za njegovo prestrukturiranje in jim naročila, naj ne dopustijo Hynixovega propada.

(39)

Vedenje bank prav tako jasno kaže, da niso delovale v skladu z običajnimi poslovnimi interesi. Nobena od bank ni ocenila Hynixa kot družbo z investicijsko kategorijo, vse ocene, ki so jih Hynixu dodelili njegovi upniki, kažejo, da so menili, da je bistveno ogrožen in so dvomili v morebitno preživetje družbe. Družba je trdila, da bi bilo treba proučiti vedenje upnikov z vidika „obstoječega upnika“. Vendar pa, kot je podrobneje obravnavano v uvodnih izjavah 36 in 41 do 44, zlasti v tem primeru, v katerem so bile zagotovljene podobne in zelo visoke subvencije, ki so bile odobrene komaj leto prej, bi bila pravilna ocena gospodarske sprejemljivosti upnikov ocena zasebnih vlagateljev. Zato je treba obravnavati vprašanje, ali bi se obstoječi upnik vedel podobno kot Hynixovi upniki.

(40)

Ob upoštevanju katerih koli ugodnosti, ki jih je prejel Hynix, so KEB, Woori Bank, Shinhan Bank, KDB in NACF trdili, da so sodelovali v novem prestrukturiranju zaradi povečanja stopnje vračila posojil, ki so jih že odobrili Hynixu. Menili so, da je vrednost Hynixa kot delujoče družbe večja kakor trenutna likvidacijska vrednost. Kljub temu pa se ta primerjava, ne glede na to, koliko je koristna kot standardna analiza obstoja ugodnosti, v tem primeru zaradi razlogov iz uvodne izjave 36 in uvodnih izjav 41 do 44 ne more uporabiti. Poleg tega obstoj morebitnih ugodnosti s strani upnikov, ki so zelo veliko tvegali s svojimi vlaganji, ne dokazuje, da Hynixu niso bile zagotovljene ugodnosti.

(41)

Hynix trdi, da je bilo novo prestrukturiranje tržno usmerjeno, kot so ga po mesecih skrbne proučitve oblikovali zunanji svetovalci, kot sta DB in Deloittes, in je temeljilo na poročilu DB, ki je priporočilo serijo ukrepov, ki so bili dejansko izvedeni. Vendar je bilo poročilo naslovljeno na Hynixove upnike. Njegov cilj je bil v največji meri izterjati dolg za takšne upnike, obenem pa preprečiti propad družbe. Hynix je trdil, da bi morala biti ocena o ugodnostih, ki jih je družba prejela v okviru novega prestrukturiranja, ocena „zasebnega upnika“ in ne „zasebnega vlagatelja“. Položaj upnikov je dejavnik, ki bi ga lahko proučili v analizi, vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36 in pozneje v besedilu, v tem primeru ne more biti pomemben.

(42)

Na splošno je odločilno, ali bi tržno usmerjen vlagatelj z ali brez kreditnega tveganja glede Hynixa ocenil predlagano naložbo v Hynix kot donosno naložbo. Poročilo DB ne daje zanesljivega odgovora na navedeno vprašanje, ker je naslovljeno na obstoječe upnike, in na splošno izhaja iz obstoječih Hynixovih dolgov in lastniških struktur kot osnove predlagane naložbe, in tako zmanjšuje možnost za hipotetično naložbo od zunaj praktično na nič. Poročilo DB ne vsebuje nobenih dokazov, da bi se zunanji zasebni vlagatelji zanimali za naložbe v Hynix. DB je zasebnim vlagateljem dejansko svetoval, naj ne vlagajo v Hynix, kot kaže dejstvo, da njegov oddelek za raziskave ni spremljal razvoja Hynixovega lastniškega kapitala.

(43)

V vsakem primeru je bil Hynixov finančni položaj v obdobju novega prestrukturiranja, kot je opisano v uvodni izjavi 14, zastrašujoč in je bilo jasno, da Hynix ni bil zmožen poravnati svojih dolgov, zato trg ni vlagal vanj, kar izhaja iz izjave finančnih svetovalcev iz uvodnih izjav 14 in 15. Poročilo DB sicer izpostavlja način Hynixovih upnikov za zmanjšanje njihovih izgub, ne navaja pa, zakaj bi trg še naprej posojal denar ali vlagal v Hynix, torej v družbo, ki plačuje le nekatere obveznosti. Zato takšni podatki, ki so na voljo glede Hynixovega položaja in tržnih razmer, potrjujejo, da poročilo DB ne daje zanesljivega odgovora na vprašanje, ali bi tržno usmerjen vlagatelj predlagano naložbo v Hynix ocenil kot donosno.

(44)

Poleg tega ne glede na vprašanje, kakšne možnosti za delovanje so imele stranke glede na razmere leta 2002, ostaja dejstvo, da je bil Hynix v takšen položaj pahnjen zaradi ekonomsko nerazumnih odločitev o naložbah in posojilu, ki jih je sprejela vlada Republike Koreje ali so bile sprejete v njenem imenu leta 2001 in katerih vpliv je trajal tudi leta 2002 in pozneje. Izrecen cilj novega prestrukturiranja je bilo refinanciranje Hynixa, ki ga ni mogoče ločiti od paketa pomoči iz leta 2001. Ta dva elementa sta tesno povezana. Z drugimi besedami, ker je bilo prejšnje prestrukturiranje nerazumno in ni uspelo, je bilo potrebno obstoječo kreditno tveganje upnikov prenesti v ukrep iz leta 2002. Zato je bila predlagana rešitev iz poročila DB možna le zaradi ukrepov iz leta 2001. Določenih predlaganih ukrepov ni mogoče obravnavati kot merilo tržne uspešnosti, ker so ukrepi sami nadaljevanje prejšnjih nerazumnih odločitev vlade glede naložb. Zato poročilo DB ne daje zanesljivega odgovora na vprašanje, ali bi tržno usmerjen vlagatelj predlagano naložbo v Hynix ocenil kot donosno.

(45)

Zato se šteje, da je novo prestrukturiranje družbi prineslo ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe.

(46)

Ker so bili ukrepi za novo prestrukturiranje namenjeni izrecno Hynixu, se prenos terjatev, pretvorba obresti v glavnico in zamenjava terjatev v lastniške deleže obravnavajo kot specifični v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(47)

V skladu s členom 5 osnovne uredbe se znesek subvencije, proti kateremu se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi, izračuna glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj se ugotovi med obdobjem preiskave subvencioniranja. Znesek terjatev ustreza znesku zamenjave v lastniške deleže in je bil izbrisan iz posojil in vknjižen kot prilagoditev kapitala, ko je bila sprejeta odločitev o prestrukturiranju dne 30. decembra 2002 (Opomba 14 k finančnemu izkazu Hynixa za leto 2002). Podobno je bilo Hynixu odpisano plačilo obresti na njegov dolg istega dne.

(48)

Industrija Skupnosti je trdila, da Hynix od novega prestrukturiranja ni imel ugodnosti od 13. aprila 2003, ko so bile delnice dejansko izdane upnikom. Po drugi strani je družba trdila, da je bil dejanski datum ugodnosti december 2002, ker je bil to datum, ko so upniki sprejeli odločitev o odobritvi prestrukturiranja, in datum, na katerega so Hynixu odpisali njegove obveznosti v zvezi z njegovim dolgom.

(49)

Ker je odbor DSB za DRAM navedel, da je treba na ugodnosti subvencije gledati z vidika prejemnika, in ker od dne, ko je bila sprejeta odločitev o novem prestrukturiranju, družba ni imela več nobenih dolgov do svojih upnikov, se šteje, da je Hynix 30. decembra 2002 dejansko začel uživati ugodnosti od subvencioniranja.

(50)

V skladu z metodologijo, sprejeto v prvotni preiskavi, se za namene izračuna ugodnosti prenos dolga obravnava kot posojilo. Tudi pretvorba obresti v glavnico bo za ta namen obravnavana kot posojilo. V prvotni preiskavi je bila subvencija obravnavana kot znesek glavnice posojila, razporejenega na obdobje petih let, kar ustreza običajni amortizacijski dobi sredstev. Vsak tako razporejeni letni znesek se je povečal s standardno komercialno obrestno mero v Koreji (7 %). Preiskovalni odbor ES-Koreja o DRAM je to kritiziral, saj naj bi šlo za metodologijo v zvezi s subvencijami, ki ni odražala dejstva, da so posojila v nasprotju s subvencijami povračljiva in da je „zato očitno, da je za družbo ugodnejše, če dobi subvencijo kot pa posojilo“ (8). Odbor je menil, da mora ES izračun oblikovati na podlagi meril, ki odražajo običajne naložbene prakse.

(51)

Po pripombah odbora STO v zvezi z metodologijo glede subvencij iz prvotne preiskave, se je zdelo ustrezno, da se v zvezi s tem za izračun ugodnosti uporabijo merila, ki temeljijo na posojilih.

(52)

Finančni položaj Hynixa je bil v obdobju novega prestrukturiranja zastrašujoč, kot je opisano v uvodnih izjavah 14 in 15, in je bilo jasno, da Hynix ni bil zmožen poravnati svojih dolgov, zato trg ni vlagal vanj. Hynix ni prejel nobenega komercialno primerljivega posojila v obdobju novega prestrukturiranja, niti ni bilo preverjenih zabeleženih dokazov v zvezi s stroški in pogoji primerljivega komercialnega posojila, ki bi ga Hynix ali druga družba v podobnem položaju prejela v zadevnem obdobju. Dejstvo, da so zasebni subjekti tudi sodelovali pri novem prestrukturiranju, ne zagotavlja zanesljivega merila, sodelujoči subjekti pa so bili majhni in so imeli zanemarljivo majhne deleže v Hynixu v primerjavi z družbami, ki so delovale po navodilih vlade Republike Koreje. Nadalje je v skladu z izsledki odbora STO v primeru DRAM na Japonskem, ki so obravnavali ista dejstva kot sedanja preiskava, prisotnost hkratne vpletenosti vlade v proces odločanja glede novega prestrukturiranja škodljivo delovala na trg, zato zasebne družbe ne morejo biti zanesljivo merilo (9).

(53)

Komisija je zato na podlagi komercialne obrestne mere oblikovala alternativno primerjavo, skupaj s premijo za kritje tveganja, iz česar bi bile razvidne zamudne obresti družb s primerljivo stopnjo tveganja. Takšno merilo upošteva časovni rok posojila, primerljivo obrestno mero, ki bi jo kreditno sposobna družba lahko plačala, verjetnost neizpolnitve obveznosti s strani kreditno nesposobne družbe v določenem časovnem obdobju in verjetnost neizpolnitve obveznosti s strani kreditno sposobne družbe v istem časovnem obdobju.

(54)

Komisija je za izračun primerljive obrestne mere za kreditno nesposobnega posojilojemalca uporabila naslednjo formulo:

ib = [(1 –qn)(1 + if)n/(1 –pn)](1/n) –1

pri čemer je:

(55)

Za ta izračun je Komisija kot obrestno mero v KRW za posojila kreditno sposobnim družbam uporabila povprečno obrestno mero Bank of Korea za dolgoročne podjetniške obveznice v letu 2003, in sicer 10,43-odstotno obrestno mero. V obdobju trajanja zadevnih ukrepov je kot zamudne obrestne mere za kreditno sposobne in kreditno nesposobne družbe uporabila obrestne mere Moody’s Investor Services. V letu 2003 je bila zamudna obrestna mera za kreditno nesposobno družbo za obdobje treh let (obdobje, potrebno za novo posojilo in obnavljanje dolga) 54,86-odstotna, zamudna obrestna mera za kreditno sposobno družbo za obdobje treh let pa je bila v istem letu 0,33-odstotna. Tako je dobila skupno obrestno mero v višini 43,8 %. V nasprotju s tem je bila obrestna mera, ki jo je plačeval Hynix za zadevna posojila, 3,5-odstotna, tako da razlika v obrestnih merah znaša 40,3 %, iz česar izhaja 23,7-odstotna izravnalna dajatev.

(56)

Kot je opisano v uvodni izjavi 21, je CFIC izračunal ceno za delnico ob zamenjavi, ki je 30. decembra 2002 znašala 435 KRW, pri čemer je bila vzeta enomesečna povprečna tržna cena. Družba trdi, da je bila to komercialno veljavna metoda za določanje cene delnice in je odražala tržne razmere. Ta cena je dejansko odražala zgornjo mejo, če pa bi se cena za delnico med 30. decembrom 2002 in dnem dejanske izdaje delnic povečala, bi se cena delnic ustrezno spremenila. Dejanska cena na dan odločitve o začetku novega prestrukturiranja je znašala 280 KRW. Ko je bil dolg po zmanjšanju kapitala za ceno 9 135 KRW (435 KRW × 21) dejansko spremenjen v lastniški kapital, je bila cena delnice dejansko 3 500 KRW. Če se ne bi upoštevalo zmanjšanje kapitala, bi se izdane delnice prodajale precej pod ceno za 167 KRW. Nesporno je, da je CFIC sam izbiral metodo določitve cene za delnico ob zamenjavi. Ne glede na takšno določitev se, ker cena delnice ob zamenjavi ni bila fiksna cena, temveč jamstvo, da bi družba prejela minimalno vsoto za svoje delnice, ne more šteti, da je to cena, ki ustreza trgovinskim razmeram, zlasti glede na določitev dejanske cene v obdobju cene za delnico ob zamenjavi in nepresenetljivem trendu zmanjševanja v obdobju med sestanki CFIC do datuma zamenjave aprila 2003.

(57)

Za izračun ugodnosti, ki jih je prejel Hynix od zamenjave terjatev v lastniške deleže, je treba upoštevati Hynixove stroške izdaje delnic. Komisija je opozorila, da je treba pri proučitvi morebitnega stroška, ki bi za prejemnika nastal ob zamenjavi, upoštevati obveznosti, ki jih je družba dobila ob izdaji novih delnic. S tem v zvezi Komisija opozarja, da vložek običajnega delniškega kapitala na splošno ne pomeni posebnih obveznosti za družbo, saj ne gre niti za fiksno stopnjo donosa, ki bi ga morala družba doseči, niti ni treba opraviti nikakršnih plačil. Vendar pa ima družba vsaj teoretično obveznost delitve dobička ali dela dobička do svojih delničarjev; stopnja donosnosti delniškega kapitala („ROE“) bi lahko bila podlaga za stopnjo donosnosti, ki jo delničarji pričakujejo od družbe, in bi se lahko uporabila za izračun višine ugodnosti, dodeljene Hynixu. Vendar pa je bil ROE za Hynix za leto 2003 negativni odstotek, kakor je bil izračunan na podlagi njegovih računovodskih izkazov za to leto. Zato je na podlagi objektivnega vrednotenja finančnega stanja Hynixa v času zamenjave terjatev v lastniške deleže nerazumno pričakovati, da bi bil Hynix v zadevnem letu sposoben svojim delničarjem razdeliti kakršen koli dobiček. Tudi če ROE uporabimo za primerjavo, ugotovimo, da je bil celoten znesek zamenjave terjatev v lastniške deleže znesek subvencije, proti kateri se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(58)

Komisija je tudi preverila, če je imel Hynix kakšne stroške v zvezi z odstopom lastniških deležev zaradi zamenjave ali možne razvodenitve cene delnic zaradi izdajanja novih delnic. Na podlagi pregleda razpoložljivih dokazov Komisija meni, da se neto ugodnost Hynixa, dodeljena na podlagi celotne zamenjave v lastniške deleže, zaradi izdajanja novih delnic ni zmanjšala. Glede na to Komisija meni, da je bistvenega pomena priznati učinek, ki ga je imela zamenjava terjatev v lastniške deleže na finančno stanje Hynixa.

(59)

Bistveno je, da se zavedamo, da ni šlo za neposreden vložek lastniškega kapitala. Temeljna ugodnost, ki je bila dodeljena Hynixu, je izbris ogromnega zneska dolga, do katerega je prišlo na podlagi te zamenjave, namreč 1 861,5 milijarde KRW. S tem je bil Hynix oproščen vseh odplačil tega osnovnega zneska in plačil obresti. Namesto tega so ogromen znesek dolga nadomestile lastniške delnice, izdane za banke upnice. Vendar pa v zvezi z izdajo teh novih delnic Hynix ni imel realnih merljivih stroškov. Zaradi izdajanja novih delnic je sicer prišlo do razvodenitve obstoječih delnic, vendar to ni imelo nikakršnega vpliva na bilanco družbe Hynix. Ni povzročilo nikakršnih gotovinskih odhodkov (razen stroškov, povezanih z izdajanjem novih delnic) in Hynixa ni obvezalo kakršnih koli gotovinskih plačil v prihodnosti, do česar bi sicer prišlo v primeru dolžniških instrumentov.

(60)

Družba je trdila, da je treba tržni delež delnic odšteti od ugotovljenih ugodnosti in citirala Smernice Komisije za izračun višine subvencij v preiskavah v zvezi z izravnalnimi dajatvami, kjer je v odstavku E(f)(iii) navedeno: „če vlada kupi delnice družbe in plača zanje višjo ceno od tržne cene (ob upoštevanju katerih koli dejavnikov, ki bi lahko vplivali na zasebnega vlagatelja), je znesek subvencije razlika med dvema cenama“ (poudarek dodan). Vendar pa naj zasebni vlagatelj v zadevnem obdobju Hynixovih delnic sploh ne bi kupoval. Dejansko zabeleženi dokazi kažejo, da so se Hynixove delnice prodajale po tako nizki ceni, da bi moralo biti trgovanje prekinjeno, če ne bi bilo izjeme o ustreznih korejskih borznih predpisih (Korean Listing Regulations), ki so se zdeli kot izdelani le za Hynix. Nadalje dejstvo, da je bila delnici pripisana tržna vrednost, ni vplivalo na družbo, zato ji je ni bilo treba plačati. To bi bilo pomembno le, če bi zamenjava terjatev v lastniške deleže vsebovala element, po katerem bi Hynix moral ponovno odkupiti lastne delnice.

(61)

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev ter glede na to, da Hynix ni poročal o kakršnih koli stroških v zvezi z izdajanjem lastniških deležev, je upoštevanje celotnega zneska zamenjave pri določanju višine ugodnosti v okviru zamenjave terjatev v lastniške deleže pravilen pristop.

(62)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61, se je celoten znesek zamenjave terjatev v lastniške deleže obravnaval kot ugodnost, ki jo je Hynix imel od navedenega ukrepa. S to subvencijo je dodeljena neponavljajoča se ugodnost, zato se metodologija razporeditve na obdobje petih let, kot je opisano zgoraj, šteje za ustrezno. Tako razdeljen znesek subvencije je bil izražen kot odstotek Hynixove celotne prodaje leta 2005. Subvencija, proti kateri se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi, je skupaj z obrestmi, ob uporabi komercialne obrestne mere, veljavne v Koreji, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, znašala 6,8 %. Ker pa je zamenjava terjatev v lastniške deleže enkratna, neponavljajoča se subvencija, razdeljena po določenem obdobju in ker se izhaja iz tega, da se je to obdobje začelo z dnem, ko je bila ugodnost dejansko odobrena, se šteje, da so ukrepi, ki so bili uvedeni z dokončno uredbo 31. decembra 2007, prenehali veljati.

(63)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 50, sta se prenos dolga in pretvorba obresti v glavnico štela kot posojili in se štejeta kot ponavljajoča se subvencija. Družba je trdila, da je povrnila subvencije, ki jih je prejela decembra 2002 v okviru prestrukturiranja, ko je julija 2005 refinancirala svoj dolg konzorciju korejskih in nekorejskih bank (glej uvodni izjavi 75 in 76). Hynix je trdil, da je refinanciranje, v okviru katerega je predviden nov dolg za plačilo dolga v okviru novega prestrukturiranja in ne več v okviru CRPA, izbrisalo subvencije. Ko je leta 2005 potekalo refinanciranje, se je Hynix vrnil v cono dobička, njegova bonitetna ocena je bila BBB+ v skladu s Korea Investors Service Inc. Refinanciranje Hynixovega dolga v skladu s komercialnimi pogoji je učinkovito prekinilo ponavljajoče se subvencije, zato je ugodnost prenehala. Zato se šteje, da je Hynixova ugodnost od prenosa dolga in pretvorbe obresti v glavnico od 13. julija 2005 dalje prenehala.

(64)

Januarja 2003 je Hynix prodal svoje posle v zvezi z zaslonom na tekoče kristale kitajski družbi Beijing Orient Electronics Technology Group Co. Limited („BOE“), za približno 380 milijonov USD. Nakupna cena se je v veliki meri financirala s posojili Hynixovih bank upnic, in sicer KEB, KDB, Woori Bank in Hyundai Marine and Fire Insurance („HMFI“), ki so novi družbi, ustanovljeni za nakup sredstev BOE-Hydis, zagotovili posojila v višini 188 milijonov.

(65)

Industrija Skupnosti je domnevala, da je vlada Republike Koreje pooblastila ali naročila korejskim bankam, naj zagotovijo finančna sredstva po ugodnejših pogojih, da se BOE omogoči nakup sredstev ter tako Hynixu omogoči tako zelo potrebno gotovinsko injekcijo.

(66)

Čeprav je bilo nekaj dokazov, da se je na nekatere druge posojilodajalce izvajal pritisk s strani KEB in Hynixa ter da BOE za financiranje ni mogel pridobiti neodvisnih upnikov, ni bilo dokazov, da je zagotovljeno financiranje dejansko pomenilo subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ugotovitev o pooblastilu ali navodilih vlade Republike Koreje korejskim bankam ni dovolj, da se v okoliščinah, ki jih je opisala industrija Skupnosti, ugotovi subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, dokazati je treba, da je vlada Republike Koreje dala pooblastila ali navodila za nakup Hydisa. Čeprav so bili pogoji financiranja, ki so ga zagotovile korejske banke, velikodušni, je BOE še vedno dolgoval 188 milijonov USD in je plačal ostanek nakupne cene v gotovini, ni pa dokazov za to, da bi vlada Republike Koreje dala BOE navodila/pooblastila. Vsekakor je BOE-Hydis prejel finančna sredstva, dokazi, da je Hynix prejel ugodnosti, pa niso bili predloženi. Zato se posojila korejskih bank BOE v višini 188 milijonov USD ne štejejo kot subvencija v smislu člena 2 osnovne uredbe.

(67)

Kot je bilo predvideno v pogojih novega prestrukturiranja, je Hynix oktobra 2004 svoja sredstva System IC prodal za 954,3 milijarde KRW konzorciju, ki ga je vodil CVC Partners, zasebni delniški sklad, ki ga je upravljal Citigroup Venture Capital. Financiranje nakupa je znašalo 481,3 milijarde KRW nakupne cene in je bilo v glavnem v obliki prenosa dolga iz Hynixa v MagnaChip, družbe, ki je bila ustanovljena zaradi nakupa sredstev System IC. Hynixovi upniki so Hynixov nezavarovan dolg prenesli na MagnaChip z 21-odstotnim popustom, medtem ko je nova družba zavarovane dolgove prevzela brez popusta.

(68)

Industrija Skupnosti je domnevala, da je prenos znižanega dolga predstavljal subvencijo, proti kateri se lahko uvede izravnalna dajatev. Vendar pa bi glede na to, da je MagnaChip sprejel dolg v višini 481,3 milijarde KRW in plačal 481,3 milijarde v gotovini, morali za ugotovitev, da je ta posel vključeval finančno pomoč, najprej predložiti dokaz o navodilu ali pooblastilu MagnaChip/CVC Partners, vendar tak dokaz ni bil niti predložen niti odkrit. Udeležba upnikov pri prenosu znižanega dolga je bila prostovoljna. Podobno kot pri prodaji BOE-Hydis je bila financirana tretja stranka in ne Hynix. Zato ni dokazov, da so bile preko tega Hynixu zagotovljene ugodnosti. Zato se prenos znižanega dolga družbi MagnaChip ne šteje kot subvencija v smislu člena 2 osnovne uredbe.

(69)

Oktobra 2004 je Hynix uporabil prihodke od prodaje System IC za izvedbo načrta gotovinskega odkupa, ki ga je odobril CFIC, ki je predvideval, da bo Hynix svoje dolgove pri svojih upnikih „ponovno odkupil“. Hynix je ponudil, da svoje dolgove odplača predčasno, vendar s popustom. Drugi gotovinski odkup se je zgodil decembra 2004. Industrija Skupnosti je domnevala, da je bil ta gotovinski odkup po znižani ceni sporna subvencija.

(70)

Upniki, ki so želeli sodelovati pri oktobrskem gotovinskem odkupu, so se dogovorili, da Hynix poplača 70 % svojega nezavarovanega dolga, ki jim ga dolguje, in 96 % zavarovanega dolga. Popust na nezavarovani dolg za decembrski gotovinski odkup se je znižal na 21,84 %.

(71)

Predloženi dokazi kažejo, da je bila udeležba pri tem gotovinskem odkupu prostovoljna. Poleg tega ni bilo dokazov, ki bi nakazovali, da je bilo vedenje sodelujočih upnikov trgovinsko nerazumno, ker se je popust na nezavarovan dolg izravnal s predčasnim poplačilom in zmanjšanjem obresti. Zato se gotovinski odkupi ne štejejo kot subvencija v smislu člena 2 osnovne uredbe.

(72)

Industrija Skupnosti je domnevala, da je vlada republike Koreje Hynixu zagotovila ugodnejšo davčno obravnavo s tem, da od družbe ni zahtevala, da dobiček od zamenjave terjatev v lastniške deleže v okviru novega prestrukturiranja prikaže kot prihodek. Čeprav so bile Hynixove izgube leta 2003 tako velike, da od njega ne bi mogli zahtevati plačila davka od dobička pravnih oseb, četudi bi dobiček od zamenjave knjižil kot prihodek, je industrija Skupnosti trdila, da je Hynix prejel ugodnosti, saj se s tem, da ni knjižil dobička, ni zmanjšal preneseni dolg, ki bi se lahko leta 2005, ko je bila družba ponovno dobičkonosna, izravnal z obdavčljivim dobičkom.

(73)

Domnevno ugodnejša davčna obravnava izhaja iz odloga spremembe zakona, s katerim bi bile družbe v okviru prostovoljnega prestrukturiranja kot v Hynixovem primeru dolžne knjižiti dobiček iz zamenjave terjatev v lastniške deleže. Industrija Skupnosti je domnevala, da je vlada Republike Koreje prvotno nameravala spremeniti zakonodajo z začetkom veljavnosti marca 2003, s čimer bi postal dobiček od zamenjave terjatev v lastniške deleže v okviru novega prestrukturiranja obdavčljiv. Industrija Skupnosti je trdila, da je na podlagi pritožb vsaj ene od treh družb, ki so bile neposredno prizadete zaradi te spremembe zakona, od katerih je bila ena Hynix, vlada Republike Koreje odložila začetek veljavnosti tega novega predpisa na 1. januar 2004. Hynix je trdil, da je bil odlog dejanskega datuma veljavnosti novega predpisa opravljen, ko je vlada Republike Koreje spoznala, da bi bila takojšnja veljavnost zakona v nasprotju z načeli neretroaktivnosti in obstoječo prakso davčnih predpisov, ki bi začeli veljati v začetku novega fiskalnega leta.

(74)

Industrija Skupnosti je ponovila svoje trditve v svojih stališčih po razkritju pomembnih dejstev in ugotovitev preiskave. Vendar ni zadovoljivih zabeleženih dokazov o nameri vlade Republike Koreje za zagotovitev, da se Hynixov dobiček pri zamenjavi terjatev v lastniške deleže ne obdavči ali da je bila ugodnejša davčna obravnava specifična v smislu člena 3 osnovne uredbe. Poleg tega ni gotovo, ali je Hynix prejel ugodnosti od davčne oprostitve, glede na velikost neto izgub in dejstvo, da bi se jih lahko razporedilo le na pet let. Leta 2005 je Hynix dejansko ustvaril dobiček, vendar so bile njegove izgube tako velike, da četudi bi dobiček iz zamenjave terjatev v lastniške deleže knjižil kot obdavčljiv dohodek, bi bil prenos dolga še vedno več kot dovolj za absorpcijo dobička iz leta 2005, vendar Hynix med (ali pred) OP ni imel ugodnosti. Ker je bila ugodnost iz zamenjave terjatev v lastniške deleže izravnana „bruto“, kar pomeni brez upoštevanja morebitnega obdavčenja, so bile ugodnosti iz takšne ugodnejše davčne obravnave že upoštevane in če bi nanje ponovno uvedli izravnalne ukrepe, bi bilo to podobno dvojnemu štetju. Zato se davčna obravnava Hynixove zamenjave terjatev v lastniške deleže s strani vlade Republike Koreje ne šteje kot subvencija iz člena 2 osnovne uredbe.

(75)

Julija 2005 je Hynix refinanciral 1,2 bilijona KRW svojega dolga in je bil predčasno odpuščen iz področja CRPA. Refinanciranje je vključevalo srednjeročno posojilo v višini 500 milijonov USD, pridobljeno z izdajo obveznic z Newyorške borze in 250 milijardami KRW in 550 milijoni USD revolving kredita z udeležbo korejskih in tujih bank (refinanciranje julija 2005). Industrija Skupnosti je trdila, da je refinanciranje julija 2005 vključevalo nadaljnje subvencioniranje, ker je bil Hynix še vedno zelo zadolžena družba, ki je trg ni hotel financirati.

(76)

Do julija 2005 je šlo družbi že bolje, čeprav je bila še vedno zelo zadolžena. Postala je dobičkonosna, njena bonitetna ocena pa je bila BBB+. Zabeleženi dokazi kažejo, da financiranje korejskih bank ni bilo protislovno z bonitetno oceno družbe. Poleg tega obseg udeležbe tujih bank podpira Hynixovo trditev, da je bilo refinanciranje v skladu s komercialnimi pogoji. Poleg tega v zvezi s podaljšanjem posojila Hynixu v skladu z njegovim financiranjem ni bilo dokazov, da bi korejske banke prejele pooblastila ali navodila. Zato se refinanciranje julija 2005 ne šteje kot subvencioniranje v smislu člena 2 osnovne uredbe.

(77)

Ugodnosti subvencij v prvotni preiskavi, proti katerim se lahko uvedejo izravnalne dajatve, naj bi bile prejete 1. januarja 2001 in so bile razporejene na obdobje petih let, kar je ustrezalo običajni amortizacijski dobi v industriji polprevodnikov.

(78)

Ukrepi, uvedeni v prvotni uredbi, so se nanašali na enkratno, neponavljajočo se subvencijo, razdeljeno na obdobje pet let, in ker se izhaja iz tega, da se je to obdobje začelo z dnem, ko je bila ugodnost dejansko odobrena, se šteje, da so ukrepi, ki so bili uvedeni z dokončno uredbo dne 1. januarja 2006, prenehali veljati. Ker Hynix dne 13. julija 2005 ni več užival ugodnosti od prenosa dolga in pretvorbe obresti v glavnico iz decembra 2002 in ker je zamenjava dolga v lastniške deleže iz decembra 2002 prenehala veljati 31. decembra 2007, je treba ukrepe razveljaviti z veljavnostjo od 31. decembra 2007, postopek pa zaključiti.

(79)

Posledično je treba dokončne izravnalne dajatve, ki so bile plačane ali vknjižene v skladu z Uredbo (ES) št. 1480/2003 na uvoz nekaterih elektronskih mikrovezij, poznanih kot DRAM, proizvedenih z uporabo različic procesne tehnologije kovinskooksidnih polprevodnikov (MOS), vključno z dopolnilnimi vrstami MOS (CMOS), vseh vrst, gostot, različic, ne glede na hitrost dostopa, konfiguracijo, paket ali okvir itd., s poreklom iz Republike Koreje in sproščenih v prosti promet, od 31. decembra 2007 povrniti ali opustiti.

(80)

Hynix, vlada republike Koreje in industrija Skupnosti ter vse druge zainteresirane strani so bili obveščeni o pomembnih dejstvih in ugotovitvah, na podlagi česar se priporoča razveljavitev veljavnih ukrepov ter zaključek postopka, in jim je bila dana možnost izraziti svoje stališče. Takšna stališča je treba po potrebi obravnavati v delih te uredbe, zlasti tistih, ki obravnavajo navedeno vprašanje.

(81)

Povrnitev ali opustitev dajatev je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(82)

Industrija Skupnosti je v svojih pripombah trdila, da bi morali ukrepi ostati veljavni do avgusta 2008, pet let po uvedbi dokončnih ukrepov, da se izravnajo sporne subvencije, in se ob tem sklicevala na člen 19 osnovne uredbe. Člen 19 med drugim predvideva možnost razveljavitve ukrepov, če niso več potrebni za izravnavo subvencij. Poleg tega člen 15 osnovne uredbe, ki zagotavlja podlago za uvedbo ukrepov, navaja, da se ukrepi lahko uvedejo in se lahko tudi ohranijo, „razen, če se odpravijo subvencije, ali se dokaže, da se zadevnim izvoznikom ne zagotavljajo ugodnosti“. Ker je preiskava pokazala, da subvencije, ki jih je prejemal Hynix, ne zagotavljajo več ugodnosti, ukrepi pa se ne morejo več izvajati, mora biti trditev Skupnosti zavrnjena –