Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008E0588

Skupni ukrep Sveta 2008/588/SZVP z dne 15. julija 2008 o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije iz Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za okrepitev zmogljivosti opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

UL L 189, 17.7.2008, p. 28–35 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/joint_action/2008/588/oj

17.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/28


SKUPNI UKREP SVETA 2008/588/SZVP

z dne 15. julija 2008

o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije iz Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za okrepitev zmogljivosti opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki v poglavju III našteva ukrepe, ki bi jih morali za boj proti tovrstnemu širjenju sprejeti v Evropski uniji, pa tudi v tretjih državah.

(2)

EU dejavno izvaja to strategijo in uveljavlja ukrepe iz poglavja III strategije, zlasti s finančnimi sredstvi za podporo posebnih projektov, ki jih izvajajo večstranske institucije, npr. začasni tehnični sekretariat Organizacije iz Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO).

(3)

Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP (1) o vsesplošni uporabi in krepitvi večstranskih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev. To skupno stališče med drugim poziva k spodbujanju podpisa in ratifikacije Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT).

(4)

Države podpisnice CTBT so se odločile, da ustanovijo Pripravljalno komisijo, ki bo imela pravno sposobnost za učinkovito izvajanje CTBT do ustanovitve CTBTO.

(5)

Čimprejšnji začetek veljavnosti in vsesplošna uporaba Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) ter krepitev sistema opazovanja in preverjanja Pripravljalne komisije CTBTO so pomembni cilji Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. V tem kontekstu je jedrski poskus, ki ga je izvedla Demokratična ljudska republika Koreja oktobra 2006, še dodatno potrdil, da bi morala CTBT čim prej začeti veljati ter da bi bilo treba pospešeno nadgraditi in okrepiti sistem opazovanja in preverjanja CTBTO.

(6)

Pripravljalna komisija CTBTO že preučuje, kako bi lahko kar najbolj okrepila svoj sistem preverjanja, vključno z oblikovanjem zmogljivosti za opazovanje prisotnosti žlahtnih plinov in prizadevanji za popolno vključitev držav podpisnic v izvajanje sistema preverjanja. Pripravljalni komisiji bi bilo zato treba zaupati tehnično izvajanje tega skupnega ukrepa.

(7)

Glede na navedeno je Svet sprejel Skupni ukrep 2006/243/SZVP (2) in Skupni ukrep 2007/468/SZVP (3) o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije CTBTO na področju usposabljanja in vzpostavitve, pa tudi krepitve zmogljivosti sistema opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. S to podporo EU bi bilo treba nadaljevati –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

1.   Da bi zagotovila stalno in dejansko izvajanje nekaterih elementov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, EU podpira dejavnosti Pripravljalne komisije Organizacije iz Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO), da bi spodbudila naslednje cilje:

(a)

krepitev zmogljivosti sistema opazovanja in preverjanja CTBTO, tudi na področju odkrivanja radionuklidov;

(b)

krepitev zmogljivosti držav podpisnic CTBT, da bodo izpolnile svoje dolžnosti preverjanja v skladu s CTBT in jim omogočiti, da v celoti izkoristijo sodelovanje v ureditvi CTBT.

2.   Projekti, ki jih bo podprla EU, imajo naslednje posebne cilje:

(a)

stalna podpora Pripravljalni komisiji CTBTO pri razvoju zmogljivosti na področju opazovanja in preverjanja prisotnosti žlahtnih plinov zaradi odkrivanja in identifikacije morebitnih jedrskih eksplozij;

(b)

zagotavljanje tehnične pomoči afriškim državam za popolno vključitev držav podpisnic v sistem opazovanja in preverjanja CTBTO.

Ti projekti se izvajajo v korist vseh držav podpisnic CTBT.

Projekti so podrobno opisani v prilogi.

Člen 2

1.   Za izvajanje tega skupnega ukrepa je odgovorno predsedstvo, ki mu pomaga generalni sekretar Sveta/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko (GS/VP). Komisija pri tem v celoti sodeluje.

2.   Za tehnično izvajanje projektov iz člena 1(2) je pristojna Pripravljalna komisija CTBTO. Pri opravljanju te naloge jo nadzira GS/VP, ki pomaga predsedstvu. V ta namen GS/VP s Pripravljalno komisijo CTBTO sklene potrebne dogovore.

3.   Predsedstvo, GS/VP in Komisija se v skladu s svojimi pristojnostmi redno medsebojno obveščajo o projektih.

Člen 3

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 2 316 000 EUR.

2.   Odhodki, ki se financirajo iz sredstev iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti.

3.   Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 2, ki so v obliki donacij. V ta namen s Pripravljalno komisijo CTBTO sklene sporazum o financiranju. V njem je določeno, da Pripravljalna komisija CTBTO poskrbi za prepoznavnost prispevka EU, ki ustreza njegovi višini.

4.   Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega skupnega ukrepa. Svet obvesti o kakršnih koli težavah v tem postopku in o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

Predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP, na podlagi rednih poročil, ki jih pripravlja Pripravljalna komisija CTBTO, poroča Svetu o izvajanju tega skupnega ukrepa. Svet na podlagi teh poročil pripravi oceno. Komisija pri tem v celoti sodeluje. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih izvajanja tega skupnega ukrepa.

Člen 5

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja.

Veljati preneha 18 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju med Komisijo in Pripravljalno komisijo CTBTO ali po 6 mesecih, če pred tem datumom ni prišlo do sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 6

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 302, 20.11.2003, str. 34.

(2)  UL L 88, 25.3.2006, str. 68.

(3)  UL L 176, 6.7.2007, str. 31.


PRILOGA

Podpora EU dejavnostim Pripravljalne komisije CTBTO za okrepitev zmogljivosti opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

I.   UVOD

Vzpostavitev dobro delujočega sistema opazovanja in preverjanja Pripravljalne komisije CTBTO je ključni element priprave na izvajanje CTBT, ko bo ta začela veljati. Razvoj zmogljivosti Pripravljalne komisije CTBTO na področju opazovanja prisotnosti žlahtnih plinov je pomemben instrument za presojo, ali je opažena eksplozija jedrski poskus ali ne. Poleg tega sta obratovanje in učinkovitost sistema opazovanja in preverjanja CTBTO odvisna od prispevka vseh držav podpisnic CTBT. Zato je pomembno državam podpisnicam omogočiti, da polno sodelujejo v sistemu opazovanja in preverjanja CTBTO in vanj prispevajo.

Predlog temelji na naslednjih dveh elementih:

(a)

opazovanju prisotnosti žlahtnih plinov;

(b)

tehnični pomoči.

II.   OPIS PROJEKTOV

1.   Del projekta o opazovanju prisotnosti žlahtnih plinov: meritve radioaktivnega ksenona in analiza podatkov v podporo CTBTO pri izvajanju režima preverjanja prisotnosti žlahtnih plinov

Ozadje:

1.

Sporočene meritve žlahtnih plinov, ki so jih izvedle različne skupine po poskusu DLRK 9. oktobra 2006, so pokazale izvedljivost meritev radioaktivnega ksenona in uporabnost teh podatkov za namene preverjanja. Še vedno pa so potrebna precejšnja raziskovalna prizadevanja, da bi v celoti opredelili potencial te tehnologije za namene CTBT.

2.

Rezultati „Mednarodnega poskusa z žlahtnimi plini“ (INGE), pridobljeni v zadnjih osmih letih, so jasno pokazali, da je prisotnost koncentracije radioaktivnega ksenona precej bolj zapletena, kot je bilo prvotno mišljeno. Dejansko so bili odkriti prvotno nepredvideni antropogeni viri, kot so obrati za proizvodnjo radioizotopov za medicinsko uporabo. Nekateri od teh obratov so začeli delovati po zaključku pogajanj o CTBT. Popoln popis virov radioaktivnega ksenona še ni sestavljen. S tem vprašanjem je povezano spreminjanje prisotnosti koncentracije atmosferskega ksenona glede na lokacijo, sestavo in čas.

3.

Cilj Skupnega ukrepa Sveta 2007/468/SZVP („drugi skupni ukrep o CTBTO“) je bilo preučevanje in merjenje prisotnosti ksenona v različnih delih sveta v omejenih časovnih obdobjih. Namen drugega skupnega ukrepa o CTBTO je bilo izboljšati poznavanje in razumevanje vpliva virov, atmosferskega prenosa in vpliva regionalnih meteoroloških značilnosti. Trenutno se izvajajo meritve na različnih oddaljenostih od poznanih antropogenih virov, kot so jedrske elektrarne in proizvajalci radiofarmacevtskih izdelkov. Rezultati drugega skupnega ukrepa o CTBTO se bodo uporabili za nadaljnji razvoj in potrditev metodologij za kategorizacijo meritev, ki so jih zabeležili učinkoviti sistemi za zaznavanje žlahtnih plinov.

Cilji novega projekta:

4.

Kot neposredno nadaljevanje dejavnosti v okviru drugega skupnega ukrepa o CTBTO slednja sedaj predlaga obsežnejši svetovni sklop meritev. Ta sklop meritev bo osredotočen na preučevanje vpliva lokalnih virov radioaktivnega ksenona na porazdelitev in časovno spremenljivost koncentracij radioaktivnega ksenona. Projekt je namenjen izpolnitvi naslednjih ciljev:

Dopolniti poznavanje globalne prisotnosti koncentracij ksenona z meritvami v daljših in zato bolj reprezentativnih časovnih obdobjih. To je potrebno zaradi raziskave vpliva regionalnih in sezonskih vzorcev meteorološkega prenosa.

Cilj predlaganega projekta je pridobiti empirične podatke, ki bodo izboljšali poznavanje delovanja omrežja žlahtnih plinov, obenem pa bo projekt pripomogel k poznavanju njegovih prednosti in slabosti, zlasti kako se odkrivanje prisotnosti žlahtnih plinov povezuje z drugimi tehnologijami mednarodnih opazovalnih sistemov (IMS) in izračuni atmosferskega prenosa. Prav tako bi lahko zagotovil dragoceno podlago za morebitno izvajanje zmogljivosti za opazovanje prisotnosti žlahtnih plinov po vsem omrežju, kot je navedeno v Protokolu CTBT.

Testirati opremo in logistiko za ksenon v različnih okoljskih razmerah. Razpoložljiva sistema za merjenje ksenona (švedski sistem SAUNA in francoski sistem SPALAX) naj bi dobro napredovala, obstajajo pa tudi možnosti za prevoz in namestitev v težavnih okoljih. Vendar je potrebnih več izkušenj, da bi vedeli, kako in pod katerimi pogoji se oba sistema lahko uporabljata, pa tudi kakšna logistična in tehnična podpora je potrebna.

Koristi:

5.

Koristi za sistem preverjanja bodo:

Pridobiti več opazovanj prisotnosti koncentracij radioaktivnega ksenona na različnih oddaljenostih od izmerjenih poznanih antropogenih virov.

Pridobiti morebitne dodatne podatke za svetovni popis radioaktivnega ksenona.

Podpreti razvoj in potrditev metodologije za analizo in razlago podatkov za omrežje IMS.

Nadalje razviti in potrditi modeliranje atmosferskega prenosa v različnih obsegih in za različne zemljepisne regije.

Spodbuditi in podpreti lokalne institucije sodelovanja, da sodelujejo in prispevajo k poskusu INGE, temu pa bodo sledili nacionalni sistemi za odkrivanje ksenona, usposobiti lokalne upravljavce postaj in poenostaviti začetek obratovanja sistemov.

Opredeliti območja, kjer bi na delovanje omrežja lahko vplivale sezonske meteorološke razmere.

Opis

6.

V okviru projekta se načrtuje nakup dveh sistemov za merjenje ksenona, ki po možnosti uporabljata dve različni metodi odkrivanja. Sistema, prvi robustna mobilna enota in drugi sistem „na ključ“ v prenosnem kontejnerju, bosta uporabljala obstoječe in razpoložljive tehnologije. Vzporedno z nabavo sistemov se bodo izvajali tudi obiski na kraju samem, da se preveri infrastruktura in pripravi sklop meritev. Izbira krajev in trajanje meritev bosta temeljila na podrobnih meteoroloških študijah, ki jih bo začasni tehnični sekretariat izvedel v pripravljalni fazi. Merila za izbiro kraja bodo temeljila tudi na razpoložljivosti sodelujočih lokalnih institucij, logistiki in meteoroloških merilih. Pripravljalna faza naj bi predvidoma trajala od tri do šest mesecev.

7.

Po kratkem obdobju testiranja delovanja na sedežu se bosta sistema premestila na izbrane kraje, kjer bosta skozi reprezentativno časovno obdobje od šest do 12 mesecev merila radioaktivni ksenon. Sistema bo namestil, kalibriral in zagnal dobavitelj sistema. Lokalno osebje, ki bo zaposleno za čas trajanja meritev, bo usposobljeno za opravljanje vsakodnevnega obratovanja in vzdrževanja sistema. Po zaključku meritev bosta sistema vrnjena začasnemu tehničnemu sekretariatu.

8.

Zainteresirane institucije držav, kjer se bodo izvajale meritve, bi morale biti dejavno vključene v vse vidike izvajanja projekta. Poleg tega si bo začasni tehnični sekretariat prizadeval za sodelovanje z institucijami držav članic EU na različnih področjih, kot so laboratorijska podpora, nadzor kakovosti, logistika in študije atmosferskega prenosa.

9.

Podatke bo analiziral začasni tehnični sekretariat. Rezultati se bodo ocenili na delavnici, ki bo organizirana ob koncu projekta.

2.   Del projekta o tehnični pomoči: vključitev afriških držav podpisnic, da bodo celovito sodelovale pri izvajanju sistema opazovanja in preverjanja CTBTO ter prispevale k temu izvajanju

Ozadje:

1.

Edinstveni element sistema preverjanja CTBT v primerjavi z drugimi režimi nadzorovanja orožja je neposredno zagotavljanje informacij o spoštovanju predpisov sodelujočim državam v realnem času. Vsaka država podpisnica lahko uporablja podatke in produkte Mednarodnega opazovalnega sistema (IMS) in Mednarodnega podatkovnega središča (IDC). Začasni tehnični sekretariat te podatke in produkte trenutno zagotavlja več kot 840 pooblaščenim uporabnikom v 96 državah podpisnicah.

2.

Medtem ko se države v razvoju zadnji dve leti vse bolj zanimajo za vzpostavitev nacionalnih podatkovnih središč (NDC) – število naročnikov se je povečalo za približno 20 % –, pa številne še vedno nimajo neomejenega dostopa do sistema CTBTO. To se dogaja zlasti v afriški regiji, kjer je število držav, ki so ustanovile nacionalna podatkovna središča, in število varnih računov podpisnic (SSA) še vedno nizko.

3.

Namen predlagane tehnične pomoči je spodbuditi večjo udeležbo afriških držav v sistemu preverjanja CTBT ter jim omogočiti, da izkoristijo civilne in znanstvene prednosti tega sistema. Morebitnim uporabnikom je treba zagotoviti zadostno tehnično znanje, da bi lahko zahtevali podatke in produkte in jih uporabljali. Tovrstno znanje bi moralo vključevati osnovne funkcije IDC in IMS ter civilnih in znanstvenih aplikacij, ki se lahko pridobijo iz uporabe podatkov IMS in produktov IDC. To se lahko doseže z usposabljanjem v daljšem časovnem obdobju.

4.

Projekt bo zato vključeval podaljšano prisotnost tehničnih strokovnjakov, ki jih najame začasni Tehnični sekretariat v vsaki državi upravičenki in ki v času trajanja tega projekta delujejo kot regionalne kontaktne točke (FP). Če je izvedljivo, bosta ciljna izobraževalna in tehnična pomoč oblikovani za države upravičenke, v katerih so bile opredeljene in ocenjene posebne potrebe za vzpostavitev NDC in SSA ter civilne in znanstvene koristi sistema. V tem projektu bodo sodelovale tudi izbrane afriške države podpisnice, ki do sedaj še niso ratificirale CTBT. Kontaktne točke v državah upravičenkah bodo vse svoje dejavnosti izvajale v tesnem usklajevanju in ob pomoči PTS, da se zagotovita učinkovitost in trajnost usposabljanja in tehnične pomoči, izvedenih v okviru tega projekta, ter ustrezna usklajenost z dejavnostmi, izvedenimi v okviru skupnega ukrepa 2006/243/SZVP („prvi skupni ukrep CTBTO“).

5.

Ob uporabi navedenih meril je PTS v tej prvi fazi ciljne tehnične pomoči predvidel dejavnosti v čim več spodaj navedenih afriških državah, pod pogojem, da PTS pred tem oceni izvedljivost ob upoštevanju prevladujočih lokalnih pogojev v danem trenutku in na podlagi odobritve držav upravičenk v skladu z določbami iz točke IV:

v vzhodni in južni Afriki: Angola, Burundi, Komori, Etiopija, Kenija, Lesoto, Malavi, Mozambik, Svazi, Ruanda, Tanzanija, Uganda, Zambija in Zimbabve,

v severni in zahodni Afriki: Alžirija, Benin, Čad, Egipt, Gabon, Gambija, Gana, Ekvatorialna Gvineja, Gvineja, Gvineja Bissau, Libija, Maroko, Togo in Tunizija.

Cilji projekta:

6.

Projekt želi državam upravičenkam zagotoviti dovolj obsežno znanje in pomoč za izgradnjo in/ali izboljšanje lastnih zmogljivosti nacionalnih podatkovnih središč, pa tudi program usposabljanja za osebje v NDC. Program bo velik poudarek namenil tudi postopkom delovanja postaj IMS. Državam upravičenkam bosta omogočena enostavnejši, učinkovitejši in uspešnejši dostop do podatkov in produktov IDC ter njihova uporaba, lahko pa bodo tudi izboljšale postopke za vzdrževanje postaj IMS na svojih ozemljih.

7.

Pričakovati je, da se bo na podlagi sodelovanja s kontaktnimi točkami povečalo število NDC med državami upravičenkami in okrepila udeležba teh držav pri izvajanju sistema opazovanja in preverjanja CTBTO, vključno z učinkovito in uspešno uporabo podatkov in produktov IDC. Projekt bo okrepil povezovanje in sodelovanje med CTBTO ter znanstveniki in znanstvenimi ustanovami v teh regijah.

8.

Sestavni del projekta bo uporaba zmogljivosti e-learning začasnega tehničnega sekretariata, ki so bile razvite s prvim skupnim ukrepom CTBTO. Zagotovila bo forum, na katerem bodo udeleženci lahko prejemali navodila za uporabo produktov e-learning. Na podlagi povratnih informacij, ki jih bodo uporabniki iz držav upravičenk ponudili o tem procesu, bodo izboljšani projekti e-learning in tehnične pomoči.

9.

Namen tehnične pomoči je povečati stopnjo udeležbe držav upravičenk pri razvojnih dejavnostih NDC, ki jih izvaja PTS. Te dejavnosti bodo v pomoč določbam o tehnični pomoči iz dela I F. 22 Protokola k CTBT.

Koristi:

10.

Cilj projekta so številne pomembne koristi za CTBTO in države upravičenke, zlasti:

NDC v državah upravičenkah bo omogočil boljšo tehnično usposobljenost za:

vzdrževanje in ohranjanje postaj IMS,

analizo in upravljanje podatkov in produktov.

Državam, ki ustanovijo NDC, omogoča, da prejmejo in analizirajo neobdelane podatke, ki jih v realnem času zagotavlja IDC.

11.

Državam, ki ustanovijo NDC, PTS nudi pomoč v finančnih sredstvih, tehničnem znanju in človeških virih, s katero bodo države prejemnice lahko razvile in ohranjale tehnično ekspertizo, potrebno za celovito sodelovanje v sistemu opazovanja in preverjanja CTBT.

12.

Države upravičenke bodo bolje ocenile, kako lahko z vzpostavitvijo NDC obogatijo lastne zbirke podatkov in kako lahko na podlagi podatkov IMS analizirajo dogodke v regiji.

13.

Zaradi vse večjega števila in geografske razpršenosti NDC, ki prejemajo in samostojno analizirajo informacije IDC, bo mogoča bolj učinkovita uporaba IDC in s tem nadaljnje izboljšanje natančnosti sistema (kakor je bilo opozorjeno med prvim preskusom delovanja celega sistema, ki ga je izvedel PTS aprila in maja 2005).

Opis

14.

PTS bo za trajanje tega projekta določil in dodelil dva tehnična strokovnjaka svetovalca, ki bosta delovala kot kontaktni točki s sedežem v Afriki ter usklajevala vse dejavnosti v posvetovanju in v dogovoru z vodstvom IDC. Države upravičenke bodo razvrščene med kontaktni točki v dve skupini. Delo v vsaki regiji bo razdeljeno na dve fazi:

15.

Faza 1: Delovni tehnični obiski vsake države:

Kontaktni točki bosta obiskovali države upravičenke zaradi ocene poznavanja in uporabe podatkov in produktov PTS. Sodelovala bosta z nacionalnimi organi, da bi se prepoznale trenutne potrebe in predstave ter izboljšalo poznavanje podatkov in produktov PTS, vključno z njihovo morebitno uporabo v civilne in znanstvene namene. Kontaktni točki bosta v vsaki državi navezali stike tudi z drugimi ustreznimi institucijami, ki jim bi podatki in produkti PTS lahko koristili. Kontaktni točki bosta po potrebi spodbujali stike med državnimi organi in ustreznimi institucijami. V primeru vzpostavljenih NDC se oceni status vsake NDC z vidika osebja in infrastrukture (vključno za računalniško in internetno infrastrukturo), na podlagi česar se oblikujejo prednostne promocijske dejavnosti.

Posledično bodo organizirana tehnična usposabljanja, ki bodo združila udeležence iz institucij, določenih v tej fazi. To usposabljanje bo zagotovilo tehnična navodila glede podatkov in produktov PTS. Prilagojeno bo izobrazbi udeležencev in upoštevalo bo uradne jezike držav upravičenk. Udeleženci bodo med usposabljanjem uporabljali programsko opremo PTS, razvito za NDC, ki se lahko uporablja za dostop do podatkov in produktov PTS in njihovo analizo. Udeleženci (ki so pooblaščeni uporabniki PTS) bodo prejeli to programsko opremo z namenom, da jo namestijo v svojih institucijah. Poleg tega bodo udeleženci, ki so pooblaščeni uporabniki PTS, na podlagi ocenjenih potreb prejeli tudi računalniško opremo in ostale dodatke. Usposabljanje bo podlaga tudi za spodbujanje sodelovanja med tehničnim osebjem institucij v regiji.

16.

Faza 2: Nadaljnje ukrepanje

Po zaključku faze 1 bi morali udeleženci znati uporabljati pridobljeno znanje ter programsko in računalniško opremo, jo namestiti in novo opremo uporabljati v skladu z znanjem, pridobljenim med usposabljanjem. Za utrditev pridobljenega znanja in/ali odpravo preostalih pomanjkljivosti bosta kontaktni točki ponovno obiskali države upravičenke in ocenili, kako udeleženci uporabljajo znanje, pridobljeno med usposabljanjem v fazi 1. Ti krajši obiski za spremljanje stanja bodo zagotovili, da bo lokalno tehnično osebje redno uporabljalo podatke in produkte PTS. Ta prizadevanja bodo prilagojena lokalnim potrebam in znanju, usmerjena pa k doseganju trajnosti za nadaljevanje dejavnosti tudi po zaključku projekta.

17.

Projekt bo zaključen z obsežnim poročilom za vsako državo upravičenko, v katerem bo opisan dosežen napredek, pa tudi izražene in zaznane potrebe ter odnosi med obiskanimi organizacijami. Poročilo bo osnova za nadaljnje ukrepanje v zadevnih državah.

III.   TRAJANJE

Projekti se predvidoma izvajajo 18 mesecev.

IV.   UPRAVIČENCI

Upravičenke do projektov iz tega skupnega ukrepa so vse države podpisnice CTBT in Pripravljalna komisija CTBTO.

Končna izbira držav upravičenk za del projekta o tehnični pomoči se določi v posvetovanju med izvajalcem in predsedstvom, ob pomoči GS/VP, v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Ta končna odločitev temelji na predlogih izvajalca v skladu s členom 2(2) tega skupnega ukrepa.

V.   IZVAJALEC

Tehnična izvedba projektov bo zaupana Pripravljalni komisiji CTBTO. Projekte bodo neposredno izvajali zaposleni na Pripravljalni komisiji CTBTO, strokovnjaki ali pogodbeni izvajalci iz držav podpisnic CTBT. V primeru pogodbenih izvajalcev bo Pripravljalna komisija CTBTO blago, gradnje ali storitve v okviru tega skupnega ukrepa naročala v skladu s podrobnimi predpisi iz sporazuma o financiranju, ki ga bosta sklenili Evropska komisija in Pripravljalna komisija CTBTO.

Izvajalec bo pripravil:

(a)

vmesno poročilo po prvih šestih mesecih izvajanja projektov;

(b)

končno poročilo najkasneje en mesec po koncu izvajanja projektov.

Poročila bodo poslana predsedstvu, ki mu pomaga GS/VP.

VI.   UDELEŽENE TRETJE OSEBE

Projekti bodo v celoti financirani s tem skupnim ukrepom. Strokovnjaki iz držav podpisnic CTBT in Pripravljalne komisije CTBTO se lahko štejejo kot udeležene tretje osebe. Delovali bodo po standardnih pravilih delovanja strokovnjakov Pripravljalne komisije CTBTO.


Top