14.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/24

(1)

V Uredbi (EGS) št. 793/93 so bile naslednje snovi opredeljene kot prednostne snovi za oceno v skladu z uredbama Komisije (ES) št. 2268/95 (2) in (ES) št. 143/97 (3) v tem zaporedju o drugem in tretjem seznamu prednostnih snovi, kot določa Uredba (EGS) št. 793/93:

Države članice poročevalke, imenovane v skladu z navedenimi uredbami, so v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (4), za navedene snovi dokončale ocenjevanje tveganja za ljudi in okolje ter predlagale strategijo za omejitev tveganja.

(2)

Opravljena so bila posvetovanja z Znanstvenim odborom za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje (SCTEE) ter Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), ki sta o ocenah tveganja, ki so jih pripravile poročevalke, izdala svoja mnenja. Mnenja so objavljena na spletni strani znanstvenih odborov.

(3)

Rezultati ocene tveganja in nadaljnji rezultati strategij za omejitev tveganja so navedeni v ustreznem sporočilu Komisije (5).

(4)

Na podlagi navedene ocene je primerno priporočiti nekatere ukrepe za zmanjšanje tveganja za nekatere snovi.

(5)

Pri priporočenih ukrepih za zmanjšanje tveganja za delavce je treba upoštevati predpise za varstvo delavcev, saj ti zagotavljajo ustrezen in zadosten okvir za omejitev tveganja zaradi zadevnih snovi.

(6)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja, predvideni s tem priporočilom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 793/93 –

1.

Po potrebi morajo nadzorovanje krajevnih emisij BBP v okolje urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za okolje.

2.

Zadevne države članice morajo za povodja, kjer lahko emisije BBP pomenijo tveganje, določiti okoljske standarde kakovosti („EQS“), nacionalne ukrepe za zmanjšanje onesnaženja za dosego navedenih EQS leta 2015 pa je treba v skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (6) (okvirne direktive o vodah) vključiti v načrte upravljanja povodja.

3.

V oceni tveganja so ugotovljeni tudi drugi viri emisij furfurala poleg tistih, katerih vir je proizvedena ali uvožena kemikalija (npr. večje onesnaženje zaradi postopkov pridobivanja celuloze s sulfitom, ki se uporabljajo v celulozni in papirni industriji). Glede potrebe po dodatnem obvladovanju tveganja je najprimernejše presojati na podlagi Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Direktive 2000/60/ES ter ob uporabi informacij iz izčrpnega poročila o oceni tveganja.

4.

Pristojni organi zadevnih držav članic morajo v dovoljenjih, izdanih na podlagi Direktive 2008/1/ES, določiti pogoje, mejne vrednosti emisij ali enakovredne parametre ali tehnične ukrepe za furfural, da bi zadevni obrati delovali v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (v nadaljnjem besedilu „BAT“), pri čemer se upoštevajo tehnične lastnosti posameznega obrata, njegova umestitev v prostoru in krajevne razmere v okolju.

5.

Države članice morajo skrbno nadzorovati uporabo BAT za furfural in v okviru izmenjave informacij o BAT Komisiji sporočiti vsako pomembno novost.

6.

Po potrebi morajo nadzorovanje krajevnih emisij furfurala v okolje urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za okolje.

7.

Delodajalci, ki uporabljajo natrijeve perborate, morajo upoštevati posebna navodila, pripravljena za posamezne panoge na nacionalni ravni, ki temeljijo na praktičnih nezavezujočih smernicah, ki jih sestavi Komisija, kot je določeno v členu 12(2) Direktive Sveta 98/24/ES (8).

8.

To priporočilo je naslovljeno na vse panoge, ki uvažajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo navedene snovi, ki jih formulirajo v pripravke ali drugače predelujejo, ki jih uporabljajo, odstranjujejo ali ponovno pridobivajo s predelavo odpadnih snovi, in na države članice.