(1)

Komisija je 17. januarja 2007 zaprosila za splošne informacije o več romunskih javnih podjetjih, vključno s podjetjem SC Tractorul U.T.B. SA Brașov (v nadaljnjem besedilu: Tractorul) v zvezi s postopkom prostovoljne likvidacije. Romunija je predložila informacije z dopisom z dne 15. februarja 2007. Komisija je 8. marca 2007 in 22. maja 2007 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Romunija predložila z dopisi z dne 21. marca 2007, 25. maja 2007 in 31. maja 2007. Srečanje z romunskimi organi je potekalo 3. maja 2007.

(2)

Komisija je z dopisoma z dne 5. julija 2007 in 30. julija 2007 romunske organe pozvala, naj odpravijo posebne pogoje, vezane na pogodbo o privatizaciji podjetja Tractorul, ter hkrati nakazala, da bi, če se nezakonita pomoč začasno ne odloži, to lahko povzročilo, da bo Komisija sprejela odločbo na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES in člena 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (2) (odredba o začasnem odlogu).

(3)

Z dopisoma z dne 8. in 10. avgusta 2007 so romunski organi predložili dodatne informacije.

(4)

Z dopisom z dne 25. septembra 2007 je Komisija obvestila Romunijo o svoji odločitvi, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z nezakonito pomočjo in izda odredbo o začasnem odlogu. Odločitev Komisije, da sproži postopek z odredbo o začasnem odlogu, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s pomočjo.

(5)

Romunija je predložila svoje pripombe z dopisom z dne 27. novembra 2007. Z dopisom z dne 28. novembra 2007 je podjetje Flavus Investiții SRL (v nadaljnjem besedilu: Flavus) predložilo svoje pripombe, ki so bile poslane Romuniji 5. decembra 2007. Romunija je predložila svoje ugotovitve v zvezi s pripombami Flavusa z dopisom z dne 4. januarja 2008.

(6)

Z dopisom z dne 12. decembra 2007 je Komisija zaprosila za dodatne informacije, ki so bile predložene z dopisoma z dne 14. in 15. januarja 2008.

(7)

Službe Komisije so se 19. decembra 2007 sestale z romunskimi organi, pridružili so se jim tudi predstavniki Flavusa.

(8)

Tractorul je podjetje v državni lasti. Romunska javna agencija za privatizacijo AVAS ima v svoji lasti 80,17 % delnic, 17,15 % ima zasebni investicijski sklad SIF Transilvania, preostalih 2,67 % imajo pa zasebne fizične in pravne osebe. Do konca leta 2006 je bil Tractorul velik proizvajalec traktorjev in kmetijskih strojev, ki je imel svoje obrate v industrijski coni blizu mestnega središča Brasova. Imelo je približno 2 300 zaposlenih.

(9)

Leta 2006 je Tractorul ustvaril izgubo v znesku 46 milijonov EUR in si nabral za približno 250 milijonov EUR dolga, od tega je 200 milijonov EUR dolgoval državnemu proračunu. Zaradi teh velikih izgub in visoke zadolženosti je 23. februarja 2007 podjetje Tractorul prenehalo obratovati in šlo v prostovoljno likvidacijo na podlagi izrednega odloka vlade 3/2007.

(10)

Agencija AVAS je prej že večkrat poskušala privatizirati podjetje, vendar neuspešno.

(11)

Tractorul ima svoje obrate v Brașovu, to je na območju, ki izpolnjuje pogoje za regionalno pomoč v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES.

(12)

V začetku leta 2007 si je Tractorul nabral velike dolgove, ki jih ni mogel odplačati. Romunska vlada je s sprejetjem izrednega odloka vlade GEO 3/2007 postopke zaradi nesolventnosti odložila za šest mesecev in v tem času bi se morala agencija AVAS kot delničarka odločiti, ali bo podjetje privatizirala ali pa bo šlo v prostovoljno likvidacijo.

(13)

Dne 23. februarja 2007 se je odločila za prostovoljno likvidacijo podjetja. V ta namen je maja 2007 pripravila javni razpis za imenovanje likvidacijskega upravitelja, v razpisni dokumentaciji pa je hkrati določila tudi predmet likvidacije: dva „funkcionalna modula“ (4), tj. proizvodnjo traktorjev in proizvodnjo elementov iz kovanega železa. Na razpisu je bilo za likvidacijskega upravitelja izbrano podjetje Casa de Insolvență Transilvania (v nadaljnjem besedilu: CIT), kateremu je bilo dodeljeno vodenje prodaje Tractorula.

(14)

Po opredelitvi premoženja, ki je bilo predmet likvidacije, je CIT 5. julija 2007 pripravil javni razpis v obliki odprte ponudbe za celotno premoženje podjetja, ki je obsegalo nepremičnine (126 ha zemljišč), tovarniške zgradbe, pisarne in stanovanja, stroje, pravice intelektualne lastnine in blagovne znamke. Izklicna cena za prodajo v paketu je znašala 77 035 000 EUR.

(15)

Svojo udeležbo je napovedalo več podjetij, vendar sta le dve sprejeli izklicno ceno 77 milijonov EUR. Na razpisu je bilo izbrano podjetje Flavus, ki je prvo predložilo svojo ponudbo, njegov tekmec pa ni ponudil višje cene. Okvirna pogodba o prodaji in kupoprodajna pogodba sta bili podpisani kmalu potem.

(16)

V razpisni dokumentaciji so bile za kupca predvidene različne obveznosti: ohranitev predmeta dejavnosti, tj. proizvodnje traktorjev, naslednjih deset let in ponovno zaposlovanje, pri čemer imajo prednost nekdanji delavci Tractorula; zagotavljanje rezervnih delov in servisiranja naslednji dve leti (garancijske storitve) in deset let (pogarancijske storitve); dobava sestavnih delov iz litega železa naslednjih pet let.

(17)

Formalni postopek preiskave je bil sprožen zaradi zaskrbljenosti, da je bil likvidacijski postopek pravzaprav privatizacija, na katero so bili vezani pogoji, ki so zahtevali nadaljevanje proizvodne dejavnosti podjetja in ki so znižali prodajno ceno, s tem pa morda zagotovili ugodnost prodanemu podjetju ali kupcu.

(18)

Prvič, po tedaj dostopnih informacijah, ki so temeljile predvsem na časopisnih člankih, je imela Komisija razloge za domnevo, da je agencija AVAS predvidela, da na prodajo Tractorula veže določene pogoje, ki bodo zagotovili ohranitev proizvodnje in trenutnega števila zaposlenih. Komisija je domnevala, da so ti pogoji lahko znižali prodajno ceno in odvrnili druge potencialne zainteresirane stranke, da bi sploh oddale ponudbo.

(19)

Drugič, romunski organi niso zagotovili prepričljivih informacij, da je bila prostovoljna likvidacija s prodajo funkcionalnih modulov v primerjavi s sodno likvidacijo najugodnejši izid za državo kot delničarko in upnike. Komisija se je spraševala, ali bi udeleženec v tržnem gospodarstvu povezal dragoceno zemljišče blizu mestnega središča Brașova z zastarelimi tovarniškimi zgradbami in stroji ali pa bi zemljišče, ki ga ne bi potreboval za proizvodno dejavnost, razdelil in prodal ločeno, s čimer bi verjetno dosegel višjo ceno.

(20)

Ker so romunski organi kljub večkratnim opozorilom Komisije izpeljali javni razpis za rentabilne module in kmalu potem sklenili pogodbo o prodaji z izbranim podjetjem, je Komisija hkrati izdala odredbo o začasnem odlogu.

(21)

Romunija zatrjuje, da je pri prodaji rentabilnih modulov Tractorula agencija AVAS ravnala kot udeleženka v tržnem gospodarstvu, ko je skušala doseči najvišjo mogočo ceno. Zato ni bila vključena državna pomoč.

(22)

Prvič, Romunija zatrjuje, da podjetje Tractorul ni bilo privatizirano, temveč je šlo dejansko v prostovoljno likvidacijo. Medtem ko privatizacija vključuje delnice podjetja, ki jih država proda tretjim osebam, podjetje pa obstaja še naprej, prostovoljna likvidacija vključuje prodajo premoženja podjetja, poplačilo njegovih dolgov upnikom v skladu z odredbo, določeno z zakonom, in razdelitev morebitnih presežnih zneskov delničarjem. Na koncu postopka podjetje preneha obstajati in se izbriše iz registra gospodarskih družb.

(23)

Nato Romunija pojasnjuje, da je bila prostovoljna likvidacija podjetja organizirana na podlagi odprtega, preglednega, nediskriminacijskega in brezpogojnega javnega razpisa. Ta javni razpis je bil objavljen v različnih lokalnih in nacionalnih časopisih.

(24)

Javni razpis za rentabilne module je bil brezpogojen, tako da se prodajna cena ni znižala. Kupoprodajna pogodba med podjetjema Tractorul in Flavus ne predvideva nobenih obveznosti za kupca glede ohranitve dejavnosti za dobo deset let ali zaposlitve določenega števila delavcev iz nekdanjega podjetja. Zato prodajna cena pomeni tržno vrednost podjetja Tractorul.

(25)

Drugič, Romunija trdi, da je neodvisni likvidacijski upravitelj CIT, čeprav je agencija AVAS nameravala prodati oba funkcionalna modula ločeno, po prvi oceni priporočil prodajo industrijskega kompleksa kot celoto, ker bi bilo to ugodneje od prodaje po delih, zlasti ker industrijski kompleks vključuje tudi nekatere nezanimive dele (npr. dele zemljišča, ki nimajo dostopa do lokalne infrastrukture in/ali so blizu mestnega odlagališča odpadkov, zgradbe, ki so zastarele itd.), ki jih verjetno ne bi bilo mogoče prodati posamično.

(26)

V skladu s tem ocenjevalnim poročilom je znašala vsota celotnega premoženja podjetja Tractorul približno 100 milijonov EUR. Da bi preprečili dodatne stroške likvidacije in vzdrževanja s posamično prodajo premoženja, je likvidacijski upravitelj ponudil premoženje podjetja kot celoto (funkcionalni modul) in obračunal 23-odstotni popust. Tako je izklicna cena znašala 77 milijonov EUR in je pomenila tržno vrednost. Poleg tega noben tekmec ni ponudil višje cene.

(27)

In končno, Romunija je pojasnila, da je bila prostovoljna likvidacija omogočena na podlagi nacionalnega zakona o gospodarskih družbah (zakon 31/1990) in posebnega zakona za pospešitev privatizacije (zakon 137/2002). Romunija je zagotovila, da je bila prostovoljna likvidacija hitrejši postopek, ki je pomenil nižje stroške za podjetje. Hkrati so upnikom na voljo enaki nadzorni instrumenti, ki preprečujejo kršitev njihovih pravic.

(28)

Z dopisom z dne 24. oktobra 2007 je podjetje Flavus poseglo v postopek Komisije kot zainteresirana stranka.

(29)

Prvič, Flavus trdi, da je bil razpis za podjetje Tractorul odprt, pregleden in nediskriminacijski. Bil je objavljen v lokalnem in nacionalnem tisku.

(30)

Drugič, Flavus utemeljuje, da na prodajo rentabilnih modulov podjetja Tractorul niso bili vezani nobeni pogoji. Zahtevana ohranitev predmeta dejavnosti (tj. proizvodnje traktorjev) v naslednjih desetih letih se ne more opredeliti kot pogoj, saj ne pomeni, da je treba dejansko proizvajati traktorje. Flavus tudi pojasnjuje, da je rentabilne module kupil zaradi gospodarskega potenciala zemljišča za razvoj nepremičnin in da v tovarni ne namerava obnoviti proizvodnje traktorjev. Ta zahteva ni bila težavna, šlo je samo za upravni postopek registracije predmeta dejavnosti v registru dejavnosti.

(31)

Glede obveznosti ponovne zaposlitve nekdanjih delavcev Tractorula Flavus trdi, da to ni bil težaven pogoj, ki bi lahko znižal prodajno ceno.

(32)

Na koncu Flavus trdi, da domnevni pogoji iz razpisne dokumentacije niso znižali prodajne cene. To je izraženo tudi v ocenjevalnem poročilu, katerega osnutek je pripravil neodvisni strokovnjak, ki ga je imenoval likvidacijski upravitelj, da oceni podjetje Tractorul.

(33)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da, razen če Pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(34)

Člen 295 Pogodbe ES določa, da so pravila Skupnosti glede javnega in zasebnega lastništva nevtralna. V skladu s členom 86(1) Pogodbe ES predpisi o državni pomoči enako veljajo za javna podjetja.

(35)

V skladu z dosledno sodno prakso Evropskega sodišča (5) ter pravili in prakso Komisije v zvezi z državno pomočjo v okviru privatizacije (6) velja, da če ima država članica v lasti podjetja ali če jih proda ali če kako drugače kupi ali proda delnice podjetij, državna pomoč ni prisotna, če je ravnanje države članice v skladu z ravnanjem zasebnega vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(36)

Če torej privatizacija poteka s prodajo delnic na borzi, se na splošno predpostavlja, da poteka pod tržnimi pogoji in da ne vključuje pomoči. Če privatizacija poteka s prodajo deleža, se podobno lahko predpostavi, da ni vključena pomoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji: prvič, podjetje se proda na podlagi konkurenčnega javnega razpisa, ki je odprt za vse, pregleden in nediskriminacijski; drugič, na prodajo se ne vežejo pogoji, ki niso običajni v primerljivih transakcijah med zasebniki in ki bi lahko potencialno znižali prodajno ceno; tretjič, podjetje se proda najboljšemu ponudniku; in četrtič, ponudniki morajo imeti na voljo dovolj časa in informacij, da lahko opravijo ustrezno oceno premoženja, ki je podlaga njihovi ponudbi (7). V drugih primerih je treba prodaje deležev pregledati zaradi morebitnih posledic pomoči in jih je zato treba priglasiti.

(37)

V takih primerih ocena, ali transakcija, ki se nanaša na državno premoženje, vključuje pomoč, na splošno zahteva presojo, ali bi udeleženec v tržnem gospodarstvu, ki bi bil v podobnem položaju, ravnal enako, tj. ali bi prodal podjetje po enaki ceni. Pri uporabi načela vlagatelja pod tržnimi pogoji se kot razlogi za sprejem nižje cene ne smejo upoštevati negospodarski premisleki, kot so na primer razlogi industrijske politike, zaposlitveni pomisleki ali cilji regionalnega razvoja, ki ne bi bili sprejemljivi za udeleženca v tržnem gospodarstvu in ki nasprotno kažejo na obstoj pomoči. To načelo je Komisija že večkrat pojasnila (8), Sodišče pa ga je dosledno potrjevalo (9).

(38)

Če ni izpolnjena katera koli od zgoraj navedenih zahtev, je treba po mnenju Komisije javno prodajo pregledati glede morebitnih posledic pomoči in zato jo je treba priglasiti (10). Z upoštevanjem teh zahtev bo država za svoje premoženje zagotovo dosegla najvišjo ceno, tj. tržno ceno, in tako ne bo vključena državna pomoč.

(39)

Z uvedbo nekaterih pogojev za kupca država lahko zniža prodajno ceno in se tako odpove dodatnim prihodkom. Pa tudi pogoji lahko odvrnejo morebitne zainteresirane vlagatelje od oddaje ponudbe, kar negativno vpliva na konkurenčno okolje javnega razpisa, tako da niti najvišja oddana ponudba nujno ne pomeni dejanske tržne vrednosti (11).

(40)

Z uvedbo takih pogojev in s tem s sprejetjem možnosti, da ne bo dosegla najboljše cene za delnice ali premoženje v svoji lasti, država ne ravna kot udeleženka v tržnem gospodarstvu, ki skuša doseči najvišjo mogočo ceno. Namesto tega se država odloči, da bo podjetje prodala po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti. Udeleženec v tržnem gospodarstvu ne bi imel gospodarskega interesa za uvedbo primerljivih pogojev (zlasti takih, kot so ohranitev števila zaposlenih, pogojev, ki so ugodni za zadevno geografsko območje ali ki zagotavljajo določeno raven naložb), temveč bi prodal podjetje najboljšemu ponudniku, ki bi potem lahko prosto določil prihodnost pridobljenega podjetja ali premoženja (12).

(41)

To pa ne pomeni, da vsi pogoji v privatizaciji samodejno povzročijo, da so prisotni elementi državne pomoči. Prvič, pogoji, ki so pogosti tudi za take transakcije med zasebniki (npr. nekatere običajne odškodnine, dokazila o finančnem položaju ponudnika ali upoštevanje nacionalnih predpisov za trg dela) niso sporni. Drugič, celo pogoji, za katere se zdi, da so neobičajni med zasebniki, kažejo na prisotnost državne pomoči samo, če lahko znižajo prodajno ceno in zagotovijo ugodnost. Dejstvo, da taki pogoji ne prispevajo k pomoči, je treba dokazati od primera do primera (13).

(42)

Ko je Komisija sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe, je dvomila, ali je prodaja podjetja Tractorul potekala na podlagi odprtega, preglednega, nediskriminacijskega in brezpogojnega javnega razpisa. Glede na informacije, ki so bile takrat na voljo in so temeljile predvsem na časopisnih člankih, je Komisija sumila, da se je v skladu z razpisno dokumentacijo, ki jo je objavila agencija AVAS za imenovanje likvidacijskega upravitelja, ta odločila, da proda Tractorul kot funkcionalna modula in je že na začetku določila pogoje, ki naj bi zagotovili ohranitev proizvodne dejavnosti naslednjih deset let in ponovno zaposlitev nekdanjih delavcev. Komisija je menila, da bi ti pogoji lahko znižali prodajno ceno, zato država z njihovo uvedbo ni ravnala kot udeleženka v tržnem gospodarstvu. Sklepna ugotovitev je bila, da bi pogoji lahko imeli za posledico državno pomoč.

(43)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Romunija, Komisija ugotavlja, da so bili pogoji, vezani na prodajo podjetja Tractorul, oblikovani tako, da za potencialne kupce niso pomenili težavnih obveznosti, saj so bile to le formalne zahteve. Pogoj, da se ohrani predmet dejavnosti naslednjih deset let, se je nanašal na registracijo predmeta dejavnosti, tj. proizvodnje traktorjev in drugih kmetijskih strojev, v registru gospodarskih družb, in od kupca ni zahteval, da dejansko nadaljuje proizvodnjo traktorjev. Kupec, podjetje Flavus, je pojasnil, da je tudi njihov pravni svetovalec potrdil, da ta določba ne zahteva opravljanja katere koli proizvodne dejavnosti. Vsekakor niso nameravali obnoviti proizvodne dejavnosti v tovarni.

(44)

Podobno tudi obveznosti glede dajanja prednosti nekdanjim delavcem podjetja Tractorul ali zagotavljanja rezervnih in sestavnih delov niso težavne. V razpisno dokumentacijo so bile vključene kot določbe, ki se upoštevajo po najboljših močeh, zato za novega lastnika niso obvezne niti zavezujoče.

(45)

Romunski organi so pojasnili, da je bila agencija AVAS motivirana, da določi te simbolične zahteve, saj je želela ohraniti ugled podjetja in njegovih izdelkov, ki jih je še vedno veliko na romunskem trgu.

(46)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija ugotovila, da ker ti pogoji niso bili težavni, kar je bilo vsem potencialnim kupcem jasno iz formulacije razpisne dokumentacije, niso znižali prodajne cene in niso mogli odvrniti potencialnih vlagateljev od oddaje ponudbe in zato niso vključevali izgube državnih virov za državo. Tako sklepno ugotovitev podpira tudi dejstvo, da noben od štirih ponudnikov, ki so se udeležili razpisa, ni bil niti najmanj vključen v proizvodnjo traktorjev. Zato Komisija meni, da pogoji, vezani na prodajo, niso pomenili državne pomoči.

(47)

Ko je Komisija sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, je izrazila dvom, ali je prostovoljna likvidacija, ki vključuje prodajo rentabilnih modulov, najugodnejši izid za državo kot delničarko in upnike v primerjavi s sodno likvidacijo ali prodajo po delih.

(48)

Romunija trdi, da je agencija AVAS ravnala kot udeleženka v tržnem gospodarstvu in za Tractorul dosegla najvišjo mogočo ceno. V ta namen je agencija AVAS na podlagi odprtega, preglednega, nediskriminacijskega in brezpogojnega razpisa imenovala neodvisnega likvidacijskega upravitelja, ki naj bi vodil prostovoljno likvidacijo.

(49)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Romunija, Komisija ugotavlja, da je agencija AVAS sprva nameravala prodati oba rentabilna modula ločeno – tovarno traktorjev ter obrat za proizvodnjo kovanega železa in livarno. Likvidacijski upravitelj CIT je na podlagi svoje ocene 37 posamičnih vrst premoženja priporočil prodajo industrijskega kompleksa kot celote, da se čim bolj poveča izkupiček, in samo če noben potencialni kupec ne bi izrazil zanimanja za nakup kompleksa kot celote, bi se prodaja premoženja podjetja nadaljevala po delih.

(50)

Likvidacijski upravitelj je utemeljil prednosti take celovite prodaje. Prvič, karte, ki so jih zagotovili romunski organi, kažejo, da je več parcel za industrijskim kompleksom blizu mestnega odlagališča odpadkov in niso povezane z nobeno cesto, tako da v bistvu niso posamično dostopne. Drugič, vrednost posamičnih vrst premoženja industrijskega kompleksa je bila zelo različna, odvisno od posamezne lokacije, stanja zgradb in možnosti odstopa do lokalne infrastrukture. Tretjič, večina potencialnih vlagateljev se je zanimala območje za razvoj nepremičnin; od skupno 26 prispelih ponudb jih je bilo 17 za nakup celotnega kompleksa Tractorula.

(51)

Zato je bilo po mnenju likvidacijskega upravitelja zelo verjetno, da manj zanimivih delov premoženja potencialnemu vlagatelju ne bo mogoče prodati posamično. Zato bi tako premoženje povzročilo dodatne upravne in vzdrževalne stroške za Tractorul in navsezadnje za agencijo AVAS kot lastnico. Tudi razdelitev zemljišča bi povzročila precejšnje upravne stroške, npr. izdatke za katastrsko izmero in vpis v zemljiško knjigo.

(52)

Strategijo prodaje Tractorula kot celote je pozneje odobrila tudi agencija AVAS.

(53)

Glede dosežene cene Komisija ugotavlja, da je v skladu z ocenjevalnim poročilom, ki ga je naročil likvidacijski upravitelj, znašala vrednost premoženja Tractorula (tj. vsota vrednosti 37 posamičnih vrst premoženja) približno 100 milijonov EUR, ki jo je likvidacijski upravitelj znižal za 23 % za prodajo v paketu, kar je dalo izklicno ceno 77 milijonov EUR. Tak popust je bil utemeljen na izkušnjah likvidacijskega upravitelja in na dejstvu, da prodaja v paketu zagotavlja precejšnje ugodnosti v primerjavi s prodajo po delih.

(54)

Postopek, ki ga je izbral likvidacijski upravitelj za prodajo Tractorula, je bil postopek konkurenčnega javnega razpisa. V skladu s postopkovnimi pravili iz sklepa vlade št. 577/2002 velja, da če sta v določeni fazi najmanj dva ponudnika in v tej fazi nihče ne ponudi več (kar je bilo vnaprej določeno pred oddajo ponudb na 5 %), se izbere ponudnik z najnižjo registrsko številko (14). Ker sta Flavus in drugi vlagatelj sprejela izklicno ceno, nobeden od njiju pa ni bil pripravljen ponuditi več, je bil Tractorul prodan za 77 milijonov EUR ponudniku z najnižjo registrsko številko, tj. Flavusu. Tako je likvidacijski upravitelj dosegel tržno ceno za premoženje podjetja in se ni odrekel državnim virom.

(55)

Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju podrobnosti te zadeve Komisija ugotavlja, da je agencija AVAS s prodajo premoženja Tractorula kot celote zanj dosegla tržno vrednost, se torej ni odrekla državnim virom in je ravnala kot udeleženka v tržnem gospodarstvu.

(56)

Na podlagi zgoraj navedene ocene se ugotovi, da na prodajo Tractorula niso bili vezani pogoji, ki bi lahko znižali prodajno ceno ali odvrnili potencialne vlagatelje od oddaje ponudbe. S prodajo celotnega premoženja kot celote po postopku prostovoljne likvidacije je agencija AVAS dosegla najvišjo ceno na trgu, se ni odrekla državnim virom in je ravnala kot udeleženka v tržnem gospodarstvu. Zato prodaja Tractorula ne vključuje državne pomoči.

(57)

Komisija ugotavlja, da prodaja Tractorula, ki jo je izvedla romunska agencija za privatizacijo AVAS 6. julija 2007, ne pomeni pomoči –