27.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/34

(1)

Svet je 30. novembra 2000 z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (3) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske („zadevne države“) („prvotna preiskava“). Uvedeni ukrepi so temeljili na preiskavi izravnalnih ukrepov, uvedenih v skladu s členom 10 osnovne uredbe. Hkrati je Svet z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (4) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz enakega izdelka s poreklom iz istih držav. Uvedeni ukrepi so temeljili na protidampinški preiskavi, uvedeni v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 384/96.

(2)

Spremembe Uredbe (ES) št. 2604/2000 so rezultat preiskave v zvezi s pregledom, uvedenim v skladu s členom 11(3) in (4) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96, ali cenovnih zavez, sprejetih v skladu z njenim členom 8(1).

(3)

Poleg tega je Svet z Uredbo (ES) št. 1467/2004 (5) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega PET s poreklom iz Avstralije in Ljudske republike Kitajske („LRK“) in zaključil protidampinški postopek glede uvoza PET s poreklom iz Pakistana.

(4)

Svet je 11. oktobra 2005 spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz PET iz Indije (6). Spremembe so bile rezultat pospešenega pregleda, uvedenega v skladu s členom 20 osnovne uredbe.

(5)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti je Komisija 30. avgusta 2005 prejela zahtevek za pregled veljavnih ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe („pregled zaradi izteka ukrepa“).

(6)

Zahtevek je 30. avgusta 2005 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 90 % celotne proizvodnje polietilen tereftalata v Skupnosti.

(7)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa je temeljil na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponoven pojav subvencioniranja in škode industrije Skupnosti.

(8)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zato je 1. decembra 2005 začela preglede (7).

(9)

Opozoriti je treba, da je pred uvedbo pregleda zaradi izteka ukrepa in v skladu s členoma 22(1) in 10(9) osnovne uredbe Komisija obvestila indijsko vlado („GOI“), da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, in jo povabila na posvetovanja, na katerih bi razjasnili stanje v zvezi z vsebino pritožbe in dosegli sporazumno rešitev. Vendar Komisija v zvezi s povabilom na posvetovanja od indijske vlade ni prejela odgovora.

(10)

Komisija je 1. decembra 2005 začela pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 o veljavnih protidampinških ukrepih za uvoz PET s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajske in Tajvana (8). Obenem je bil v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 uveden delni vmesni pregled, omejen na damping v zvezi z uvozom enakega izdelka s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana (8).

(11)

OPP je zajelo obdobje od 1. oktobra 2004 do 30. septembra 2005. Proučitev gibanj v zvezi s škodo je zajelo obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu „obravnavano obdobje“).

(12)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila proizvajalce izvoznike, predstavnike države izvoznice, uvoznike, proizvajalce Skupnosti, uporabnike in vložnike. Zainteresirane stranke so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(13)

Glede na veliko število indijskih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Skupnosti ter uvoznikov, navedenih v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in, če je, izbrala vzorec, so bile zadevne stranke pozvane, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe javijo Komisiji v 15 dneh od začetka pregledov in Komisiji zagotovijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(14)

Po proučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju majhnega števila indijskih proizvajalcev izvoznikov, pripravljenih sodelovati, je bilo sklenjeno, da vzorčenje v zvezi z indijskimi proizvajalci izvozniki ni potrebno.

(15)

Po proučitvi informacij, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti in uvozniki, in ob upoštevanju sorazmerno majhnega števila odgovorov, je bilo sklenjeno, da vzorčenje za nobeno od teh kategorij ni utemeljeno.

(16)

Zato so bili vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi, uvoznikom, dobaviteljem, proizvajalcem Skupnosti in uporabnikom poslani vprašalniki.

(17)

Izpolnjene vprašalnike je predložilo pet indijskih proizvajalcev, dvanajst proizvajalcev Skupnosti, en uvoznik en dobavitelj in deset predelovalcev/uporabnikov.

(18)

Komisija je pridobila in preverila vse informacije, za katere je menila, da jih potrebuje za analizo, in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(19)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, tj. PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več, po standardu ISO 1628-5, s poreklom iz zadevne države. Sedaj je uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

(20)

Kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek PET, proizveden in prodan na domačih trgih v zadevni državi, in PET, ki so ga proizvedli in prodali proizvajalci Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter uporabo. Zato je bilo ugotovljeno, da so v smislu člena 1(5) osnovne uredbe enake vse vrste PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več.

(21)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(a)

Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („Duty Entitlement Passbook Scheme“ – DEPBS)

(b)

Shema oprostitve davka od dohodka („Income Tax Exemption Scheme“ – ITES)

(c)

Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („Export Promotion Capital Goods Scheme“ – EPCGS)

(d)

Proste carinske cone („Export Processing Zones“ – EPZ)/posebne ekonomske cone („Special Economic Zones“ – SEZ)/izvozno usmerjeni obrati („Export Oriented Units“ – EOU)

(e)

Shema vnaprejšnjih dovoljenj („Advance Licence Scheme“ – ALS)

(f)

Shema izvoznih kreditov (pred odpremo in po odpremi) („Export Credit Scheme“ – ECS)

(g)

Shema spodbud pri prometnem davku Gudžarata („Gujarat Sales Tax Incentive Scheme“ – GSTIS)

(h)

Shema oprostitve dajatev za elektriko Gudžarata („Gujarat Electricity Duty Exemption Scheme“ – GEDES)

(i)

Shema spodbud Zahodne Bengalije („West Bengal Incentive Schemes“ – WBIS)

(j)

Paketna shema spodbud („Package Scheme of Incentives“ – PSI) vlade Maharaštre

(22)

Sheme (a) in (c) do (e) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča Vlado Indije, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki se od 1. septembra 2004 imenuje „zunanjetrgovinska politika“, izdaja jih Ministrstvo za trgovino vsakih pet let in se redno posodabljajo. Dokument izvozne in uvozne politike je ustrezen za OPP pri tem primeru; tj. petletni načrt v zvezi z obdobjem od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega indijska vlada v priročniku o postopkih – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I („HOP I 2004–2009“) določa tudi postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009. Tudi priročnik o postopkih se redno posodablja.

(23)

Shema iz točke (b) zgoraj temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki je vsako leto spremenjen z Zakonom o financah.

(24)

Shema iz točke (f) zgoraj temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki („Reserve Bank of India“ – RBI) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(25)

Shemo iz točke (g) zgoraj upravlja vlada Gudžarata in temelji na politiki industrijskih spodbud; shema iz točke (h) zgoraj, temelji na bombajskem Zakonu o dajatvi za elektriko iz leta 1958.

(26)

Shemo pod točko (j) upravlja država Maharaštra in temelji na resolucijah vlade Maharaštre za industrijo, energijo in delo.

(27)

Shema pod točko (i) je določena v sporočilu vlade Zahodne Bengalije, oddelek za trgovino in industrijo, št. 588-CI/H z dne 22. junija 1999 („WBIS 1999“), nazadnje zamenjano s poročilom št. 134-CI/O/Incentive/17/03/I z dne 24. marca 2004 („WBIS 2004“).

(28)

Po razkritjih ugotovitev v zvezi z domnevnim subvencioniranjem je indijska vlada ponovno izpostavila številna vprašanja v zvezi s shemami, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in izračunom zneska subvencije. Poudarili so še, da v tem primeru ne obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja. Glede tega je treba opozoriti, da ta navedba ni podprta z novimi utemeljitvami, ki bi spremenile sklepne ugotovitve te uredbe.

(29)

Podroben opis DEPBS je naveden v odstavku 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavjih 4.3–4.4 HOP I 2004–2009.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki niso imele nobenih ugodnosti, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v okviru DEPBS. Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza te sheme v okviru te preiskave.

(31)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki niso imele nobenih ugodnosti, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v okviru ITES. Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza sheme v okviru te preiskave.

(32)

Podroben opis EPCGS je v poglavju 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009.

(33)

Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „povezani“ s podpornimi proizvajalci in izvajalci storitev, so upravičeni do te sheme.

(34)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega rabljenega blaga) po znižani stopnji dajatve ali stopnji nič. Po vloženem zahtevku in plačilu pristojbine izda indijska vlada v ta namen dovoljenje EPCG. Za izpolnitev obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(35)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na domačem trgu. V tem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga koristi dajatev prost uvoz sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(36)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(37)

EPCGS je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje, da gre za posebno vrsto sheme in se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe proti njej uvedejo izravnalni ukrepi.

(38)

Posledično se ta shema ne more šteti kot dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I osnovne uredbe, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(39)

Noben sodelujoči izvoznik ni kupoval investicijskega blaga v OP. Kljub temu je ena družba še naprej koristila oprostitev dajatve za investicijsko blago, kupljeno pred OP, za znesek, kot je bil ugotovljen v prvotni preiskavi. Znesek subvencije v OPP je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki izraža dejansko amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga proizvajalca izvoznika. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile od te vsote odštete pristojbine, potrebne za pridobitev subvencije, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Subvencija za družbo, ki je še naprej koristila to shemo, je bila 0,38-odstotna.

(40)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular IECD št. 5/04.02.01/2002–2003 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 10/04.02.01/2003–2004 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („RBI“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(41)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki. Ugotovljeno je bilo, da je ena od družb, ki sodeluje v postopku, koristila ugodnosti iz ECS.

(42)

V okviru te sheme RBI določa obvezujoče najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah in v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov po mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“. ECS sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za pripravo blaga za izvoz“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, priprave in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital za financiranje izvoznih terjatev. RBI bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(43)

Zaradi teh Master Circulars RBI lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene le pod tržnimi pogoji.

(44)

Prvič, preferencialne obrestne mere kredita ECS, določene z Master Circulars RBI, lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, določenimi izključno s tržnimi pogoji, in mu v tem primeru omogočijo dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Dodelitev subvencije je bila ugotovljena le pri tistih sodelujočih izvoznikih, pri katerih so bile ugotovljene takšne razlike v obrestnih merah. Razlik v obrestnih merah med krediti glede na Masters Circular RBI in komercialne „gotovinske kredite“ se ne da razložiti izključno s tržnim ravnanjem komercialne banke.

(45)

Drugič, kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta subvencija finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(iv) osnovne uredbe. RBI je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v stoodstotni lasti vlade, izpolnjuje cilje javne politike, npr. monetarne politike, in njegovo upravo imenuje indijska vlada. RBI usmerja zasebne organe, saj so komercialne banke vezane na nekatere pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars RBI, in na določbe RBI, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij, navedenih v členu 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Takšen neposreden prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe ne razlikuje bistveno od praks, ki jih običajno izvajajo. Poleg tega se za to subvencijo šteje, da je posebne vrste in se lahko proti njej uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere dostopne le za financiranje izvoznih transakcij in torej odvisne od opravljenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(46)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabljale enake tržne obrestne mere kot za običajne komercialne kredite, ki jih uporablja družba. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za skupni izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Družba, ki je koristila ugodnosti iz ECS, je prejela subvencije v višini 0,1 %.

(47)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki iz SEZS niso prejemali nobenih ugodnosti, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Kljub temu imata indijski družbi status EOU in sta med OPP prejemali subvencije, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. V nadaljevanju sta navedena opis in ocena, omejena na EOUS.

(48)

Podrobni opisi sheme EOU so v poglavju 6 politike EXIM 2004–2009 in HOP I 2004–2009.

(49)

Z izjemo izključno trgovskih družb so lahko v EOUS načeloma vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. Podjetja v industrijskem sektorju morajo izpolnjevati minimalen investicijski prag fiksnih sredstev (10 milijonov indijskih rupij), da so lahko upravičena do EOUS.

(50)

Kot je bilo ugotovljeno med prvotno preiskavo, se lahko EOU postavijo in ustanovijo kjer koli v Indiji.

(51)

Zahtevek za status EOU mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let, med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo zahtevek družbe, se pogoji za sprejetje posredujejo družbi. Sporazum o priznanju statusa EOU družbe velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(52)

Ključna obveznost EOU, kot je določena v politiki EXIM 2004–2009, je doseči neto zaslužek deviznih sredstev, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(53)

Enote EOU so upravičene do naslednjih koncesij:

(54)

Obrati, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci.

(55)

Zakonsko so zavezane v določeni obliki voditi ustrezno poslovno knjigo celotnega uvoza, potrošnje in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza v skladu s 6.11.1 HOP 2004–2009. Ti dokumenti se s četrtletnimi in letnimi poročili o napredku periodično predložijo pristojnim organom.

(56)

Vendar se „v nobenem primeru od EOU ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi z njenim izvozom, transferji v druge obrate, prodajo DTA ali zalogami“, kot navaja oddelek 6.11.2 HOP I 2004–2009.

(57)

Domača prodaja se odpremi in registrira na podlagi postopka samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk EOU nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec, ki je trajno napoten v EOU.

(58)

V tem primeru sta dva od sodelujočih izvoznikov uporabljala EOUS. Sodelujoči izvozniki so shemo uporabljali za uvoz surovin in investicijskega blaga brez uvoznih dajatev, domačo nabavo blaga brez trošarin, prejemanje povračila prometnega davka ter prodajo dela proizvodnje na domačem trgu. Ena od izvoznih družb je shemo uporabljala za pridobitev delnega povračila za dajatev, plačano na gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah. Tako so koristile vse ugodnosti, navedene v uvodni izjavi (53) pod (i) do (v). Preiskava je pokazala, da zadevni izvozniki niso koristili ugodnosti po določbah o oprostitvi davka od dohodka za EOUS.

(59)

Oprostitve dveh vrst uvoznih dajatev („osnovne carine“ in „posebne dodatne carine“), ki veljajo za EOU, in povračilo prometnega davka so finančni prispevek indijske vlade v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako EOU omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe, ker ta ohranja likvidnost, saj ji ni treba plačati dajatev, ki bi običajno zapadle, in dobi povrnjen prometni davek.

(60)

Oprostitev trošarin in ustreznih dajatev na uvoz („dodatna carina“) pa ne vodi v izpad prihodka, ki je sicer pričakovan. Če bi bile trošarine in dodatna carina plačane, bi bile lahko uporabljene kot kredit za prihodnje dajatve (tako imenovani „mehanizem CENVAT“). Zato te dajatve niso dokončne. Z uporabo kredita „CENVAT“ dokončna dajatev bremeni le dodano vrednost, ne pa tudi surovine.

(61)

Tako le oprostitev osnovne carine, posebne dodatne carine, delna povrnitev dajatve, plačane za gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah, in povračilo prometnega davka predstavljajo subvencije v smislu člena 2 osnovne uredbe. Zakonsko so odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za posebne ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj EOU, ki je določen v odstavku 6.1 politike EXIM 2002–2007, je osnovni pogoj za pridobitev spodbud.

(62)

Eden od sodelujočih izvoznikov je trdil, da Komisija odstopa od utemeljitev, ki jih je uporabila v prvotni preiskavi v zvezi z izračunom oprostitve dajatve za surovine, in da je treba izravnati, če sploh, samo presežni odpust. Vendar je treba opozoriti, da je bilo pri izračunu višine subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, v prvotni preiskavi vprašanje, ali je EOU sprejemljiv sistem povračila dajatev ali ne, proučeno „ne glede na vprašanje, ali shema pomeni sistem povračil v skladu z določbami osnovne uredbe (9)“. V okviru tega pregleda je bila shema kot celota, vključno s sistemom nadzora, skrbno proučena.

(63)

Preiskava je pokazala, da se te subvencije ne morejo šteti kot dovoljeni sistemi povračila dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjujejo strogih predpisov iz točk (h) in (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Če se povračilo prometnega davka in oprostitev uvoznih dajatev uporabljata za nakup investicijskega blaga, to pomeni, da nista v skladu s predpisi o dovoljenih sistemih povračil, ker se investicijsko blago ne porabi v proizvodnem postopku, kot to zahteva točka (h) (povračilo prometnega davka) in točka (i) (odpust uvoznih dajatev) Priloge I.

(64)

Poleg tega je bilo potrjeno, da indijska vlada nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja za ugotavljanje, ali so bile brez carine in/ali davkov nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). Cilj vzpostavljenega sistema preverjanja je spremljanje obveznosti neto deviznih prihodkov in ne potrošnja uvoza v zvezi s proizvodnjo izvoznega blaga.

(65)

EOU lahko proda znaten delež svoje proizvodnje, in sicer do 50 % svojega letnega prometa, na domačem trgu. Tako ni zakonsko obvezno izvoziti celotne količine proizvedenih izdelkov. Poleg tega ti domači posli potekajo brez kontrole in nadzora vladnih uslužbencev ter so le predmet postopka samocertificiranja. Posledično ločeni prostori EOU vsaj deloma niso predmet fizičnega nadzora indijskih organov. Take okoliščine pa povečajo pomen drugih elementov preverjanja, zlasti nadzora povezave med surovinami, ki so oproščene dajatev, in proizvedenimi izvoznimi izdelki, da bi s tem uveljavili sistem preverjanja povračil.

(66)

Glede nadaljnjih uvedenih postopkov preverjanja je treba opozoriti, da je EOU že de jure in ni treba nikoli povezati uvozne pošiljke z namembnim krajem ustreznega nastalega izdelka. Če bi se takšen nadzor izvajal, bi lahko indijski organi dobili dovolj informacij o končnem namembnem kraju surovin, ki bi omogočal učinkovito preverjanje, da oprostitve trošarin/prometnega davka ne presegajo količine surovin za izvozno proizvodnjo. Mesečne davčne napovedi za domačo prodajo na podlagi samoocene, ki jih indijski organi periodično preverjajo, ne zadoščajo. Poleg tega je namen mesečnih davčnih napovedi spremljanje trošarin in ne nadzorovanje namembnega kraja surovin. Interni sistemi družb, ki se izvajajo brez zakonske obveznosti, kot taki ne bi zadostovali, ker bi morala sistem preverjanja povračil dajatev zasnovati in izvajati vlada in ga ne sme upravljati vsaka posamezna zadevna družba. Tako je bilo s preiskavo ugotovljeno, da indijska politika EXIM od EOU izrecno ne zahteva, da dokumentira povezavo med surovinami in dokončanim izdelkom, ter da indijska vlada ni vzpostavila učinkovitega nadzornega mehanizma za določanje, katere surovine se uporabljajo v izvozni proizvodnji in v kakšnih količinah.

(67)

Indijska vlada prav tako ni izvedla dodatne proučitve na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe). Poleg tega indijska vlada ni dokazala, da ni nastal presežni odpust.

(68)

Glede na zgoraj navedeno je bilo treba trditvi družbe, da je Komisija odstopala od utemeljitev, ki jih je uporabila v prvotni preiskavi glede izračuna oprostitve dajatev za surovine, in da je treba izravnati, če sploh, samo presežni odpust, zavrniti.

(69)

Ker ne obstaja dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil, je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, enaka odpustu skupnih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina), ki običajno zapadejo v plačilo ob uvozu, povračilu dajatve, plačane za gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah, ter povračilu prometnega davka, ki so nastali med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom.

(70)

Znesek subvencije za izvoznike, ki uporabljajo EOUS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za materiale, uvožene za EOU v celoti, povračila prometnega davka in povračila dajatev, plačanih za domače gorivo, nastalih med preiskavo v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile od te vsote odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za ustrezen izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Tako dobljeni stopnji subvencije sta 0,9 % oziroma 5,8 % za dve družbi.

(71)

Investicijsko blago ni fizično vključeno v končno blago. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je ugodnost za preiskovano družbo izračunana na podlagi višine neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki izraža normalno amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga v preiskovanih družbah. Za določitev običajne amortizacijske dobe se dejanske amortizacijske dobe za sodelujoča zadevna izvoznika uporabijo kot referenca, tj. 18 let. Tako izračunan znesek velja za OPP in je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža vrednost ugodnosti med tem obdobjem in tako določi celotno ugodnost iz te sheme za prejemnika. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za ustrezen izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Tako sta dobljeni stopnji subvencije za družbi 1,8 % oziroma 0,4 %.

(72)

Tako je skupna stopnja subvencije v okviru EOUS za zadevni družbi 2,7 % oziroma 6,2 %.

(73)

Podroben opis sheme je v oddelkih 4.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavja 4.1 do 4.30 HOP I 2004–2009.

(74)

ALS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane spodaj. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s spremljajočimi proizvajalci, so upravičeni do fizičnega izvoza v okviru ALS in do shem vnaprejšnjih dovoljenj za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končne izvoznike, so upravičeni do ALS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 politike EXIM 2004–2009, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do predvidenega izvoza v okviru ALS. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem za vnaprejšnjo pripustitev naročil („ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva.

(75)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

(76)

Ugotovljeno je bilo, da je med preiskavo v zvezi s pregledom le eden sodelujoči izvoznik pridobil koncesije za tri podsheme, povezane z zadevnim izdelkom, in sicer (i) ALS za fizični izvoz, (v) ARO in (iv) shemo vnaprejšnjih dovoljenj za predvideni izvoz. Zato ni treba vzpostaviti izravnavanja (ii) letne potrebe, (iii) vmesnih dobav in (vi) vzajemnega notranjega akreditiva.

(77)

Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem“ v določeni obliki (poglavje 4.30 in Dodatek 23 HOP I 2004–2009), tj. dejansko evidenco potrošnje („evidenca iz Dodatka 23“). Majski Dodatek 23 iz leta 2005 se mora ne le hraniti v družbi, ampak ga mora sopodpisati tudi zapriseženi revizor in poslati indijskim oblastem. Dolžnost predložitve Dodatka 23 se uporablja za dovoljenja, ki so bila izdana po začetku veljavnosti novih pravil maja 2005. Praktično izvajanje novega sistema se zato ne more preveriti, ker med preiskavo ni bilo na voljo poročila v zvezi s temi dovoljenji.

(78)

V zvezi z zgoraj navedenimi podshemami (i), (iv) in (v) indijska vlada določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza (vključno s predvidenim izvozom), kar je zapisano v dovoljenju. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na dovoljenje vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi indijska vlada na podlagi standardnih input-output normativov (SION). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 2004–2009.

(79)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(80)

Imetnik sheme vnaprejšnjih dovoljenj, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva prek shem za vnaprejšnjo pripustitev naročil (ARO). V takih primerih so vnaprejšnja dovoljenja validirana kot ARO in potrjena dobavitelju ob dobavi izdelkov, ki so določeni v njih.

(81)

Med preiskavo v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da surovine, uvožene v skladu z nadomestilom SION za uvoz brez dajatev po različnih podshemah s strani sodelujočih izvoznikov, presegajo material, ki je potreben za proizvodnjo referenčne količine izvoznega izdelka. Torej SION za zadevne izdelke niso bili točni.

(82)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek indijske vlade, ki so ga koristili preiskovani izvozniki.

(83)

Poleg tega so ALS za „fizični izvoz“ očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more koristiti teh shem.

(84)

ALS za predvideni izvoz je dejansko odvisna od opravljenega izvoza. V manjšem obsegu jo je uporabljala le ena družba in le pri dobavljanju izvozno usmerjenim obratom ali obratom v posebnih ekonomskih conah, obe kategoriji iz odstavka 8.2(b) politike EXIM 2002–2007. Ta družba je navedla, da so njeni kupci zadevne izdelke izvažali. Cilj EOU/SEZ je izvoz iz odstavka 6.1 politike EXIM 2002–2007. Tako domači dobavitelj pridobi ugodnosti v okviru ALS za predvideni izvoz, ker indijska vlada pričakuje posledično prejete prihodke, ki jih prejme izvoznik, ki je v EOU/SEZ. V skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe se subvencija šteje za odvisno od izvoza, če dejstva kažejo, da je dodelitev subvencije, čeprav ni zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, dejansko vezana na dejanske ali pričakovane prihodke iz izvoza.

(85)

V tem primeru sodelujoča družba ni uporabila vnaprejšnjih dovoljenj za uvažanje dajatev prostih surovin. Namesto tega je imela družba korist zaradi črpanja surovin pri domačih dobaviteljih prek preoblikovanja dovoljenj v ARO. Po tej shemi pravica do oprostitve davkov in dajatev preide na dobavitelja namesto na končnega izvoznika v obliki povračila/vračila dajatev. Oprostitev davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine. Preiskava je pokazala, da je bila bistvena razlika v ceni med surovinami, dobljenimi pri nepovezanem domačem dobavitelju z uporabo ARO, in surovinami, dobljenimi pri domačem dobavitelju brez dovoljenja. Ugodnost oprostitve dajatev in davkov se je preložila prek nižjih cen z dobavitelja na družbo, ki uporablja surovine in ki jo zadeva ta postopek. Družba bi morala jasno razlikovati med nakupno ceno surovin v skladu z uporabo dovoljenja in ceno, po kateri je bila kupljena surovina, kadar dovoljenje ni bilo uporabljeno. Družba je opredelila ugodnost, pridobljeno zaradi razlike v ceni blaga, dobljenega po ARO, in ceni blaga, dobljenega brez takega dovoljenja.

(86)

Nobena od treh podshem, ki se uporabljajo v tem primeru, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnega povračila dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Niso v skladu s strogimi predpisi iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Čeprav je indijska vlada navedla, da se je sistem od maja 2005 spremenil, je treba pojasniti, da te spremembe med OPP niso vplivale na sheme, ker se novi sistem preverjanja še ni izvajal v celoti. Ne glede na morebitno spremembo sistema preverjanja s strani indijske vlade je preiskava pokazala, da med OPP indijska vlada ni učinkovito uporabljala sistema preverjanja. Prav tako ni uporabljala postopkov, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru nadomestnih shem povračil, njena Priloga III(II)(2)). SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in so netočno ocenili potrošnjo surovin. Preiskava je pokazala, da se SION zaradi boljšega prikazovanja potrošnje surovin spreminjajo, vendar se ti novi normativi niso izvajali med OPP. Tako je potrjeno, da se sami SION ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker ti ugodni standardni normativi indijski vladi ne omogočajo dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so dejansko porabljene v izvozni proizvodnji. Poleg tega indijska vlada ni izvajala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence potrošnje („evidenca iz Dodatka 23“, prejšnji Dodatek 18) za dovoljenja, uporabljena med OPP. Prav tako ni izvedla dodatne proučitve na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe) morala storiti, niti dokazala, da ni nastal presežni odpust.

(87)

Proti tem trem pod-shemam je torej mogoče izvesti izravnalne ukrepe.

(88)

Ker ne obstajajo dovoljeni sistemi povračila dajatev ali sistemi nadomestnega povračila, je bil znesek subvencije, kot je prikazala družba, določen na podlagi razlike v ceni iste surovine, kupljene z dovoljenjem in brez njega.

(89)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije dodeljen za skupni izvozni promet kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(90)

Ena družba je koristila ugodnosti te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in prejela subvencije 20,9 %.

(91)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki niso prejemali nobenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, iz sheme spodbud pri prometnem davku Gudžarata (GSTIS) ali sheme oprostitve dajatev za elektriko Gudžarata (GEDES). Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza te sheme v okviru te preiskave.

(92)

Podroben opis WBIS je v Sporočilu ministrstva za trgovino in industrijo vlade Zahodne Bengalije (GOWB) št. 588-CI/H z dne 22. junija 1999 (WBIS 1999), ki je bilo nazadnje nadomeščeno s Sporočilom št. 134-CI/O/Incentive/17/03/I z dne 24. marca 2004 (WBIS 2004). Shema je prejemniku prinesla veliko ugodnosti, kot so odloženo plačilo prometnega davka, subvencije za namestitev investicijskega blaga in razvojne subvencije. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti od teh shem imela koristi ena družba. Vendar je bil vpliv teh koristi v OPP zanemarljiv. Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza teh shem v okviru te preiskave.

(93)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države, vlada Maharaštre od leta 1964 dodeljuje ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena; „shema 2001“ je veljala od 1. aprila 2001 do 31. marca 2006, potem pa je bila podaljšana za eno leto do 31. marca 2007. PSI vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi so glavne: (i) povračilo davka, imenovanega davek „octroi“/vhodni davek, (ii) oprostitev dajatev za elektriko in (iii) oprostitev lokalnega prometnega davka, ki so potekle 24. oktobra 2004. Preiskava je razkrila, da je bila edina shema, ki jo je uporabil eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, oprostitev lokalnega prometnega davka.

(94)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe praviloma vlagati v slabše razvita območja bodisi z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata bodisi z veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali diverzifikacijo obstoječega industrijskega obrata. Ta območja so razdeljena na različne kategorije glede na gospodarski razvoj (npr. slabo razvita območja, slabše razvita območja, najmanj razvita območja). Glavno merilo za določitev višine spodbud sta območje, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(95)

V okviru sheme oprostitve lokalnega prometnega davka, ki je pretekla oktobra 2004, pooblaščenim enotam ni bilo treba pobirati prometnega davka na prodajne transakcije. Podobno so bile pooblaščene enote oproščene plačila lokalnega prometnega davka za nakup blaga od dobavitelja, ki je sam upravičen do te sheme. Medtem ko oprostitev v zvezi s prodajno transakcijo ne dodeljuje nobenih ugodnosti pooblaščeni prodajni enoti, pa velja ravno nasprotno za pooblaščeno enoto za nakup, ki ji oprostitev v zvezi z nakupno transakcijo dodeljuje ugodnost. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila zadevna družba oproščena prometnega davka do 24. oktobra 2006.

(96)

PSI vlade Maharaštre zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Proučena podshema predstavlja finančni prispevek vlade Maharaštre, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Maharaštre, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta oprostitev/povračilo družbi korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(97)

Podshema je na voljo le družbam, ki so vlagale v nekatera določena geografska območja v pristojnosti države Maharaštra. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe je to posebna shema in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(98)

Kar zadeva oprostitev plačila prometnega davka, je treba poudariti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi višine prometnega davka, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru sheme ostal neplačan. Ker je shema oprostitve prometnega davka potekla 24. oktobra 2004, so se upoštevale le prodaje, neplačane v obdobju od 1. oktobra 2004 do 24. oktobra 2004, saj OPP vključuje le to obdobje. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije (imenovalec) dodeljen za skupni promet družbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. V OPP je ena družba koristila ugodnosti te podsheme; znesek subvencije, ki ga je prejela, je bil manjši od 0,1 %, torej zanemarljiv.

(99)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, je za preiskovane proizvajalce izvoznike med 2,7 % in 20,9 %.

(100)

Čeprav je bila stopnja sodelovanja v zvezi z deležem izvoza v Skupnost visoka, je treba poudariti, da več proizvajalcev izvoznikov ni sodelovalo v postopku, vključno s proizvajalcem izvoznikom z najvišjo stopnjo subvencije v prvotni preiskavi. Zmogljivost in proizvodnja nesodelujočih proizvajalcev v Indiji je velika in verjetno je, da bodo ti proizvajalci izvozniki še naprej koristili ugodnosti iz shem subvencioniranja v preiskavi vsaj na takšni stopnji, kot je bila ugotovljena v prvotni preiskavi.

(101)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje ali ponoven pojav subvencioniranja.

(102)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (21) do (100), je bilo ugotovljeno, da so med preiskavo v zvezi s pregledom indijski izvozniki zadevnega izdelka še naprej koristili subvencioniranje s strani indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Pravzaprav so stopnje subvencij, ugotovljene med pregledom, višje od stopenj, ugotovljenih med prvotno preiskavo, razen v primeru enega proizvajalca izvoznika. Zadevne subvencijske sheme se koristijo še naprej in ni nobenega dokaza, da bodo ti programi v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni. Ker ni informacij o tem, kako se bo sprememba sistema preverjanja ALS izvajala v praksi, ni mogoče izpostaviti nobenih sklepnih ugotovitev v zvezi z možnim vplivom teh sprememb. Pod temi pogoji bodo izvozniki zadevnega izdelka še naprej prejemali subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Vsak izvoznik je upravičen do več subvencijskih programov. V teh okoliščinah se zdi smiselno skleniti, da se bo subvencioniranje verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti.

(103)

Ker je bilo dokazano, da se je subvencioniranje nadaljevalo med pregledom, in obstaja verjetnost, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, je vprašanje verjetnosti ponovnega pojava subvencioniranja nepomembno.

(104)

PET v Skupnosti proizvajajo naslednje družbe:

(105)

PET, ki so ga proizvedle vse te družbe, se šteje za celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(106)

Komisija je preučila, ali sodelujoči proizvajalci Skupnosti, ki zahtevajo ali podpirajo zahtevo po pregledu zaradi izteka, predstavljajo večji delež celotne proizvodnje PET v Skupnosti. Navedeni proizvajalci Skupnosti so predstavljali 88 % celotne proizvodnje PET v Skupnosti. Proizvajalci Skupnosti, ki niso v celoti sodelovali, so bili izključeni iz opredelitve industrije Skupnosti. Zato je Komisija ocenila, da dvanajst proizvajalcev Skupnosti, ki so v celoti sodelovali, sestavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 9(1) in člena 10(8) osnovne uredbe. V prvotnih preiskavah je industrija Skupnosti predstavljala več kot 85 % celotne proizvodnje PET v Skupnosti v navedenem času.

(107)

Naslednjih dvanajst proizvajalcev Skupnosti sestavlja industrijo Skupnosti:

(108)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti, ocen prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti na podlagi podatkov, zagotovljenih na stopnji pritožbe, in podatkov Eurostata o celotnem uvozu Skupnosti iz tretjih držav.

(109)

Med letom 2002 in OPP se je potrošnja Skupnosti zadevnega izdelka v Skupnosti nenehno povečevala in dosegla skupaj 2 400 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Potrošnja se je v tem obdobju na splošno povečala za 18 %. Povečanje je nastalo delno zaradi novih uporab (med drugim steklenice za pivo in vino) in delno zaradi povečanja potrošnje v državah pristopnicah.

Preglednica 1

(110)

Med letom 2002 in OPP se je celoten uvoz iz Indije povečal za 13 %. Medtem ko se je uvoz zmanjšal za 17 % v obdobju 2002–2003, se je za 100 odstotnih točk povečal leta 2004 in se v OPP ponovno zmanjšal na približno 6 800 ton, tj. za približno 70 odstotnih točk. Cene uvoza so se zvišale za 5 odstotnih točk leta 2003 ter za dodatnih 3 oziroma 7 odstotnih točk leta 2004 in v OPP v tem vrstnem redu. To gibanje cen le delno izraža veliko povišanje cen surovin. Tržni delež indijskega uvoza je v celotnem obravnavanem obdobju ostal sorazmerno majhen, tj. 0,3 % leta 2002, 0,2 % leta 2003, 0,5 % leta 2004 in 0,3 % v OPP.

Preglednica 2

(111)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 25 odstotnih točk. Največje povečanje je bilo ugotovljeno leta 2003, ko se je uvoz povečal za 41 odstotnih točk. Po uvedbi protidampinških ukrepov za kitajski izvoz leta 2004 se je uvoz v navedenem letu zmanjšal za 14 odstotnih točk in za 2 dodatni odstotni točki v OPP. Tržni deleži so sledili podobnemu gibanju, pri čemer so se od 15,9 % leta 2002 povečali na 20,6 % leta 2003, na 18,5 % leta 2004 in na 16,9 % v OPP. Povečanje tržnega deleža uvoza je bilo manjše od povečanja uvoza, izraženega absolutno, zaradi večje potrošnje. Uvozne cene so bile v splošnem stalno nižje od cen EU med letoma 2002 in 2004. Le v OPP so bile nekoliko višje od cen industrije Skupnosti.

Preglednica 3

(112)

Na začetku pregleda je bilo predvideno vzorčenje proizvajalcev Skupnosti, vendar glede na to, da njihovo število ni bilo preveliko, je bilo sklenjeno, da bodo vključeni vsi, dejavniki škode pa so bili ocenjeni na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Skupnosti.

(113)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je Komisija pregledala vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(114)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med letom 2002 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečala za 20 %, tj. z 1 465 000 ton leta 2002 na 1 760 000 ton v OPP. Letno povečanje je bilo leta 2003 4,8-odstotno in 4,6-odstotno leta 2004. Dodatno povečanje je nastalo v OPP, ko se je proizvodnja povečala za 150 000 ton, tj. za 10,8 %. To se je zgodilo zaradi postopka prestrukturiranja, ki ga je izvajala industrija z namenom boljšega nadzora nad proizvodnimi stroški in s tem izkoriščenja naraščajoče potrošnje na trgu Skupnosti, ki se je, kot je navedeno, povečala za 19 % med letom 2002 in OPP (z 2 milijona ton leta 2002 na 2,4 milijona ton v OPP).

Preglednica 4

(115)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2002 in OPP povečala za 22 %, tj. s 1 760 000 ton leta 2002 na 2 156 000 ton v OP. Do povečanja je prišlo zlasti v OPP, ko se je proizvodna zmogljivost v primerjavi z letom 2004 povečala za 300 000 ton, tj. 16,7 %. To bistveno povečanje proizvodne zmogljivosti je potekalo sočasno s povečanjem proizvodnje v istem obdobju (glej uvodno izjavo (114)). Proizvodna zmogljivost se je povečala zaradi dodatnih naložb v proizvodne linije, oblikovane za izkoriščenje rastočega trga. Izkoriščenost zmogljivosti se je leta 2003 povečala za 4 odstotne točke, leta 2004 je ostala nespremenjena in se potem v OPP zmanjšala za 5 odstotnih točk na raven 82 %. Zmanjšanje med letom 2004 in OPP je posledica bistvenega povečanja proizvodne zmogljivosti v tem obdobju. Zato je večji obseg proizvodnje v OPP, v primerjavi z letom 2004, sovpadal z nižjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti.

Preglednica 5

(116)

Obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2002 in OPP povečal za 21 %. 2-odstotni stopnji rasti leta 2003 je sledilo povečanje leta 2004 za 8 odstotnih točk in v OPP za 11 odstotnih točk. Ne glede na povečanje prodaje se je tržni delež industrije Skupnosti zaradi večje potrošnje leta 2003 zmanjšal za 4 odstotne točke in se potem postopno dvignil za 5 odstotnih točk leta 2004 ter za 1 odstotno točko v OPP.

Preglednica 6

(117)

Na splošno je treba opozoriti, da se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečal za 2 %, kar kaže, da je njena rast zaostajala za rastjo potrošnje skupnega trga.

(118)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 18 %. Najbolj se je zaposlenost povečala leta 2003 (za 11 odstotnih točk) in leta 2004 (dodatnih 6 odstotnih točk). Čeprav se je ta trend večanja nadaljeval v OPP, se je raven zaposlenosti povečala le za 2 odstotni točki. To povečanje za 18 % v celotnem obdobju je povezano s stopnjo proizvodnje, ki se je povečala za 20 %.

Preglednica 7

(119)

Produktivnost industrije Skupnosti, merjene z donosom v tonah na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju splošno povečala. Po prvotnem zmanjšanju za 6 % leta 2003, v primerjavi z letom 2002, in ohranitvi te ravni leta 2004, ko se je produktivnost v OPP znatno povečala za več kot 8 %, v primerjavi z letom 2004, je sledilo obdobje, ko se je proizvodnja bistveno povečala.

Preglednica 8

(120)

Opozoriti je treba, da je proizvodnja PET v obliki zrnc kapitalsko intenzivna industrija in da imajo zato stroški dela omejen vpliv na celotne stroške izdelka. V tem obdobju so se plače povečale za 12 % v primerjavi z 20-odstotnim povečanjem celotnih proizvodnih stroškov. Drug pomemben kazalec so stroški plač, porabljeni na proizvedeno tono. V obdobju so se ti stroški zmanjšali za 6 %.

Preglednica 9

(121)

Prodajne cene na enoto so se zvišale z 924 EUR/tono leta 2002 na 1 058 EUR/tono v OPP. Na splošno se je trend večal (za 15 % v celotnem obdobju). To povečanje je predvsem posledica povišanja cene surovin, ki je posledica povišanja cene nafte. Čeprav je industrija Skupnosti povišala cene, ni mogla tega povišanja prenesti na sektor nadaljnje proizvodnje in v celoti izraziti povišanja cen surovin v prodajnih cenah. Razlog je bil predvsem ta, da je bilo povišanje cen surovin večje od povišanja cen PET. Da bi ohranila svoj tržni delež, je industrija Skupnosti lahko le zmerno povišala cene in tako doživela zajezitev cen.

Preglednica 10

(122)

Ob upoštevanju, da je za proizvodnjo 1 tone PET potrebnih približno 850 kg prečiščene tereftalne kisline (PTA) in 350 kg monoetilenglikola (MEG) (glavni surovini), so se stroški za te surovine med letom 2002 in OPP bistveno povečali, in sicer za 67 % (PTA) in za 31 % (MEG), ter dosegli raven 770 EUR/tono (PTA) in 721 EUR/tono (MEG) (povprečje v OPP). Čeprav je bilo v tretji četrtini leta 2005 ugotovljeno rahlo padanje cen prečiščene tereftalne kisline, ko so se cene znižale na raven 700 EUR/tono, in so bile za monoetilenglikol ugotovljene precej stabilne cene, je treba opozoriti, da se surovine kupijo vnaprej na podlagi dolgoročnih pogodb. Zato so v obravnavanem obdobju kljub rahlemu padcu cen prečiščene tereftalne kisline ob koncu OPP v industriji Skupnosti še vedno prisotne posledice zelo povečanih stroškov. Poleg tega se cene surovin za proizvodnjo PET zaradi razmer na svetovnem naftnem trgu lahko nepredvidljivo spremenijo, vendar bodo najverjetneje ostale visoke. Vsi ti dejavniki prispevajo k povečani ravni občutljivosti proizvajalcev PET v Skupnosti. Vendar je treba opozoriti, da so glavne surovine izdelki, s katerimi se trguje na svetovni ravni, in zato enako vplivajo tudi na indijske proizvajalce izvoznike.

Preglednica 11

(123)

Za primerjavo, povprečni stroški na enoto na tono PET v obliki zrnc, ki ga je proizvedla industrija Skupnosti, so bili:

Preglednica 12

(124)

Kot je prikazano v preglednicah 11 in 12, so se v obravnavanem obdobju stroški glavnih surovin stalno zviševali (PTA za 67 %, MEG za 31 %), medtem ko so se skupni stroški proizvodnje povečali le za 21 %. Vendar so se cene povišale le za 15 %, kot je prikazano v tabeli 10, ker Skupnost ni mogla prenesti povišanja na sektor nadaljnje proizvodnje in v celoti izraziti povišanja cen surovin v svojih prodajnih cenah.

(125)

Razvoj zalog se je v celotnem obravnavanem obdobju, tj. med letom 2002 in OPP, zmanjšal za 10 %. Kot v prvotnih preiskavah se zaloge ne bi smele šteti za pomemben kazalec v zvezi s PET, proizvedenim v industriji Skupnosti, ob upoštevanju sezonske narave trga s polietilen tereftalatom prek celega leta. V primerjavi s proizvodnjo predstavljajo zaloge približno 5 % do 6 % proizvodnje.

Preglednica 13

(126)

Dobičkonosnost prodaje izdelkov je dobiček, ki se ustvari ob prodaji zadevnega izdelka v Skupnosti. Donosnost vseh sredstev in denarni tok sta se lahko izmerila le na ravni najožje skupine izdelkov, kar je vključevalo podobni izdelek v skladu s členom 8(8) osnovne uredbe. Poleg tega je bila donosnost naložb izračunana na podlagi donosnosti vseh sredstev, ker je ta pomembnejša za analizo gibanja.

Preglednica 14

(127)

Zaradi zajezitve cen leta 2002, ki je sovpadala z močnim povečanjem dampinškega uvoza iz LRK, Tajvana, Malezije, Koreje in Avstralije (do leta 2004) in subvencioniranega uvoza iz Indije, se je finančno stanje industrije Skupnosti poslabšalo in je leta 2003 ustvarila izgube. Po kratkem okrevanju leta 2004, ki je bilo povezano s protidampinškimi ukrepi, uvedenimi proti LRK in Avstraliji, so izgube v OPP dosegle – 3,2 %. Zato je ugotovljeno jasno padajoče gibanje.

(128)

Gibanja donosnosti vseh sredstev in denarnega toka so se odvijala podobno, tj. kazala so na sorazmerno dobro stanje leta 2002, izrazito poslabšanje leta 2003, kratko okrevanje leta 2004 in nadaljnje poslabšanje v OPP.

(129)

Naložbe so bile deloma namenjene povečanju zmogljivosti, deloma pa izboljšanju proizvodnega postopka. Del odhodkov je bil leta 2004 in v OPP, kar je sovpadalo s povečanjem zmogljivosti in ciljem ohraniti tržni delež glede na povečano potrošnjo. Vendar sedanje stanje v industriji Skupnosti ter razvoj trgov Skupnosti in svetovnih trgov za PET, za katere je značilno pomanjkanje dobičkonosnosti, nista bila spodbuda za čezmerne naložbe. Čeprav so v nekaterih okoliščinah proizvajalci Skupnosti lahko zbirali kapital (zlasti iz povezanih družbah), pomanjkanje dobičkonosnosti PET ni spodbujalo naložb in v nekaterih primerih je bila odločitev preložena.

(130)

Vpliv višine dejanske stopnje subvencije indijskega uvoza na industrijo Skupnosti se ob upoštevanju cenovne občutljivosti trga za ta izdelek tega učinka ne sme obravnavati kot zanemarljiv. Opozoriti je treba, da je ta kazalec pomembnejši v smislu verjetnosti ponovnega pojava analize škode. V primeru razveljavitve ukrepov bi verjetno lahko pri subvencioniranem uvozu nastale takšne količine in cene, ki bi pomembno vplivale na višino stopnje subvencije.

(131)

Preučeni kazalniki kažejo nekaj izboljšav pri nekaterih gospodarskih kazalnikih industrije Skupnosti po uvedbi določenih izravnalnih ukrepov leta 2001, vendar tudi ti dokazujejo, da je industrija Skupnosti še vedno občutljiva in ranljiva.

(132)

Zaradi stalnega večanja potrošnje, ki je delno nastalo zaradi novih uporab (med drugim steklenice za pivo in vino) in delno zaradi povečanja potrošnje v državah pristopnicah, je morala industrija Skupnosti povečati zmogljivost in proizvodnjo, da ne bi izgubila tržnega deleža. Za dosego tega se je leta 2004 in v OPP odvijal pomemben postopek prestrukturiranja, ki ga je spremljalo pogosto spreminjanje lastništva različnih proizvajalcev. Vzporedno s tem se je za sledenje povečanju potrošnje in hkrati dosego ekonomije obsega na splošno povišalo število proizvodnih linij. Zato so se nekateri gospodarski kazalniki, tj. potrošnja, proizvodnja zmogljivost, proizvodnja, prodaja EU in zaposlenost resnično pozitivno razvijali. Poleg tega so se v obravnavanem obdobju zvišale tudi prodajne cene. Vendar vse opisano prizadevanje v obravnavanem obdobju ni moglo uravnovesiti učinka stalnega in obsežnega višanja cen surovin. Povišanja stroškov surovin ni bilo mogoče prenesti na sektor nadaljnje proizvodnje toliko, kot bi bilo potrebno za ohranjanje določene stopnje dobičkonosnosti. To je povzročilo izrazito slabšo dobičkonosnost, ki je padla z + 2,7 % leta 2002 na – 3,2 % v OPP. Podobna negativna gibanja so bila ugotovljena pri donosnosti naložb in denarnem toku.

(133)

To je sovpadalo z nizko stopnjo cen uvoza iz zadevnih držav, ki so očitno prispevale k pritisku na zniževanje cen v industriji Skupnosti. Vendar je zaradi majhnega obsega subvencioniranega uvoza v okviru tega pregleda zaradi izteka poudarek na verjetnosti ponovnega pojava analize škode. Tako se je kljub očitnemu pozitivnemu razvoju v zvezi s proizvodnjo, prodajo in prodajno ceno splošno finančno stanje Skupnosti poslabšalo in se izraža v negativnem razvoju dobičkonosnosti (z 2,7 % dobička leta 2002 na 3,2 % izgub v OPP), izvoza, proizvodnih stroškov, donosnosti naložb in denarnega toka.

(134)

Pri primerjavi navedenih gibanj s tistimi, opisanimi v uredbah, ki uvajajo začasne in dokončne izravnalne ukrepe, je ocena ponovno mešana. Industrija Skupnosti je med 2002 in OP izgubila 1 odstotno točko tržnega deleža, medtem ko je štiri leta pred sprejetjem dokončnih izravnalnih ukrepov pridobila 5 odstotnih točk. Po drugi strani pa je dobičkonosnost industrije Skupnosti v OPP manj negativna kot pred uvedbo dokončnih izravnalnih ukrepov. Posledično stanje industrije Skupnosti kljub očitnim pozitivnim gibanjem, ki so razvidna iz kazalnikov škode, še vedno ne dosega stopenj, ki bi jih lahko pričakovali, če bi se po škodi, ki je bila ugotovljena v prvotnih preiskavah, v celoti obnovilo.

(135)

Zato je bilo sklenjeno, da se je stanje industrije Skupnosti v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov nekoliko izboljšalo, vendar je kljub temu še vedno občutljivo in ranljivo. Poleg tega cenovni pritisk s strani uvoza zadevne države industriji Skupnosti ni dovoljeval, da bi se v njenih prodajnih cenah v celoti izražalo povišanje cen za surovine.

(136)

Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna izvozna cena indijskega izvoza za države nečlanice bistveno pod povprečno izvozno ceno za Skupnost in tudi pod cenami na domačem trgu. Prodaja indijskih izvoznikov v države nečlanice se je odvijala v znatnih količinah, kar je predstavljalo več kot 95 % celotnega izvoza. Zato se je štelo, da bi iztek veljavnosti ukrepov indijske izvoznike spodbudil, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Skupnosti po ravneh cene, ki bi bile še vedno pod sedanjimi ravnmi cene izvoza Skupnosti, tudi če bi jih povišali.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (140), imajo proizvajalci izvozniki v Indiji možnost povečati obseg svojega izvoza na trg Skupnosti. Proizvodne zmogljivosti v Indiji so znatno zrasle s stopnje 330 000 ton leta 2003 na 600 000 ton leta 2005. Po tržnih napovedih je pričakovati, da se bodo leta 2008 povečale še za dodatnih 220 000 ton. Leta 2005 je domača prodaja znašala 220 000 ton, izvoz pa 290 000 ton (vključno s 6 831 tonami za EU). Na podlagi razpoložljivih podatkov bi morala sedanja povprečna neizkoriščena zmogljivost znašati približno 90 000 ton, in ker predstavlja približno 4 % sedanje potrošnje Skupnosti, jo je treba šteti za pomembno. To oceno potrjujejo rezultati sodelujočih indijskih proizvajalcev, ki so imeli znatne neizkoriščene zmogljivosti.

(138)

V zvezi z zalogami je preiskava pokazala, da raven zalog, ki jo imajo sodelujoči indijski proizvajalci, ni znatna. Vendar je treba opozoriti, da zaradi cikličnosti trga PET raven zalog ni pomemben dejavnik.

(139)

Tako kljub majhnemu uvozu v EU obstaja tveganje, da bi se v EU preusmerila znatna količina izvoza.

(140)

Proizvajalci zadevne države imajo možnost povečati in/ali preusmeriti svoj obseg izvoza na trg Skupnosti. Preiskava je pokazala, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki prodali zadevni izdelek po znatno nižji ceni kot industrija Skupnosti. Zadevna država bi po vsej verjetnosti še naprej zaračunavala nizke cene ali pa bi jih še zmanjšala v skladu z nižjimi cenami, ki jih zaračunava v drugih delih sveta, kot je omenjeno v uvodni izjavi (137), tudi z namenom, da ponovno pridobi tržni delež, ki ga je imela pred uvedbo ukrepov. Tako obnašanje glede določanja cen, skupaj z zmožnostjo izvoznikov v zadevni državi, da na trg Skupnosti dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepila težnja padanja cen na trgu s pričakovanim negativnim vplivom na gospodarsko stanje industrije Skupnosti.

(141)

Iz navedenega je razvidno, da ostaja položaj industrije Skupnosti občutljiv in ranljiv. Obstaja verjetnost, da bi bila posledica izpostavljenosti industrije Skupnosti povečanemu obsegu uvoza iz zadevne države po subvencioniranih cenah poslabšanje njene prodaje, tržnih deležev, prodajnih cen in posledično tudi poslabšanje finančnega stanja tolikšno, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Na podlagi tega se sklene, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila poslabšanje že tako ranljivega stanja in bi se škoda industriji Skupnosti še povečala.

(142)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi bile uvozne cene na trgu Skupnosti po vsej verjetnosti nižje, če ne bi bilo protisubvencijskih ukrepov, ker bi indijski proizvajalci najbrž skušali povečati svoje tržne deleže. Tako obnašanje glede določanja cen, skupaj z zmožnostjo indijskih izvoznikov, da na trg Skupnosti dobavijo znatne količine PET, bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepil cenovni pritisk s pričakovanim negativnim vplivom na gospodarsko stanje industrije Skupnosti.

(143)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protisubvencijskih ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Pri določitvi interesa Skupnosti so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi. Sedanja preiskava analizira stanje, v katerem že veljajo protisubvencijski ukrepi, in dovoljuje oceno morebitnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo sedanji protisubvencijski ukrepi na zadevne strani.

(144)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepu o verjetnosti nadaljevanja ali ponovnem pojavu škodljivega subvencioniranja obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(145)

Kot je bilo poudarjeno, je ponovni pojav škodljivega subvencioniranja zelo verjeten, če bi ukrepi prenehali veljati. Vsi proizvajalci Skupnosti, razen dveh, so v celoti sodelovali in navedli, da podpirajo obstoječe ukrepe.

(146)

Nadaljevanje protisubvencijskih ukrepov za uvoz iz Indije bi povečalo možnost industrije Skupnosti pri doseganju razumne ravni dobičkonosnosti, ker je zelo verjetno, da bi kratkoročno Skupnost lahko povečala obseg prodaje in tako imela koristi od ekonomije obsega, obenem pa bi lahko verjetno zmerno povišala prodajno ceno in tako dosegla zadovoljivo stopnjo dobička. Tudi če bi bil subvencionirani uvoz v OPP s poreklom iz Indije majhen in ne bi mogel povzročiti velike škode, bi verjetno negativno vplival na stanje industrije Skupnosti, če bi protisubvencijski ukrepi prenehali veljati. Ti ukrepi so zato bistveni, ker zagotavljajo uspešnost posla s PET v obliki zrnc industrije Skupnosti, ki se že več let srečuje s konkurenco s strani subvencioniranega uvoza iz Indije.

(147)

Stopnja sodelovanja s strani uvoznikov/trgovcev je bila nizka in od teh sodelujočih uvoznikov nihče ni nabavljal v Indiji. Ker pa je obseg njihovega izvoza predstavljal približno 5 % potrošnje EU, se lahko sodelujoče uvoznike/trgovce obravnava kot reprezentativne. Prednost bi dali trgu brez carinskih dajatev tudi, če imajo stalno dobre finančne rezultate.

(148)

Preiskava je pokazala, da so še vedno na voljo nadomestni viri dobave brez protisubvencijskih ali protidampinških ukrepov, npr. iz Mehike, Brazilije, ZDA, Turčije, Pakistana, Irana in Saudove Arabije. Uvozniki/trgovci bi se tako lahko zanesli (ali preusmerili) na pomembne nadomestne vire dobave.

(149)

Ob upoštevanju, da veljavni ukrepi niso znatno vplivali na uvoznike, se sklene, da ohranjanje obstoječih izravnalnih ukrepov proti uvozu s poreklom iz Indije še naprej ne bi negativno vplivalo na položaj uvoznikov v Skupnosti.

(150)

Komisija je poslala vprašalnike 47 znanim predelovalcem/uporabnikom. Na vprašalnik je odgovorilo le deset predelovalcev/uporabnikov s skupno nizko reprezentativnostjo. Glede na informacije o nakupih, ki so jih predložili v svojih odgovorih na vprašalnik, sodelujoči predelovalci/uporabniki v obdobju OP predstavljajo 20 % celotne potrošnje PET v Skupnosti. V OP so od proizvajalcev Skupnosti nabavili 95 % svojega PET, preostanek pa so uvozili iz držav, ki niso predmet tega pregleda. Predstavljeno je bilo nekaj razlogov proti uvedbi dajatev.

(151)

Na vprašalnik je odgovorilo pet predelovalcev (PET v obliki zrnc pretvarjajo v polizdelke in steklenice ter predstavljajo 10 % potrošnje). Strošek za PET v obliki zrnc je 55 % končnega izdelka (večinoma polizdelki). Ugotovljeno je bilo, da iz Indije in drugih tretjih držav uvozijo zanemarljive količine. Kljub temu nasprotujejo nadaljevanju dajatev, ker trdijo, da bi ukrepi lahko umetno dvignili cene v Evropi.

(152)

Pet uporabnikov, ki predstavljajo približno 10 % potrošnje, je predložilo precej nepopolne podatke. Nizka stopnja sodelovanja velikih uporabnikov je verjetno posledica dejstva, da je bila zadnja preiskava v zvezi z uvozom PET iz LRK, Avstralije in Pakistana pred le dvema letoma. Stroški PET predstavljajo približno 6 % do 7 % skupnih stroškov in so zato precej omejeni. Čeprav niso prijavili nobenega uvoza iz Indije, ravno tako kot predelovalci nasprotujejo uvedbi dajatev, ker trdijo, da bi ukrepi lahko umetno dvignili cene v Evropi.

(153)

Ob upoštevanju precej dobrega finančnega stanja panoge nadaljnje proizvodnje v nasprotju s tistim v industriji Skupnosti nihče od predelovalcev/uporabnikov ni izpostavil razloga, da bi ohranitev sedanjih dajatev lahko povzročila izgubo služb in selitev proizvodnih zmogljivosti prek morja.

(154)

Poleg tega je industrija, da bi ustrezala povečani potrošnji v smislu rezultatov, prilagodila svojo velikost, zato je zelo verjetno, da bi lahko neizkoriščene zmogljivosti v industriji Skupnosti v celoti krile količino uvoza.

(155)

Ob upoštevanju, da še vedno obstajajo nadomestni viri dobave brez protisubvencijskih ali protidampinških ukrepov, npr. iz Mehike, Brazilije, ZDA, Turčije, Pakistana, Irana in Saudove Arabije, bi se uporabniki Skupnosti poleg tega lahko zanesli (ali preusmerili) na različne dobavitelje zadevnega izdelka.

(156)

Kar zadeva uspešnost industrije uporabnikov, je preiskava pokazala, da so sodelujoči uporabniki v obravnavanem obdobju povečali svoj promet, ohranili raven zaposlenosti in na splošno precej izboljšali dobičkonosnost. Zato je bilo ugotovljeno, da protisubvencijski ukrepi nanje niso vplivali negativno.

(157)

Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da ohranitev obstoječih protisubvencijskih ukrepov na uvoz s poreklom iz Indije ne bi znatno negativno vplivalo na položaj uporabnikov v Skupnosti.

(158)

Dobavitelji surovin (monoetilenglikol (MEG) in prečiščene tereftalne kisline (PTA), DMT in IPA, vsi petrokemični izdelki iz naftnih derivatov) so jasno pokazali, da podpirajo ukrepe in zagotovili dobro sodelovanje. Imeli bi koristi od ohranitve ukrepov, ker bi se industrija Skupnosti verjetno lahko obnovila, s čimer bi jim omogočila izboljšanje učinkovitosti.

(159)

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov je mogoče sklepati, da ni nobenih utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov proti Indiji.

(160)

Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Indijska vlada je predložila pripombe o vidikih škode, in sicer je trdila, da ni bilo dokazano, da se je industriji Skupnosti še naprej povzročala škoda in da pritisk uvoza iz Indije ni bil razlog, da evropski proizvajalci v svojih prodajnih cenah niso v celoti odrazili zvišanja stroškov surovin. Opozoriti je treba, da se je finančno stanje industrije Skupnosti poslabšalo, kot je pokazala analiza njenega stanja, in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (127), so nizke cene uvoza iz zadevne države jasno prispevale k znižanju cen industrije Skupnosti. Glede na majhne količine subvencioniranega uvoza pa je bilo treba v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov proučiti verjetnost ponovitve škode. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, kot je navedeno v uvodni izjavi (127), da bi v primeru razveljavitve ukrepov povečan obseg poceni uvoza iz Indije negativno vplival na stanje industrije Skupnosti. Indijski izvoznik je tudi trdil, da ni verjetno, da bo Indija preusmerila prodajo v Skupnost, če se ukrepi ne bodo nadaljevali. Trdil je še, da so po OPP nastajajoči trgi privlačnejši od trga Skupnosti in da se indijsko povpraševanje hitro povečuje in zato ni na voljo prostih zmogljivosti. Vendar je treba upoštevati, da je ne glede na povečanje povpraševanja na indijskem trgu preiskava na ravni družbe pokazala, da obstajajo proste zmogljivosti, kar so potrdile tudi tržne informacije. Zato se sklene, da nobena od prejetih pripomb o razkritju ni zadostovala za spremembo sklepnih ugotovitev te uredbe.

(161)

Iz navedenega sledi, kakor določa člen 21(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz PET v obliki zrnc s poreklom iz Indije. Opozoriti je treba, da te ukrepe sestavljajo posebne dajatve.

(162)

Individualne stopnje izravnalne dajatve za družbo iz te uredbe izražajo stanje, ugotovljeno med tem pregledom, v zvezi s sodelujočimi izvozniki. Torej se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe in torej izrecno navedeni pravni subjekti. Uvoz zadevnih izdelkov, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne more koristiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(163)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (10) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezanimi s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(164)

Za zagotovitev ustrezne uveljavitve izravnalne dajatve mora stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki niso izvažale v OPP. Slednje so vabljene, da po izpolnitvi zahtev iz člena 20 osnovne uredbe predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi bilo njihovo stanje preučeno individualno –