22.2.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 53/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 168/2007

z dne 15. februarja 2007

o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki so skupna vsem državam članicam.

(2)

Upoštevajoč njen status in njeno področje uporabe ter k njej priložena pojasnila, Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (2) opredeljuje pravice, ki izhajajo zlasti iz skupnih ustavnih tradicij in skupnih mednarodnih obveznosti držav članic, iz Pogodbe o Evropski uniji, pogodb Skupnosti, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, socialnih listin, ki sta ju sprejela Skupnost in Svet Evrope, ter iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice.

(3)	Pri izvajanju prava Skupnosti morajo Skupnost in njene države članice spoštovati temeljne pravice.

(4)

Temeljitejše poznavanje in večja osveščenost o vprašanjih s področja temeljnih pravic vodita k zagotavljanju polnega spoštovanja temeljnih pravic v Uniji. Ustanovitev agencije Skupnosti, ki bi zagotavljala informacije in podatke o zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami, bi prispevala k uresničitvi tega cilja. Poleg tega je razvijanje učinkovitih institucij za varstvo in promocijo človekovih pravic skupna vrednota mednarodnih in evropskih družb, kar je bilo izraženo v Priporočilu št. R (97) 14 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 30. septembra 1997.

(5)

Predstavniki držav članic, ki so se 13. decembra 2003 sestali v okviru Evropskega sveta, so se dogovorili, da bodo nadgradili obstoječi Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 1035/97 (3), in razširili njegov mandat tako, da bo postal Agencija za človekove pravice. Ob tej priložnosti so se tudi odločili, da sedež Agencije ostane na Dunaju.

(6)	Komisija se je strinjala in navedla, da namerava v zvezi s tem predložiti predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1035/97. Komisija je nato objavila Sporočilo z dne 25. oktobra 2004 o Agenciji za temeljne pravice, na podlagi katerega so bila izvedena obsežna javna posvetovanja.

(7)

Agencija Evropske unije za temeljne pravice bi tako morala biti ustanovljena kot nadgradnja obstoječega Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije in naj bi zadevnim institucijam in organom Skupnosti ter njenim državam članicam pri izvajanju prava Skupnosti zagotavljala informacije, pomoč in strokovno znanje o temeljnih pravicah v podporo polnemu spoštovanju temeljnih pravic pri sprejemanju ukrepov ali pri oblikovanju poteka dejavnosti v okviru njihovih pristojnosti.

(8)	Priznano je, da bi morala Agencija delovati le v okviru področja uporabe prava Skupnosti.

(9)

Pri svojem delovanju bi se morala Agencija sklicevati na temeljne pravice v smislu člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in kot so odražene predvsem v Listini o temeljnih pravicah, ob upoštevanju njenega statusa in priloženih pojasnil. Tesna povezava z Listino bi morala biti razvidna iz imena Agencije.

(10)	Ker bo Agencija ustanovljena kot nadgradnja Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, bi morala tudi v prihodnje obravnavati pojave rasizma, ksenofobije in antisemitizma, zaščito pravic pripadnikov manjšin in enakost spolov kot bistvene elemente zaščite temeljnih pravic.

(11)	Tematska področja dejavnosti Agencije bi bilo treba določiti v večletnem okviru in s tem določiti meje delovnih nalog Agencije. Zaradi političnega pomena večletnega okvira je pomembno, da ga Svet sprejme po posvetovanju z Evropskim parlamentom in na podlagi predloga Komisije.

(12)	Agencija bi morala zbirati objektivne, zanesljive in primerljive informacije o razvoju razmer na področju temeljnih pravic, te informacije analizirati, da bi ugotovila vzroke in posledice nespoštovanja temeljnih pravic, ter preučevati primere dobre prakse za reševanje teh problemov.

(13)

Agencija bi morala imeti pri izvajanju prava Skupnosti brez poseganja v zakonodajne in sodne postopke iz Pogodbe pravico, da na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije oblikuje mnenja za institucije Unije in države članice. Institucijam bi moralo biti kljub temu omogočeno, da zahtevajo mnenja o svojih zakonodajnih predlogih ali stališčih, sprejetih v okviru zakonodajnih postopkov, kolikor ta mnenja zadevajo skladnost teh zakonodajnih predlogov s temeljnimi pravicami.

(14)	Agencija bi morala predložiti letno poročilo o vprašanjih s področja temeljnih pravic, ki sodijo v področje dejavnosti Agencije, ki bi moralo izpostaviti tudi primere dobre prakse. Poleg tega bi morala Agencija pripravljati tematska poročila o temah posebnega pomena za politike Unije.

(15)	Agencija bi morala sprejeti ukrepe za povečanje osveščenosti širše javnosti o njenih temeljnih pravicah ter o možnostih in različnih mehanizmih za njihovo uveljavljanje na splošno, ne da bi se ob tem sama ukvarjala s posameznimi pritožbami.

(16)	Agencija bi morala čim tesneje sodelovati z vsemi zadevnimi institucijami Unije ter organi, uradi in agencijami Skupnosti in Unije, zlasti z bodočim Evropskim inštitutom za enakost spolov, s čimer bi se izognili podvajanju.

(17)

Ker je sodelovanje z državami članicami ključnega pomena za uspešno izvajanje nalog Agencije, bi morala Agencija s pomočjo svojih različnih organov tesno sodelovati z državami članicami, države članice pa bi morale v ta namen imenovati nacionalne uradnike za zvezo, ki bodo glavne kontaktne točke Agencije v državah članicah. Predvsem mora Agencija komunicirati z nacionalnimi uradniki za zvezo glede poročil in drugih dokumentov, ki jih pripravi.

(18)

Agencija bi morala tesno sodelovati s Svetom Evrope. S takšnim sodelovanjem bi se izognili prekrivanju med dejavnostmi Agencije in dejavnostmi Sveta Evrope, zlasti z oblikovanjem mehanizmov za zagotavljanje dopolnjevanja in dodane vrednosti, kakršni sta sklenitev dvostranskega sporazuma o sodelovanju in sodelovanje neodvisne osebe, ki bi jo v upravno strukturo Agencije imenoval Svet Evrope in bi imela ustrezno določene glasovalne pravice.

(19)

Ob priznavanju pomembne vloge civilne družbe pri varstvu temeljnih pravic bi morala Agencija spodbujati dialog s civilno družbo in tesno sodelovati z nevladnimi organizacijami in institucijami civilne družbe, dejavnimi na področju temeljnih pravic. Agencija bi morala vzpostaviti mrežo sodelovanja, imenovano „platforma za temeljne pravice“, da bi ustvarili strukturiran in ploden dialog ter tesno sodelovanje z vsemi zadevnimi interesnimi skupinami.

(20)

Glede na posebne naloge Agencije bi morala vsaka država članica v upravni odbor imenovati po enega neodvisnega strokovnjaka. Ob upoštevanju načel glede statusa in delovanja nacionalnih institucij za varstvo in promocijo človekovih pravic („Pariška načela“) bi morala sestava upravnega odbora zagotavljati neodvisnost Agencije od institucij Skupnosti in vlad držav članic ter v kar največjem možnem obsegu združevati strokovno znanje s področja temeljnih pravic.

(21)	Da se zagotovi visoka znanstvena kakovost dela Agencije, bi moral v okviru Agencije delovati znanstveni odbor, ki bi z znanstveno objektivnostjo usmerjal njeno dejavnost.

(22)	Organi, ki imenujejo člane upravnega odbora, izvršilnega odbora in znanstvenega odbora, bi si morali prizadevati doseči uravnoteženo zastopanost žensk in moških v teh organih. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti tudi uravnoteženi udeležbi žensk in moških v osebju Agencije.

(23)

Glede na pomembno vlogo, ki jo Evropski parlament igra pri varstvu, vključevanju temeljnih pravic v vse politike in njihovi promociji, bi bilo Evropski parlament treba vključiti v dejavnosti Agencije, vključno v sprejemanje večletnega okvira za Agencijo – ter glede na izredno naravo in naloge Agencije – v izbiro kandidatov, ki so predlagani za direktorja Agencije, ne da bi to pomenilo precedens za druge agencije.

(24)

Agencija bi morala uporabljati ustrezno zakonodajo Skupnosti o dostopu javnosti do dokumentov, kakor je določen v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 (4) o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 (5) o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, in o jezikih, kakor so določeni v Uredbi št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (6), in v Uredbi Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (7).

(25)

Za Agencijo bi bilo treba uporabljati Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (9).

(26)

Za osebje in direktorja Agencije bi se morali uporabljati Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti, Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev v Evropskih skupnostih in pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije Evropskih skupnosti za izvajanje teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev, vključno s pravili za razrešitev direktorja.

(27)	Agencija bi morala biti pravna oseba in pravni naslednik Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije v zvezi z vsemi pravnimi dolžnostmi in finančnimi zavezami oziroma obveznostmi Centra ali v zvezi s sklenjenimi sporazumi ter pogodbami o zaposlitvi z osebjem Centra.

(28)

Agencija bi morala biti odprta za udeležbo držav kandidatk. Poleg tega bi bilo treba državam, s katerimi so bili sklenjeni stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi, dovoliti udeležbo v Agenciji, ker bi to Uniji omogočilo, da podpre njihova prizadevanja k evropski integraciji z lajšanjem postopnega približevanja njihovih zakonodaj pravu Skupnosti in prav tako prenosa znanja in dobre prakse, predvsem na tistih področjih pravnega reda Skupnosti, ki bodo glavna referenčna točka za proces reform na Zahodnem Balkanu.

(29)	Agencija bi morala pravočasno začeti s potrebnim ocenjevanjem svojih dejavnosti, na podlagi katerih se lahko ponovno preučijo področje delovanja, naloge in delovne metode Agencije.

(30)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti primerljive in zanesljive informacije in podatke na evropski ravni, ki bi bili v pomoč institucijam Unije in državam članicam pri spoštovanju temeljnih pravic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(31)	Prispevek Agencije k zagotavljanju polnega spoštovanja temeljnih pravic v okviru prava Skupnosti bo verjetno pripomogel k doseganju ciljev Skupnosti. Za sprejetje te uredbe Pogodba ne predvideva nobenih drugih pooblastil, razen pooblastil iz člena 308 Pogodbe.

(32)	Ničesar v tej uredbi se ne bi smelo razlagati v smislu, da posega v vprašanje, ali je pristojnosti Agencije možno razširiti na področji policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

(33)	Ker bi bilo za ustanovitev Agencije treba Uredbo (ES) št. 1035/97 bistveno spremeniti, bi jo bilo treba zaradi jasnosti razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

PODROČJE UREJANJA, CILJ, PODROČJE UPORABE, NALOGE IN PODROČJA DEJAVNOSTI

Člen 1

Področje urejanja

Ustanovi se Agencija Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu „Agencija“).

Člen 2

Cilj

Cilj Agencije je ustreznim institucijam, organom, uradom in agencijam Skupnosti ter njenim državam članicam v zvezi z izvajanjem prava Skupnosti na področju temeljnih pravic zagotoviti pomoč in strokovno znanje v podporo polnemu spoštovanju temeljnih pravic pri sprejemanju ukrepov ali oblikovanju poteka dejavnosti v okviru njihovih pristojnosti.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Agencija opravlja naloge, da bi se v okviru pristojnosti Skupnosti, kot so določene v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, dosegel cilj iz člena 2.

2.   Agencija se pri opravljanju nalog sklicuje na temeljne pravice, kot so opredeljene v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji.

3.   Agencija obravnava vprašanja temeljnih pravic v Evropski uniji in njenih državah članicah, ko te izvajajo pravo Skupnosti.

Člen 4

Naloge

1.   Za dosego cilja iz člena 2 in v okviru svojih pristojnosti, določenih v členu 3, Agencija:

(a)

zbira, beleži, analizira in razširja pomembne, objektivne, zanesljive in primerljive informacije in podatke, vključno z rezultati raziskav in spremljanja, ki so jih sporočile države članice, institucije Unije ter organi, uradi in agencije Skupnosti in Unije, raziskovalni centri, nacionalni organi, nevladne organizacije, tretje države in mednarodne organizacije, zlasti pa pristojni organi Sveta Evrope;

(b)	v sodelovanju s Komisijo in državami članicami razvija metode in standarde za izboljšanje primerljivosti, objektivnosti in zanesljivosti podatkov na evropski ravni;

(c)	izvaja znanstvene raziskave in ankete, predhodne študije in študije izvedljivosti, sodeluje pri njih ali jih spodbuja, tudi na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije, kadar je to primerno in združljivo s prednostnimi nalogami in letnim delovnim programom;

(d)	na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije za institucije Unije in države članice v zvezi z izvajanjem prava Skupnosti oblikuje in objavlja zaključke in mnenja o določenih tematskih področjih;

(e)	objavlja letno poročilo o vprašanjih temeljnih pravic, povezanih s področji dejavnosti Agencije, pri čemer izpostavi primere dobre prakse;

(f)	objavlja tematska poročila, ki temeljijo na lastnih analizah, raziskavah in anketah;

(g)	objavlja letno poročilo o svojih dejavnostih; ter

(h)	razvije komunikacijsko strategijo in spodbuja dialog s civilno družbo, da bi povečala zavest javnosti o temeljnih pravicah in redno razširjala informacije o njenem delu.

2.   Zaključki, mnenja in poročila iz odstavka 1 se lahko nanašajo na predloge Komisije v smislu člena 250 Pogodbe ali na stališča institucij v okviru zakonodajnih postopkov samo, če je zadevna institucija podala zahtevo v skladu z odstavkom 1(d). Ne tičejo se zakonitosti aktov v smislu člena 230 Pogodbe ali vprašanja, ali država članica ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodbe v smislu člena 226 Pogodbe.

Člen 5

Področja dejavnosti

1.   Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme večletni okvir za Agencijo. Komisija se pri pripravljanju predloga posvetuje z upravnim odborom.

2.   Večletni okvir:

(a)	zajema pet let;

(b)	določa tematska področja dejavnosti Agencije, ki morajo vključevati boj proti rasizmu, ksenofobiji in s tem povezano nestrpnost;

(c)	je v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ustrezno upošteva usmeritve, ki izhajajo iz resolucij Evropskega parlamenta in sklepov Sveta s področja temeljnih pravic;

(d)	ustrezno upošteva finančne in kadrovske vire Agencije; ter

(e)	vključuje določbe za zagotavljanje komplementarnosti s pristojnostmi drugih organov, uradov in agencij Skupnosti in Unije ter s Svetom Evrope in z drugimi mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju temeljnih pravic.

3.   Agencija opravlja naloge v okviru tematskih področij, določenih v večletnem okviru. To ne posega v odgovore Agencije na zahteve Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije v skladu s členom 4(1)(c) in (d), ki so lahko izven teh tematskih področij, pod pogojem da finančni in kadrovski viri Agencije to dopuščajo.

4.   Agencija opravlja svoje naloge na podlagi letnega delovnega programa in ob ustreznem upoštevanju razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov.

POGLAVJE 2

DELOVNE METODE IN SODELOVANJE

Člen 6

Metode dela

1.   Da se zagotovijo objektivne, zanesljive in primerljive informacije, Agencija na podlagi strokovnega znanja vrste organizacij in organov v posameznih državah članicah in ob upoštevanju potrebe po vključevanju nacionalnih organov v zbiranje podatkov:

(a)	vzpostavi in usklajuje informacijske mreže ter uporablja že obstoječe mreže;

(b)	organizira sestanke zunanjih strokovnjakov; in

(c)	po potrebi ustanavlja ad hoc delovne skupine.

2.   Da Agencija doseže komplementarnost in zagotovi najboljšo možno uporabo virov, pri izvajanju svojih dejavnosti po potrebi upošteva zbrane informacije in začete dejavnosti, ki jih opravljajo zlasti:

(a)	institucije Unije ter organi, uradi in agencije Skupnosti in Unije ter organi, uradi in agencije držav članic;

(b)	Svet Evrope, s sklicevanjem na rezultate in dejavnosti mehanizmov spremljanja in nadzora Sveta Evrope ter komisarja Sveta Evrope za človekove pravice; ter

(c)	Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Združeni narodi in druge mednarodne organizacije.

3.   Agencija lahko v zvezi z nalogami, katerih izvedbo lahko zaupa drugim organizacijam, z njimi stopa v pogodbena razmerja, zlasti podizvajalska. Poleg tega lahko za spodbujanje ustreznega sodelovanja in skupnih vlaganj Agencija dodeli nepovratna sredstva, in sicer zlasti nacionalnim in mednarodnim organizacijam iz členov 8 in 9.

Člen 7

Odnosi z ustreznimi organi, uradi in agencijami Skupnosti

Agencija zagotovi primerno usklajevanje z ustreznimi organi, uradi in agencijami Skupnosti. Pogoji sodelovanja se po potrebi določijo z memorandumi o soglasju.

Člen 8

Sodelovanje z organizacijami na ravni držav članic in mednarodni ravni

1.   Za zagotovitev tesnega sodelovanja z državami članicami vsaka država članica imenuje vladnega uradnika kot nacionalnega uradnika za zvezo, ki je glavna kontaktna oseba za Agencijo v državi članici. Nacionalni uradniki za zvezo lahko med drugim direktorju predložijo mnenja o osnutku letnega delovnega programa, preden se ta pošlje upravnemu odboru. Agencija posreduje nacionalnim uradnikom za zvezo vse dokumente, pripravljene v skladu s členom 4(1)(a), (b), (c), (d), (e), (f), (g) in (h).

2.   Pri izvajanju svojih nalog Agencija sodeluje z:

(a)	vladnimi organizacijami in javnimi organi, pristojnimi na področju temeljnih pravic v državah članicah, ter z nacionalnimi institucijami za človekove pravice;

(b)	Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti z Uradom za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi organizacijami.

3.   Upravni dogovori za sodelovanje v skladu z odstavkom 2 so v skladu s pravom Skupnosti in jih sprejme upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor po tem, ko je Komisija o njem podala svoje mnenje. Če se Komisija ne strinja s temi dogovori, jih upravni odbor ponovno preuči in sprejme – po potrebi s spremembami – z dvotretjinsko večino vseh članov.

Člen 9

Sodelovanje s Svetom Evrope

Za preprečitev podvajanja in zagotovitev komplementarnosti in dodane vrednosti Agencija usklajuje svoje dejavnosti z dejavnostmi Sveta Evrope, zlasti v zvezi z letnim delovnim programom iz člena 12(6)(a) in sodelovanjem s civilno družbo v skladu s členom 10. Skupnost zato v skladu s postopkom, predvidenim v členu 300 Pogodbe, s Svetom Evrope sklene sporazum, s katerim se vzpostavi tesno sodelovanje med njim in Agencijo. Ta sporazum vključuje imenovanje neodvisne osebe v upravni in izvršilni odbor Agencije s strani Sveta Evrope v skladu s členoma 12 in 13.

Člen 10

Sodelovanje s civilno družbo, Platforma za temeljne pravice

1.   Agencija tesno sodeluje z nevladnimi organizacijami in institucijami civilne družbe, dejavnimi na področju temeljnih pravic ter boja proti rasizmu in ksenofobiji na nacionalni, evropski ali mednarodni ravni. V ta namen Agencija vzpostavi mrežo za sodelovanje (Platforma za temeljne pravice), ki jo sestavljajo nevladne organizacije, dejavne na področju temeljnih pravic, sindikati in organizacije delodajalcev, ustrezne socialne organizacije in poklicna združenja, cerkve, verske, filozofske in nekonfesionalne organizacije, univerze in drugi kvalificirani strokovnjaki evropskih in mednarodnih organov in organizacij.

2.   Platforma za temeljne pravice predstavlja mehanizem za izmenjavo informacij in za združevanje znanja. Zagotavlja tesno sodelovanje med Agencijo in ustreznimi interesnimi skupinami.

3.   Platforma za temeljne pravice je odprta za vse zainteresirane in usposobljene interesne skupine v skladu z odstavkom 1. Agencija se lahko na člane Platforme za temeljne pravice obrne na podlagi posebnih potreb v zvezi s področji, ki so za delovanje Agencije prednostnega pomena.

4.   Agencija lahko Platformo za temeljne pravice zaprosi, da:

(a)	poda predloge upravnemu odboru v zvezi z letnim delovnim programom, ki se sprejme v skladu s členom 12(6)(a);

(b)	upravnemu odboru daje povratne informacije in mu predlaga nadaljnje ukrepe v zvezi z letnim poročilom, predvidenim v členu 4(1)(e); ter

(c)	direktorju in znanstvenemu odboru sporoči izide in priporočila konferenc, seminarjev in sestankov, ki so pomembni za delo Agencije.

5.   Za usklajeno delovanje Platforme za temeljne pravice je odgovoren direktor.

POGLAVJE 3

ORGANIZACIJA

Člen 11

Organi Agencije

Agencijo sestavljajo:

(a)	upravni odbor;

(b)	izvršilni odbor;

(c)	znanstveni odbor; in

(d)

direktor.

Člen 12

Upravni odbor

1.   Upravni odbor sestavljajo osebe z ustreznimi izkušnjami na področju upravljanja organizacij javnega ali zasebnega sektorja in z znanjem s področja temeljnih pravic, in sicer:

(a)	po ena neodvisna oseba, ki jo imenuje vsaka država članica, z visoko stopnjo odgovornosti v okviru neodvisne nacionalne institucije za človekove pravice ali drugih organizacij javnega ali zasebnega sektorja;

(b)	ena neodvisna oseba, ki jo imenuje Svet Evrope; ter

(c)	dva predstavnika Komisije.

2.   Vsakega člana upravnega odbora lahko zastopa nadomestni član, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje in je imenovan po enakem postopku. Agencija na svoji spletni strani objavi seznam članov in nadomestnih članov upravnega odbora, ki ga redno posodablja.

3.   Mandat članov in nadomestnih članov upravnega odbora traja pet let. Mandata ni možno obnoviti.

4.   Razen ob redni zamenjavi ali smrti mandat člana ali nadomestnega člana preneha samo z njegovim odstopom. Če član ali nadomestni član ne izpolnjuje več meril o neodvisnosti, o tem nemudoma obvesti Komisijo in direktorja Agencije. Zadevna stran za preostanek mandata imenuje novega člana ali nadomestnega člana. Zadevna stran za preostanek mandata imenuje novega člana ali nadomestnega člana tudi, če upravni odbor na predlog ene tretjine svojih članov ali Komisije ugotovi, da zadevni član ali nadomestni član ne izpolnjuje več meril o neodvisnosti. Če je preostanek mandata krajši od dveh let, se lahko mandat novega člana ali nadomestnega člana podaljša na celotni petletni mandat.

5.   Upravni odbor izmed svojih članov, imenovanih na podlagi člena 1(a), izvoli predsednika in podpredsednika ter dva druga člana izvršilnega odbora iz člena 13(1) za mandat, ki traja dve leti in pol in se lahko enkrat obnovi.

6.   Upravni odbor zagotavlja, da Agencija opravlja naloge, ki so ji zaupane. Upravni odbor je organ Agencije za načrtovanje in spremljanje. Izvaja zlasti naslednje naloge:

(a)

na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor Agencije po tem, ko sta Komisija in znanstveni odbor podala svoji mnenji, v skladu z večletnim okvirom sprejema letni program dela Agencije. Letni program dela je v skladu z razpoložljivimi finančnimi in kadrovskimi viri in upošteva znanstveno in statistično delo Skupnosti. Letni delovni program se posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;

(b)

sprejema letna poročila iz člena 4(1)(e) in (g), pri čemer v slednjem primerja predvsem pridobljene rezultate s cilji letnega delovnega programa; brez poseganja v člen 14(5) se pred sprejetjem poročila iz člena 4(1)(e) opravi posvetovanje z znanstvenim odborom; poročila se najpozneje do 15. junija posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij;

(c)	imenuje in po potrebi razreši direktorja Agencije;

(d)	sprejema letne predloge proračuna in končne proračune Agencije;

(e)	v zvezi z direktorjem izvršuje pooblastila iz člena 24(2) ter ima nad njim disciplinsko oblast;

(f)	v skladu s členom 20(5) pripravi letno oceno izdatkov in prihodkov Agencije ter jo pošlje Komisiji;

(g)	na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor po tem ko so Komisija, znanstveni odbor in osebe, navedene v odstavku 1(b), podali svoje mnenje, sprejme poslovnik Agencije;

(h)	v skladu s členom 21(11) sprejme na podlagi osnutka, ki ga predloži direktor Agencije po tem, ko je Komisije podala svoje mnenje, finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo;

(i)	v skladu s členom 24(3) sprejme potrebne ukrepe za izvajanje Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti;

(j)	sprejme ureditve glede preglednosti in dostopa do dokumentov v skladu s členom 17(2);

(k)	v skladu s členom 14(1) in (3) imenuje in razrešuje člane znanstvenega odbora; ter

(l)	ugotavlja, ali član ali nadomestni član upravnega odbora izpolnjuje merila o neodvisnosti v skladu z odstavkom 4.

7.   Upravni odbor lahko svoje pristojnosti prenese na izvršilni odbor, razen v zadevah iz točk (a), (b), (c), (d), (e), (g), (h), (k) in (l) odstavka 6.

8.   Sklepi upravnega odbora se sprejemajo z navadno večino oddanih glasov, razen sklepov iz odstavka 5 in točk (a), (b), (c), (d), (e), (g), (k) in (l) odstavka 6, za katere je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh članov, in sklepov iz člena 25(2), ki jih upravni odbor sprejema s soglasjem. Vsak član upravnega odbora – ali v primeru njegove odsotnosti njegov namestnik – ima en glas. Predsednik ima odločilni glas. Oseba, ki jo imenuje Svet Evrope, lahko glasuje o sklepih iz točk (a), (b) in (k) odstavka 6.

9.   Brez poseganja v izredne seje predsednik upravni odbor skliče dvakrat na leto. Izredne seje skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov upravnega odbora.

10.   Predsednik ali podpredsednik znanstvenega odbora in direktor Evropskega inštituta za enakost med spoloma se lahko udeležita sej upravnega odbora kot opazovalca. Prav tako se lahko direktorji drugih ustreznih agencij Skupnosti, organov Unije in drugih mednarodnih teles iz členov 8 in 9 na povabilo izvršilnega odbora udeležijo sej kot opazovalci.

Člen 13

Izvršilni odbor

1.   Upravnemu odboru pomaga izvršilni odbor. Izvršilni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik upravnega odbora, dva druga člana upravnega odbora, ki ju izvoli upravni odbor v skladu s členom 12(5), ter eden izmed predstavnikov Komisije v upravnem odboru. Oseba, ki jo v upravni odbor imenuje Svet Evrope, se lahko udeležuje sej izvršilnega odbora.

2.   Predsednik skliče izvršilni odbor, kadar koli je treba pripraviti sklepe upravnega odbora ter pomagati in svetovati direktorju. Sklepe sprejema z navadno večino.

3.   Direktor sodeluje na sejah izvršilnega odbora brez glasovalne pravice.

Člen 14

Znanstveni odbor

1.   Znanstveni odbor sestavlja enajst neodvisnih oseb, ki so visoko usposobljeni strokovnjaki s področja temeljnih pravic. Upravni odbor imenuje člane na podlagi preglednega javnega razpisa in postopka izbire po posvetovanju s pristojnim odborom Evropskega parlamenta. Upravni odbor zagotovi uravnoteženo geografsko zastopanost. Člani upravnega odbora niso člani znanstvenega odbora. Pogoji za imenovanje znanstvenega odbora se podrobneje določijo v poslovniku iz člena 12(6)(g).

2.   Mandat članov znanstvenega odbora traja pet let. Mandata ni možno obnoviti.

3.   Člani znanstvenega odbora so neodvisni. Zamenjati jih je možno le na njihovo lastno zahtevo ali v primeru trajne nezmožnosti opravljanja dolžnosti. Če pa član ne izpolnjuje več meril o neodvisnosti, o tem nemudoma obvesti Komisijo in direktorja Agencije. Prav tako pa lahko upravni odbor na predlog ene tretjine svojih članov ali Komisije odloči, da oseba ne izpolnjuje meril o neodvisnosti in jo razreši. Upravni odbor za preostanek mandata imenuje novega člana v skladu s postopkom, ki se uporablja za redne člane. Če je preostanek mandata krajši od dveh let, se lahko mandat novega člana ali nadomestnega člana podaljša na celotni petletni mandat. Agencija na svoji spletni strani objavi seznam članov znanstvenega odbora, ki ga redno posodablja.

4.   Znanstveni odbor za enoletni mandat izvoli svojega predsednika in podpredsednika.

5.   Znanstveni odbor je porok za znanstveno kakovost dela Agencije in ga v ta namen tudi usmerja. Zato direktor znanstveni odbor vključi v priprave vseh dokumentov, pripravljenih v skladu s členom 4(1)(a), (b), (c), (d), (e), (f), in (h), takoj ko je to primerno.

6.   Znanstveni odbor se izreka z dvotretjinsko večino. Njegov predsednik ga skliče štirikrat na leto. Če je potrebno, lahko predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj štirih članov znanstvenega odbora začne pisni postopek ali skliče izredno sejo znanstvenega odbora.

Člen 15

Direktor

1.   Agencijo vodi direktor, ki ga v skladu s postopkom sodelovanja („koncertacije“) iz odstavka 2 imenuje upravni odbor.

Direktorja se imenuje na podlagi osebnih zaslug in izkušenj na področju temeljnih pravic ter sposobnosti upravljanja in vodenja.

2.   Postopek sodelovanja je naslednji:

(a)	Na podlagi seznama, ki ga Komisija sestavi po javnem razpisu za kandidate in preglednem izbirnem postopku, bodo kandidati pred imenovanjem pozvani, da se obrnejo na Svet in pristojni odbor Evropskega parlamenta ter da odgovarjajo na vprašanja.

(b)	Evropski parlament in Svet Evropske unije bosta nato podala svoji mnenji in prednostni vrstni red kandidatov.

(c)	Upravni odbor bo ob upoštevanju teh mnenj imenoval direktorja.

3.   Mandat direktorja traja pet let.

Devet mesecev pred koncem tega obdobja Komisija izvede vrednotenje. Komisija pri vrednotenju posebej oceni:

(a)	uspešnost direktorja; in

(b)	dolžnosti in zahteve Agencije v prihodnjih letih.

Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ob upoštevanju poročila o vrednotenju in samo v primerih, kjer je to upravičeno glede na dolžnosti in zahteve Agencije, enkrat ter za največ tri leta podaljša mandat direktorja.

Upravni odbor obvesti Evropski parlament in Svet, da namerava direktorju podaljšati mandat. V roku enega meseca preden upravni odbor uradno odloči, da bo direktorju podaljšal mandat, se direktorja lahko pozove, da pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

Če se mandat ne podaljša, direktor ostane na položaju do imenovanja njegovega naslednika.

4.   Direktor je odgovoren za:

(a)	izvajanje nalog iz člena 4 in zlasti za pripravo in objavo dokumentov, pripravljenih v skladu s členom 4(1)(a), (b), (c), (d), (e), (f), (g) in (h), v sodelovanju z znanstvenim odborom;

(b)	pripravo in izvajanje letnega programa dela Agencije;

(c)	vse kadrovske zadeve in zlasti za izvajanje pooblastil iz člena 24(2) v zvezi z osebjem;

(d)	tekoče upravljanje;

(e)	izvrševanje proračuna Agencije v skladu s členom 21;

(f)	izvajanje učinkovitih postopkov spremljanja in vrednotenja dosežkov Agencije glede na njene cilje v skladu s strokovno priznanimi standardi. Direktor enkrat na leto upravnemu odboru poroča o rezultatih sistema spremljanja;

(g)	sodelovanje z nacionalnimi uradniki za zvezo; ter

(h)	sodelovanje s civilno družbo, vključno z usklajevanjem Platforme za temeljne pravice v skladu s členom 10.

5.   Direktor je pri opravljanju svojih nalog neodvisen. Glede opravljanja svojih dolžnosti je odgovoren upravnemu odboru in sodeluje na sejah upravnega odbora brez glasovalne pravice.

6.   Evropski parlament ali Svet lahko direktorja kadar koli pozove, da se udeleži zaslišanja o kateri koli zadevi, povezani z dejavnostmi Agencije.

7.   Upravni odbor lahko na predlog tretjine svojih članov ali Komisije razreši direktorja pred iztekom njegovega mandata.

POGLAVJE 4

DELOVANJE

Člen 16

Neodvisnost in javni interesi

1.   Agencija izpolnjuje svoje naloge popolnoma neodvisno.

2.   Člani in nadomestni člani upravnega odbora, člani znanstvenega odbora ter direktor se zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu. V ta namen podajo izjavo o interesu, v kateri navedejo, da nimajo nobenih interesov, ki bi vplivali na njihovo neodvisnost, niti nimajo nobenih neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Izjava se poda v pisni obliki ob prevzemu dolžnosti in se revidira, če nastopijo spremembe interesov. Agencija izjavo objavi na svoji spletni strani.

Člen 17

Preglednost in dostop do dokumentov

1.   Agencija razvije dobro upravno prakso, da bi zagotovila čim večjo stopnjo preglednosti svojih dejavnosti.

Za dokumente, s katerimi razpolaga Agencija, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.   Upravni odbor sprejme posebna pravila za praktično izvajanje odstavka 1 v šestih mesecih po začetku poslovanja Agencije. Ta pravila med drugim vključujejo pravila glede:

(a)	odprtosti sej;

(b)	objave dela agencije, vključno z delom znanstvenega odbora; ter

(c)	ukrepov za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   Na odločitve, ki jih sprejme Agencija v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je možna pritožba pri varuhu človekovih pravic ali pred Sodiščem Evropskih skupnosti pod pogoji, določenimi v členih 195 in 230 Pogodbe.

Člen 18

Varstvo podatkov

Za Agencijo se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.

Člen 19

Nadzor s strani varuha človekovih pravic

Delovanje Agencije nadzira varuh človekovih pravic v skladu z določbami člena 195 Pogodbe.

POGLAVJE 5

FINANČNE DOLOČBE

Člen 20

Priprava proračuna

1.   Za vsako proračunsko leto, ki je enako koledarskemu, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Agencije ter se prikažejo v proračunu Agencije.

2.   Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu Agencije, so uravnoteženi.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki Agencije obsegajo subvencijo Skupnosti, vključeno v splošni proračun Evropske unije (oddelek za Komisijo).

Prihodki se lahko dopolnijo s:

(a)	plačili za opravljene storitve v okviru izvajanja nalog iz člena 4; in

(b)	finančnimi prispevki organizacij ali držav iz členov 8, 9 ali 28.

4.   Odhodki Agencije obsegajo prejemke osebja, stroške za administracijo in infrastrukturo ter stroške poslovanja.

5.   Upravni odbor vsako leto na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor, izdela oceno prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto. To oceno, ki vsebuje osnutek organizacijske sheme, upravni odbor pošlje Komisiji najpozneje do 31. marca.

6.   Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu „proračunski organ“).

7.   Na podlagi ocene Komisija v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.

8.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Agenciji. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo Agencije.

9.   Proračun Agencije sprejme upravni odbor. Proračun postane končen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.

10.   Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o nameravani izvedbi vsakega projekta, ki ima lahko znatne finančne posledice za financiranje proračuna Agencije, zlasti projektov v zvezi s premoženjem, na primer najem ali nakup stavb. O tem obvesti tudi Komisijo.

Kadar ena od vej proračunskega organa obvesti upravni odbor, da namerava podati mnenje, to mnenje predloži upravnemu odboru v šestih tednih od dne obvestila o projektu.

Člen 21

Izvrševanje proračuna

1.   Proračun Agencije izvršuje direktor.

2.   Najpozneje do 1. marca po koncu vsakega proračunskega leta računovodja Agencije predloži računovodji Komisije začasni zaključni račun, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med zadevnim proračunskim letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (10) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“).

3.   Najpozneje do 31. marca po koncu proračunskega leta računovodja Komisije predloži začasne zaključne račune Agencije Računskemu sodišču, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto. Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Agencije v skladu s členom 129 Finančne uredbe direktor pripravi zaključni račun Agencije v delu, ki je pod njegovo odgovornostjo, in ga predloži upravnemu odboru.

5.   Upravni odbor poda mnenje o zaključnem računu Agencije.

6.   Direktor najpozneje do 1. julija po koncu vsakega proračunskega leta predloži zaključni račun, skupaj z mnenjem upravnega odbora, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

7.   Zaključni račun se objavi.

8.   Direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9.   Direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor je določeno v členu 146(3) Finančne uredbe.

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 direktorju da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

11.   Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če to ni nujno potrebno za delovanje Agencije in s predhodnim soglasjem Komisije.

Člen 22

Boj proti goljufijam

1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Agencijo brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999.

2.   Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (11) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse osebje.

3.   Sklepi o financiranju ter izvedbeni sporazumi in instrumenti na podlagi teh sklepov izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita preglede na kraju samem nad prejemniki sredstev Agencije in osebjem, odgovornim za njihovo dodelitev.

POGLAVJE 6

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 23

Pravni položaj in sedež

1.   Agencija je pravna oseba.

2.   Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Agencijo zastopa njen direktor.

4.   Agencija je pravni naslednik Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije. Prevzema vse pravne pravice in obveznosti ter finančne zaveze Centra. Pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklenil Center pred sprejetjem te uredbe, veljajo še naprej.

5.   Sedež Agencije je na Dunaju.

Člen 24

Osebje

1.   Za osebje Agencije in direktorja se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnostih ter predpisi, ki jih skupaj sprejmejo institucije Evropskih skupnosti za izvajanje teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

2.   V zvezi z osebjem Agencija izvaja pooblastila, dodeljena organu za imenovanje v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in organu, ki je pooblaščen za sklenitev pogodb v skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

3.   V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti upravni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe.

4.   Upravni odbor lahko sprejme določbe, ki dovoljujejo zaposlovanje nacionalnih strokovnjakov držav članic, ki se dodelijo Agenciji.

Člen 25

Jezikovna ureditev

1.   Določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 se uporabljajo za Agencijo.

2.   Upravni odbor odloča o jezikovni ureditvi v okviru Agencije.

3.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 26

Privilegiji in imunitete

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti se uporablja za Agencijo.

Člen 27

Pristojnost Sodišča

1.   Pogodbeno odgovornost Agencije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

Sodišče je pristojno za odločanje na podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Agencija.

2.   V primeru nepogodbene odgovornosti pa Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki jo je povzročila sama ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

V sporih glede nadomestila takšne škode je pristojno Sodišče.

3.   Sodišče je pristojno za odločanje v tožbah proti Agenciji v skladu s členoma 230 in 232 Pogodbe.

Člen 28

Udeležba in njen obseg v zvezi z državami kandidatkami in državami, s katerimi so bili sklenjeni stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi

1.   Agencija je odprta za udeležbo držav kandidatk kot opazovalk.

2.   Udeležba in njene podrobnosti se določijo s sklepom ustreznega pridružitvenega sveta, pri čemer se upošteva specifičen položaj vsake države. Sklep zlasti navaja naravo, obseg in način udeležbe teh držav pri delu Agencije v okviru, določenem v členih 4 in 5, vključno z določbami o udeležbi pri pobudah Agencije, finančnem prispevku in osebju. Sklep je skladen s to uredbo ter Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti. Sklep predvidi, da lahko država udeleženka v upravni odbor imenuje neodvisno osebo, ki izpolnjuje pogoje za osebe iz člena 12(1)(a), kot opazovalko brez glasovalne pravice. Agencija lahko v zadevni državi na podlagi sklepa pridružitvenega sveta obravnava vprašanja temeljnih pravic v okviru področja uporabe člena 3(1), v obsegu, ki je potreben za postopno približevanje zakonodaje zadevne države pravu Skupnosti.

3.   Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da bo povabil državo, s katero je bil sklenjen stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, k udeležbi v Agenciji kot opazovalko. V tem primeru se ustrezno uporablja odstavek 2.

POGLAVJE 7

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Prehodne ureditve

1.   Mandat članov upravnega odbora Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (v nadaljnjem besedilu „Center“) se izteče 28. februarja 2007.

2.   Glede imenovanja upravnega odbora:

(a)	Komisija takoj po začetku veljavnosti te uredbe sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da upravni odbor, ustanovljen v skladu s členom 12, začne pravočasno opravljati svoje delo;

(b)

v štirih mesecih od dne začetka veljavnosti te uredbe države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih oseb, ki so bile v skladu s členom 12(1) in (2) imenovane za člane in nadomestne člane upravnega odbora. Po izteku tega obdobja Komisija skliče upravni odbor, pod pogojem, da je bilo imenovanih vsaj 17 članov. V takšnem primeru in z odstopanjem od člena 12(8) se odločitve upravnega odbora sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov imenovanih članov. Ko je v upravni odbor imenovanih 23 članov, se začne uporabljati člen 12(8);

(c)	na prvi seji upravnega odbora, potem ko so bila opravljena vsa imenovanja, Komisija z žrebom določi 15 članov upravnega odbora, katerih mandat se z odstopanjem od člena 12(4) izteče po treh letih.

3.   Takoj po začetku veljavnosti te uredbe začnejo zadevne strani postopek za imenovanje direktorja Agencije, kot je določen v členu 15(1).

4.   Do ustanovitve upravnega odbora v skladu z odstavkom 2(b) in členom 12(1) in (2) Komisija skliče začasni upravni odbor, v katerem so osebe, ki so v upravni odbor Centra trenutno imenovane s strani držav članic, Sveta Evrope in Komisije na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1035/97.

Začasni upravni odbor je pooblaščen, da:

(a)	poda mnenje glede predloga Komisije v zvezi z besedilom javnega razpisa za mesto direktorja v skladu s členom 15(1), da bi začeli postopek izbire;

(b)	na predlog Komisije imenuje začasnega direktorja ali podaljša trenutni mandat direktorja Centra za najkrajše možno obdobje, do zaključka postopka imenovanja iz odstavka 3; ter

(c)	sprejme proračun Agencije za leto 2007 v skladu s členom 20(9) in predlog proračuna za leto 2008 v skladu s členom 20(5); in

(d)	sprejme letno poročilo o lastnih dejavnostih Centra za leto 2006 v skladu s členom 12(6)(b).

5.   Brez poseganja v drugi stavek člena 5(3) Agencija do sprejetja svojega prvega večletnega okvira v skladu s členom 5(1) opravlja svoje naloge iz člena 5(2)(b) na področjih boja proti rasizmu, ksenofobiji in s tem povezano nestrpnostjo.

Člen 30

Vrednotenja

1.   Agencija redno izvaja predhodna in naknadna vrednotenja dejavnosti, povezanih z visokimi odhodki. Direktor o rezultatih teh vrednotenj obvešča upravni odbor.

2.   Agencija pošlje vsako leto proračunskemu organu vse informacije, ki so pomembne za rezultat postopkov vrednotenja.

3.   Najpozneje do 31. decembra 2011 Agencija naroči neodvisno zunanje vrednotenje svojih rezultatov, doseženih v prvih petih letih delovanja, na podlagi navodil, ki jih pripravi upravni odbor v soglasju s Komisijo. To vrednotenje:

(a)	upošteva naloge Agencije, način dela in vpliv Agencije na varstvo in promocijo temeljnih pravic;

(b)	oceni morebitne potrebe po spremembi nalog Agencije, njenega področja delovanja ali strukture;

(c)	vključuje analizo učinkov sinergij in finančnih posledic morebitne spremembe nalog; ter

(d)	upošteva mnenja interesnih skupin na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni.

4.   Upravni odbor v soglasju s Komisijo določi časovni razpored in področje uporabe nadaljnjih zunanjih vrednotenj, ki se izvajajo v rednih časovnih presledkih.

Člen 31

Pregled

1.   Upravni odbor preuči zaključke vrednotenj iz člena 30(3) in (4) in Komisiji izda priporočila, za katera meni, da so potrebna glede sprememb v Agenciji in njenega načina dela in obsega nalog. Komisija pošlje poročila o vrednotenju in priporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter jih objavi.

2.   Po pregledu poročila o vrednotenju in priporočil lahko Komisija predloži predloge za spremembe te uredbe, za katere meni, da so potrebne.

Člen 32

Začetek delovanja Agencije

Agencija začne delovati do 1. marca 2007.

Člen 33

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 1035/97 se razveljavi z učinkom od 1. marca 2007.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 34

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se z učinkom od 1. marca 2007.

---

(1)  UL C 88, 11.4.2006, str. 37.

(2)  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

(3)  UL L 151, 10.6.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1652/2003, UL L 245, 29.9.2003, str. 33.

(4)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(5)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(6)  UL 17, 6.10.1958, str. 385/58. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(7)  UL L 314, 7.12.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1645/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 13).

(8)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(9)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(10)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(11)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

---