1.

2.

2.1

2.2

2.3

2.4

2.5

2.6

2.7

2.8

2.9

2.10

2.11

2.12

3.

4.

4.1

4.2

4.2.1

4.2.2

4.2.3

4.2.4

4.2.5

4.3

4.4

4.5

4.6

4.7

4.8

5.

5.1

5.1.1

5.1.2

5.1.3

5.1.4

5.2

5.2.1

5.2.2

5.2.3

5.3

5.3.1

5.3.2

5.3.3

5.4

5.5

5.6

6.

6.1

6.2

6.3

6.4

6.5

7.

8.

ADNR

Accord Européen relative au transport international des marchandises dangereuses par voie de navigation intérieur du Rhin (Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po celinskih vodah po Renu)

AIS

Automatic identification system (sistem za samodejno prepoznavanje – transponder)

ARGO

Advanced River Navigation (napredna rečna plovba)

AVV

Adviesdienst Verkeer en Vervoer (Nizozemska)

BICS

Binnenvaart informatie en communicatie systeem (elektronski sistem za javljanje)

CAS

Calamity abatement support (podpora za pomoč ob nesrečah)

CCNR

Central Commission for the Navigation on the Rhine (Centralna komisija za plovbo po Renu)

CCTV

Closed circuit television (interna televizija)

ECIW

Code Europeen de Voies de la Navigation Intérieure (Evropski kodeks za notranje vodne plovne poti), ki ga je izdala UN/ECE

COMPRIS

Consortium Operational Management Platform River Information Services (projekt raziskav in razvoja EU, 2003-2005)

D4D

Data Warehouse for the river Danube (skladišče podatkov za reko Donavo)

DGPS

Differential global positioning system (globalni sistem za določanje položaja)

ECDIS

Electronic chart and display information system (elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem)

ECE

Economic Commission for Europe of the United Nations (Gospodarska komisija OZN za Evropo)

EDI

Electronic data interchange (elektronska izmenjava podatkov)

EDIFACT

Electronic data interchange for administration, commerce and transport (elektronska izmenjava podatkov za administracijo, trgovino in promet) (standard UN/ECE)

ENC

Electronic navigational chart (elektronska navigacijska karta)

ETA

Estimated time of arrival (predvideni čas prihoda)

ETD

Estimated time of departure (predvideni čas odhoda)

ETSI

European Telecommunications Standards Institute (Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde)

FI

Fairway information (informacije o plovnih poteh)

FIS

Fairway information service (informacijske storitve za plovne poti)

GLONASS

Global orbiting navigation satellite system (sistem za globalno satelitsko navigacijo)

GNSS

Global navigation satellite system (sistem za globalno satelitsko navigacijo)

GSM

Global system for mobile communication (globalni sistem za mobilne komunikacije)

HF

High frequency (visoka frekvenca)

Oznaka HS

Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga Svetovne carinske organizacije

IALA

International Organisation of Marine Aids to Navigation and Lighthouse Authorities (Mednarodno združenje ustanov za svetilnike)

IEC

International Electrotechnical Commission (Mednarodna elektrotehniška komisija)

IHO

International Hydrographic Organisation (Mednarodna hidrografska organizacija)

Kodeks IMDG

International maritime dangerous goods code (Mednarodni kodeks za prevoz nevarnih snovi po morju)

IMO

International Maritime Organisation (Mednarodna pomorska organizacija)

INDRIS

Inland Navigation Demonstrator of River Information Services (projekt raziskav in razvoja EU, 1998-2000)

ISO

International Standardisation Organisation (Mednarodna organizacija za standardizacijo)

IT

Information technology (informacijska tehnologija)

ITU

International Telecommunication Union (Mednarodna telekomunikacijska zveza)

LAN

Local area network (lokalno omrežje)

LBM

Lock and bridge management (upravljanje zapornic in mostov)

OFS

Official ship number (uradna številka ladje)

PIANC

International Navigation Association (Mednarodna zveza za plovbo)

PTM

Port and terminal management (upravljanje pristanišč in terminalov)

RIS

River Information Services (rečne informacijske storitve)

RTA

Required time of arrival (zahtevani čas prihoda)

SAR

Search and rescue (iskanje in reševanje)

SIGNI

Znaki in signali po celinskih plovnih poteh, ki jih je izdal UN/ECE

SMS

Short message service (storitev kratkih sporočil)

SOLAS

International Convention on Safety of Life at Sea (Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju)

SOTDMA AIS

Self organising time division multiple access AIS (samoorganizajoči časovno porazdeljen sodostop AIS)

STI

Strategic traffic information (strateške prometne informacije) (slika)

TCP/IP

Transmission control protocol/Internet protocol (protokol za krmiljenje prenosa/internetni protokol)

TI

Traffic information (prometne informacije)

TTI

Tactical traffic information (taktične prometne informacije) (slika)

UMTS

Universal mobile telecommunication system (univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem)

UTC

Universal time co-ordinated (mednarodni srednjeevropski čas)

VDL

VHF data link (podatkovna povezava VHF)

VHF

Very high frequency (zelo visoka frekvenca)

VTC

Vessel traffic centre (prometno središče plovil)

VTMIS

Vessel traffic management and information services (upravljanje prometa plovil in informacijske storitve) (pomorska plovba)

VTS

Vessel traffic services (sistem za nadzor plovbe)

WAP

Wireless application protocol (brezžični aplikacijski protokol)

WCO

World Customs Organisation (Svetovna carinska organizacija)

WI-FI

Wireless fidelity (brezžični dostop do interneta)

ZKR/CCNR

Zentralkommission für die Rheinschifffahrt (Centralna komisija za plovbo po Renu)

Slika 2.3

Zveza med območjem RIS in območjem VTS

Slika 4.1

Razvoj in preoblikovanje RIS

Slika 4.4.a

Vloge področij in naloge upravljanja v celinskem ladijskem prometu

Slika 4.4.c

Elementi obdelave informacij v zanki

Slika 4.4.d

Obdelava informacij v zanki

Tabela 4.4.b

Pridobivanje storitev RIS

Tabela 4.5

Rečne informacijske storitve

Tabela 4.6

Funkcionalna razčlenitev rečnih informacijskih storitev

Tabela 4.8

Zveza med storitvami in sistemi

Tabela 5.2.3

Podatkovni niz za javljanje z ladij

Tabela 6.4

Postopek načrtovanja za RIS

Tabela 7

Možno postopno razvijanje različnih delov RIS

(1)

Smernice RIS opisujejo načela in splošne zahteve za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo rečnih informacijskih storitev ter z njimi povezanih sistemov.

(2)

Enako se uporabljajo za promet tovornih plovil, potniških plovil ter plovil, namenjenih za šport in rekreacijo.

(3)

Uporabljati jih je treba v povezavi z mednarodnimi predpisi, priporočili in smernicami, kot so:

(4)

V raziskovalnem in razvojnem projektu INDRIS Evropske unije (2) so bili razviti številni koncepti in predlogi standardizacije za rečne informacijske storitve. Ti so:

(5)

Koncept za celinski ECDIS je bil razvit v nemškem projektu ARGO (3) v sodelovanju z INDRIS.

(6)

Koncept za zgradbo RIS je razvila tematska mreža WATERMAN (4), ki je ukrep 5. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj EU na področju VTMIS (pomorska plovba) in RIS. Na podlagi teh dosežkov je bila zgradba RIS leta 2003 celovito in temeljito izpopolnjena v raziskovalnem in razvojnem projektu COMPRIS (5) Evropske unije.

(7)

Kadar se v tem dokumentu sklicuje na celinski ECDIS (in elektronske navigacijske karte), celinski AIS (ali sisteme za sledenje in določanje položaja plovil na splošno), elektronski sistem poročanja z ladij in obvestila kapitanom, so s tem mišljene tehnične specifikacije, kakor so opredeljene v Direktivi RIS.

(1)

RIS vključujejo vmesnike do drugih vrst prevoza – morskega, cestnega in železniškega.

(2)

Reke v smislu RIS vključujejo vse celinske plovne poti in pristanišča, kakor so opredeljeni v členu 2(1) Direktive RIS.

(3)

RIS je prav tako splošen izraz za vse posamezne informacijske storitve za podporo celinske plovbe na usklajen način.

(4)

RIS zbirajo, obdelujejo, ocenjujejo in razširjajo informacije o plovnih poteh, prometu in prevozu.

(5)

RIS ne zadevajo notranjih trgovinskih dejavnosti med enim ali več udeleženimi podjetji, ampak so odprte za povezovanje s trgovinskimi dejavnostmi.

—

Informacijska storitev je storitev, ki zagotavlja, da so bistvene informacije za sprejemanje navigacijskih odločitev na krovu pravočasno na voljo.

—

Storitev navigacijske pomoči je storitev za pomoč pri sprejemanju navigacijskih odločitev na krovu in spremljanju njegovih učinkov. Navigacijska pomoč je zlasti pomembna pri zmanjšani vidljivosti ali težkih vremenskih razmerah ali v primeru napak ali pomanjkljivosti, ki vplivajo na radar, krmilje ali pogon. Navigacijska pomoč se zagotovi v ustrezni obliki informacij o položaju, in sicer na zahtevo udeleženca v prometu ali v posebnih okoliščinah po presoji operaterja VTS, pri čemer se uporabijo tehnologije, kot je GNSS/Galileo.

—

Storitev organiziranja prometa je storitev za preprečevanje nastanka nevarnih razmer v ladijskem prometu, ki temelji na upravljanju prometnih tokov, ter za zagotavljanje varnega in učinkovitega gibanja ladijskega prometa v območju VTS (poglavji 4.5 in 5.3.1).

(1)

Informacije o plovnih poteh (FI) vključujejo geografske, hidrološke in administrativne informacije o vodnih poteh (plovnih poteh) na območju RIS, ki jih uporabniki RIS zahtevajo za načrtovanje, izvrševanje in nadzorovanje plovbe. Informacije o plovnih poteh so enosmerne informacije: obala-ladja ali obala-urad (urad uporabnikov).

(2)

Taktične prometne informacije (TTI) so informacije, ki vplivajo na takojšnje odločitve kapitana ali operaterja VTS glede plovbe v dejanskih prometnih razmerah in bližnjem geografskem okolju. Taktična prometna slika vsebuje informacije o položaju in posebne informacije o vseh plovilih, ki jih zazna radar in so predstavljena na elektronski navigacijski karti, ter so jim, če je možno, dodane zunanje prometne informacije, kot so informacije, ki jih je predložil celinski AIS. TTI se lahko zagotovijo na krovu plovila ali na obali, npr. v središču VTS.

(3)

Strateške prometne informacije (STI) so informacije, ki vplivajo na srednjeročne in dolgoročne odločitve uporabnikov RIS. Strateška prometna slika prispeva k sposobnostim načrtovanja odločitev v zvezi z varno in učinkovito plovbo. Strateška prometna slika se izdela v središču RIS in se na zahtevo predloži uporabnikom. Strateška prometna slika vključuje vsa pomembna plovila na območju RIS skupaj z njihovimi značilnostmi, tovorom in položaji, ki so shranjena v podatkovni bazi in predstavljena v tabeli ali na elektronski karti. Strateške prometne informacije lahko zagotovi središče RIS/VTS ali urad.

(1)

Plovila, ki plujejo na območju RIS, uporabljajo obvezne storitve, priporoča pa sem jim tudi čim večja uporaba informacij, ki jih zagotovijo RIS in ustrezne storitve.

(2)

Za odločitve v zvezi z dejansko plovbo in manevriranjem plovila je odgovoren kapitan. Kakršne koli informacije, ki so jih zagotovile RIS, ne morejo nadomestiti nobene kapitanove odločitve.

(3)

Glede na raven razpoložljivih informacij in zahteve pristojnega organa je priporočljivo, da se plovila (razen plovil, namenjenih za šport in rekreacijo) postopno opremijo z (glej poglavje 4.8):

(1)

Prevoz mora biti varen:

(2)

Prevoz mora biti učinkovit:

(3)

Prevoz mora biti okolju prijazen:

—

prometna logistika, kjer stranke, ki so pobudnice prevoza, sodelujejo s strankami, ki prevoz organizirajo (npr. pošiljatelj, prejemniki, vkrcevalci, odpravniki dobave, špediterji, lastniki flot),

—

prevoz, kjer stranke, ki organizirajo prevoz, sodelujejo s strankami, ki prevoz izvajajo (npr. lastniki flot, operaterji terminalov, odjemalci),

—

promet, kjer stranke, ki izvajajo prevoz (npr. kapitani ladij in navigatorji), sodelujejo s strankami, ki upravljajo iz tega izhajajoči ladijski promet (npr. upravitelj prometa, pristojni organ).

(a)

Vizualni navigacijski pripomočki

(b)

Radiotelefonske storitve na celinskih plovnih poteh

(c)

Internetne storitve

(d)

Storitev elektronske navigacijske karte

(a)

Taktične prometne informacije (TTI)

(b)

Strateške prometne informacije (STI)

(a)

Upravljanje lokalnega prometa (sistem za nadzor plovbe - VTS)

(b)

Navigacijska podpora (NS)

(c)

Upravljanje zapornic in mostov (LBM)

4.

(a)

Načrtovanje plovbe (VP)

(b)

Upravljanje prevoza (TPM)

(c)

Upravljanje intermodalnih pristanišč in terminalov (PTM)

(d)

Upravljanje s tovorom in floto (CFM)

6.

7.

8.

(1)

Tradicionalna sredstva za zagotavljanje FIS so npr. vizualni navigacijski pripomočki, pisna obvestila kapitanom, oddajni in stacionarni telefon na zapornicah. Mobilni telefon, ki uporablja GSM, omogoča nove možnosti glasovne in podatkovne komunikacije, vendar GSM ni na voljo povsod in vedno. FIS po meri za plovne poti se lahko zagotovijo z:

Te tri kategorije FIS se obravnavajo v tem poglavju. Večinoma temeljijo na trenutnih razmerah, vendar se bodo lahko obvestila kapitanom v prihodnje zagotovila tudi na primer prek storitve ENC.

(2)

Vrste informacij o plovnih poteh so navedene v tabeli 4.6.

(3)

Informacije o plovnih poteh vsebujejo statične, dinamične in tudi nujne informacije o plovnih poteh. Statične in dinamične informacije se morajo posredovati po določenem urniku. Nujne informacije se morajo zelo pogosto posodobiti in/ali se morajo posredovati v realnem času (npr. po glasovnem VHF ali z elektronsko izmenjavo podatkov, internetom, WAP).

(4)

Informacije o plovnih poteh, povezane z varnostjo, je treba zagotoviti s pomočjo pristojnega organa ali v njegovem imenu.

(5)

Informacije o plovnih poteh za mednarodno rečno območje je treba podati na enem samem mestu razširjanja, ki ima na voljo podatke zadevnega pristojnega organa.

(6)

Posredovane podatke v zvezi z varnostjo mora potrditi pristojni organ.

(7)

Vrednosti je treba podati z oznako točnosti, ki jim jo je mogoče priložiti.

(8)

Storitve obveščanja o plovnih poteh je treba zagotoviti z odobrenimi komunikacijskimi orodji (npr. obvestila kapitanom po internetu ali VHF), biti pa morajo podane po meri in uporabne.

(9)

Za omogočanje plovbe ob slabi vidljivosti preko radarja morajo biti plovne poti opremljene z zgornjimi oznakami z radarskim zaznavanjem na bojah in signalnih bojah ter z radarskimi oznakami pred oporniki mostov. Oprema plovnih poti za radarsko navigacijo je infrastrukturna naloga navigacijskih pripomočkov z radarskim zaznavanjem. Ta naloga je povezana z RIS, vendar ni njihov del. Zato se v teh smernicah RIS ne obravnava.

(1)

Radiotelefonske storitve na celinskih plovnih poteh omogočajo vzpostavitev radijske komunikacije za posebne namene po dogovorjenih kanalih in dogovorjenih operativnih postopkih (kategorije storitev). Radiotelefonske storitve vključujejo pet kategorij storitev:

Med temi petimi kategorijami so za RIS pomembne samo prve tri. Radiotelefonske storitve omogočajo neposredno in hitro komunikacijo med kapitani, organi, pristojnimi za plovne poti, in pristaniškimi organi. Najprimernejše so za nujno potrebne informacije v realnem času.

(2)

Radiotelefonske storitve temeljijo na naslednjih pravilih in predpisih:

(3)

V kategorijah storitev ladja-ladja, navtične informacije in ladja-pristaniški organi mora biti prenos sporočil povezan izključno z varnostjo človeškega življenja ter gibanjem in varnostjo plovil.

(4)

Priporočljivo je, da se glasovne informacije o plovnih poteh v kategoriji storitev navtične informacije (obala/ladja) uporabljajo:

(5)

Nujne in dinamične informacije, ki jih je treba posredovati po govornem radiu lahko na primer zadevajo:

(6)

Območje RIS mora biti v celoti pokrito z vrsto baznih postaj VHF za navtične informacije.

(7)

V kategoriji storitev navtičnih informacij se lahko informacije pošljejo „vsem uporabnikom“ kot:

(8)

Operater središča RIS mora imeti možnost, da na zahtevo odgovori na posebna vprašanja kapitanov in od njih sprejema poročila.

(1)

Priporoča se vzpostavitev internetnih storitev za naslednje vrste informacij o plovnih poteh:

Zgoraj omenjene informacije se zagotovijo z obvestili kapitanom ali po celinskem ECDIS za plovne poti razreda Va in več.

(2)

Standardni besednjak se mora uporabljati za obvestila kapitanom, da je mogoč enostaven ali samodejen prevod v druge jezike.

(3)

Za gosto in/ali razširjeno omrežje plovnih poti je mogoče dinamične informacije urediti v interaktivnih podatkovnih bazah (vsebinski sistem vodenja), da se omogoči lažji dostop do podatkov.

(4)

Poleg internetne predstavitve se lahko obvestila kapitanom pošljejo po elektronski pošti:

(5)

Da bi kapitanom olajšali načrtovanje poti, se lahko vse informacije o plovnih poteh, ki so potrebne za pot od pristanišča odhoda do namembnega pristanišča, na zahtevo uporabnika predstavijo na eni strani.

(6)

Obvestila kapitanom po internetu ali z izmenjavo podatkov med organi je treba posredovati v dogovorjeni obliki, da se omogoči samodejen prevod v druge jezike.

(7)

Izpolniti je treba zahteve glede tehničnih specifikacij za obvestila kapitanom, kakor so opredeljene v Direktivi RIS.

(1)

Elektronske navigacijske karte (ENC) morajo kot sredstvo za predstavitev informacij o plovnih poteh izpolnjevati zahteve glede tehničnih specifikacij celinskega ECDIS, kakor so opredeljene v Direktivi RIS.

(2)

Informacije o karti, ki se uporabljajo v celinskem ECDIS, morajo biti zadnja izdaja informacij.

(3)

Če je ENC namenjena uporabi v navigacijskem prikazu celinskega ECDIS, morajo biti v ENC vključeni vsaj ustrezni varnostni geo-objekti. Pristojni organ mora preveriti varnostno ustrezne informacije v ENC.

(4)

Priporoča se, da se vsi geo-objekti iz kataloga objektov tehničnih specifikacij celinskega ECDIS vključijo v ENC.

(5)

Priporoča se, da se globina reke vključi v ENC (obrisi globine). Globina reke je lahko povezana s predhodno opredeljenim vodostajem ali dejanskim vodostajem.

(a)

kot taktične prometne informacije (TTI), ki uporabljajo radar in sistem za sledenje in določanje položaja plovil, kot je celinski AIS z osnovnimi elektronskimi navigacijskimi kartami, če je na voljo;

(b)

kot strateške prometne informacije (STI), ki uporabljajo elektronski sistem javljanja z ladij (npr. podatkovna baza s podatki o ladji in tovoru, poročila po VHF ali druge govorne in podatkovne mobilne komunikacijske zmogljivosti).

(1)

Plovila morajo biti opremljena z radarjem za spremljanje vseh drugih plovil v bližnjem navigacijskem okolju kapitana ob slabi vidljivosti.

(2)

Taktično prometno sliko na krovu (poglavje 2.11(2)) je treba povečati vsaj s prikazom radarskih informacij in z informacijami o plovilih celinskega AIS na elektronski navigacijski karti (ENC), če so na voljo.

(3)

Integrirani zaslon mora biti v skladu z zahtevami za navigacijski prikaz tehničnih specifikacij za celinski ECDIS, kakor je opredeljeno v Direktivi RIS.

(4)

V navigacijskem prikazu celinskega ECDIS mora položaj vozila izhajati iz stalnega sistema za določanje položaja, katerega natančnost ustreza zahtevam varne plovbe.

(5)

Uporaba sistema za sledenje in določanje položaja plovil (kot je celinski AIS) mora kot dodatno pozicijsko zaznavalo za odkrivanje plovil v okolici izpolnjevati zahteve tehničnih specifikacij za takšne sisteme, kakor je opredeljeno v Direktivi RIS. Informacije o plovilih je treba določiti na taktični prometni sliki, na voljo pa morajo biti tudi druge dodatne informacije o plovilih.

(6)

Taktične prometne informacije na obali se uporabljajo tudi pri upravljanju lokalnega prometa (npr. središča VTS) (poglavje 5.3.1).

(1)

Strateške prometne informacije (poglavje 2.11(3)) je treba sestaviti, kadar je potrebno stalno spremljanje ladijskih razmer na območju RIS za srednjeročne in dolgoročne odločitve (npr. za obvladovanje izrednih razmer ob poplavah in ledu).

(2)

Strateške prometne informacije so lahko koristne za naslednje storitve:

(3)

Pristojni organ mora za strateške informacije vzpostaviti sistem javljanja z ladij (npr. v povezavi s središčem RIS). Naloga sistema je zbiranje, preverjanje in razširjanje sporočenih podatkov.

(4)

STI je treba uporabnikom RIS (poglavje 2.10) dostaviti na zahtevo (poglavje 5.5(7)) ob upoštevanju določb o varstvu podatkov.

(5)

Podatki o plovilu in tovoru morajo biti zbrani v podatkovni bazi. Podatkovna baza se lahko dopolni z:

(6)

Poročila celinskih plovil morajo izpolnjevati zahteve tehničnih specifikacij za elektronsko javljanje ladij, kakor je opredeljeno v Direktivi RIS.

(7)

Morebitna sestava podatkovnih nizov za različne storitve, kot je upravljanje zapornic in mostov, podpora za pomoč ob nesrečah ali upravljanje terminalov je v tabeli 5.2.3. navedena kot primer.

Tabela 5.2.3

Podatkovni niz za poročanje z ladij (primer)

(8)

Strateška prometna slika na obalah je lahko omejena na posebne vrste plovil (npr. izjemno velika plovila, plovila z nevarnim tovorom, posebni prevozi in posebni kombinirani vlačilci).

(9)

Izmenjavo podatkov je treba vzpostaviti med sosednjimi organi. V primeru sosednjih organov v državah članicah, ki sodijo v področje uporabe Direktive RIS, je treba izvesti elektronsko izmenjavo podatkov. V drugih primerih in glede na število zadevnih plovil je treba izmenjavo podatkov izvesti po telefonu, faksu, elektronski pošti ali elektronsko.

(1)

Sklicuje se na smernice IALA za celinski VTS (poglavje 1, št. 3.a).

(2)

Za varnost plovbe v težkih lokalnih razmerah ter zaščito prebivalcev in infrastrukture v okolici pred morebitnimi nevarnostmi plovbe z ladjo je treba s pomočjo taktične prometne slike na obalah (poglavje 2.11) vzpostaviti središče VTS za upravljanje lokalnega prometa. Poudarek je na organiziranju prometa. Težke lokalne razmere so lahko:

(3)

Taktična prometna slika (TTI) se izdela z zbiranjem informacij kopenskega radarja in informacij o sledenju in določanju položaja ter s prikazovanjem informacij o plovilu na celinskem ECDIS na podlagi tehničnih specifikacij za celinski ECDIS in sistemov za sledenje in določanje položaja celinskih plovil, kakor je opredeljeno v Direktivi RIS. TTI se lahko za del dolgih rek in gosti promet izboljša s sledenjem plovil.

(1)

RIS morajo optimizirati prometni tok s:

(2)

Sistem za sledenje in določanje položaja plovil s podatkovno bazo in ustreznimi sredstvi obveščanja (npr. VHF, govorni in podatkovni GSM) (poglavje 5.2.3) lahko podpre načrtovanje zapornic in mostov.

(1)

Podpora za pomoč ob nesrečah v središču RIS beleži podatke o plovilu in prometu na začetku plovbe ter posodablja podatke med plovbo. Središče RIS v primeru nesreče takoj posreduje podatke službam za ukrepanje ob nesrečah.

(2)

Odvisno od ocene tveganja (tabela 6.4. št. B.2.a) lahko podpora za pomoč ob nesrečah beleži samo določene vrste plovil in kompozicij (poglavje 5.2.3(8)) ali vsa plovila.

(3)

Kapitan je odgovoren za sporočanje zahtevanih podatkov (tabela 5.2.3).

(4)

Vzpostaviti je treba sistem javljanja z ladij s podatkovno bazo in ustreznimi sredstvi obveščanja (glej poglavje 5.2.3).

(5)

O položaju in smeri plovbe plovila je treba poročati:

(1)

Logistične aplikacije RIS vključujejo:

(2)

Načrtovanje plovbe je naloga kapitana in lastnika ladje. Načrtovanje plovbe vključuje načrtovanje natovarjanja in ugreza plovila, kot tudi načrtovanje ETA in morebitnega natovarjanja ali raztovarjanja med plovbo. RIS morajo podpreti načrtovanje plovbe z

(3)

Upravljanje prevoza pomeni upravljanje prevozne verige zunaj obsega plovbe, ki jo usmerjajo špediterji in upravitelji kakovosti storitve prevoza. Namenjeno je:

(4)

Pristojni organi morajo oblikovati svoje informacijske sisteme tako, da je možen pretok podatkov med javnimi in zasebnimi partnerji. Uporabljajo se standardi in tehnične specifikacije v skladu s poglavjem 1 št. 3.e do j.

(5)

Posredovanje in izmenjavo informacij med javnimi in zasebnimi partnerji v RIS v zvezi z logističnimi aplikacijami je treba izvesti v skladu s postopki in tehničnimi specifikacijami, ki so dogovorjene za RIS.

(6)

Pristojni organi morajo v okviru svojih možnosti zagotoviti obsežen prostor za logistične aplikacije, kot so:

Pristojni organi morajo določiti strukturo podatkov, ki se uporabljajo za oblikovalce aplikacij.

(7)

Zaupnost izmenjave podatkov v RIS je treba zagotoviti v skladu s členom 9 Direktive RIS. Kadar logistične informacije zagotavlja sistem, ki ga upravlja pristojni organ, mora ta pristojni organ sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev varovanja zaupnosti poslovnih informacij. Kadar zaupne podatke zagotovijo tretje strani, je treba upoštevati določbe o varstvu podatkov.

(a)

čezmejno upravljanje (npr. gibanje oseb, ki jih nadzoruje urad za priseljevanje, carina);

(b)

skladnost z zahtevami za varnost prometa;

(c)

skladnost z okoljskimi zahtevami,

(1)

Pristojni organ je odgovoren - kadar so RIS povezane s prometom - za načrtovanje RIS, začetek obratovanja RIS in pripravo denarnih sredstev za RIS. V primeru obstoječih RIS mora pristojni organ spremeniti področje uporabe RIS, če tako narekujejo okoliščine.

(2)

Kadar je vzpostavitev RIS na določenem področju v skupnem interesu dveh ali več vlad ali pristojnih organov, se lahko odločijo za razvijanje skupnih RIS.

(3)

Pozornost je treba nameniti možnostim spremljanja in ohranjanja želene ravni zanesljivosti in razpoložljivosti RIS.

(4)

Med načrtovanjem RIS mora zadevni pristojni organ:

(a)

Hidrografske, hidrološke in meteorološke razmere

(b)

Razmere plovnih poti

npr. dimenzije plovnih poti (zapornice, mostovi, plovne poti), vidljivost vzdolž plovnih poti, posebne ovire (zavoji, ozki prehodi, plitvine, ozki in nizki mostovi), vzorci plovbe, ozka grla, čas obratovanja zapornic

(c)

Sedanje in prihodnje prometne in prevozne razmere

število potnikov, tone tovora, vrsta tovora, sestava flote

(d)

Število, vrsta in vpliv nesreč, vključno z analizami posledic

(e)

Pravni položaj

organi, predpisi o incidentih/nesrečah

(f)

Regionalno upravljanje in organizacijske razmere

npr. upravitelji zapornic, podjetja pristanišč in terminalov

(g)

Obstoječi sistemi RIS

(h)

Druge težave na območju,

npr. zamude

2.

Cilji glej poglavje 4.3

3.

Naloge glej poglavje 4.4

4.

Storitve in funkcije, ki jih je treba zagotoviti glej poglavji 4.5 in 4.6

5.

6.

7.

(a)

Načrtovanje na funkcionalni osnovi

zunanje in notranje funkcije glede na lokalne razmere

(b)

Prenos funkcionalnega načrtovanja v tehnično načrtovanje (sistemi)

(c)

Opredelitev opreme, potrebne na plovilih in na krovu

(a)

Ocena tveganja, npr. vrste tveganja in premislek o tveganjih s primerjavo v parih

(b)

Učinkovitost prevoza z analizo stroškov in koristi

zmanjšanje čakalnega časa za plovila, večja zanesljivost, krajše trajanje plovbe, stroški incidentov, nesreč in zamud

(c)

Študija okoljskih vplivov

po potrebi za urbana območja in reko

(a)

Odgovornost zakonodaje in območne pravne podlage

(b)

Pristojni organ za načrtovanje in konstrukcijo

(c)

Organ RIS za delovanje

organ, ki izvaja nalogo

(d)

Oprema osebja

sčasoma popolnoma samodejna, vidiki usposabljanja

(1)

Pregled morebitnega postopnega razvoja različnih delov RIS je podan v tabeli 7.

(2)

Ker se parametri zelo razlikujejo, ni mogoče podati splošnih priporočil glede rešitev RIS v nekaterih okoliščinah.

(1)

Standardizacija RIS je potrebna, ker:

(2)

RIS se razvijajo in opravljajo po dogovorjenih standardih in tehničnih specifikacijah, kot so:

(3)

Tehnične specifikacije se morajo razviti skladno s pomorskim svetom, da se omogoči mešani promet v rečnih ustjih/morsko-rečna trgovina.

(4)

Od mednarodnih organizacij, ki so že vključene v pomorsko standardizacijo, je treba zahtevati, da upoštevajo razvoj standardizacije v sektorju celinskih plovnih poti, kot je: