EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007A0329(05)

Mnenje Sveta z dne 27. februarja 2007 o posodobljeni različici programa Švedske za konvergenco, 2006-2009

UL C 72, 29.3.2007, p. 17–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

29.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/17


MNENJE SVETA

z dne 27. februarja 2007

o posodobljeni različici programa Švedske za konvergenco, 2006-2009

(2007/C 72/05)

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) in zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom —

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Švedske za konvergenco, ki zajema obdobje 2006-2009.

(2)

Makroekonomski scenarij programa predvideva, da se bo realna rast BDP spustila s 4 % v letu 2006 na povprečno 3 % v ostalem programskem obdobju, čeprav bo še naprej blizu potencialne rasti. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti, pri čemer bo rast v letu 2006 verjetno celo višja. Napovedi glede inflacije v programu se zdijo realistične.

(3)

Za leto 2006 je bil javnofinančni presežek v jesenski napovedi 2006 služb Komisije ocenjen na 2,8 % BDP, napovedana vrednost iz prejšnje posodobitve programa za konvergenco pa je znašala 0,9 % BDP; razlika odraža predvsem osnovni učinek presežka, ki je veliko višji, kot se je pričakovalo v letu 2005. Na podlagi razpoložljivih podatkov o denarnih tokovih se zdi, da bo presežek v letu 2006 zaradi nižjih primarnih odhodkov in višjih davčnih prihodkov verjetno višji, kot so predvidele službe Komisije.

(4)

Posodobljena različica programa potrjuje, da povprečni presežek proračuna v višini 2 % BDP v okviru cikla ostaja ključno proračunsko pravilo, ki ga podpirajo tudi večletne zgornje meje odhodkov. Vlada bo spomladi 2007 z zakonom o finančni politiki ponovno ocenila sedanji cilj javnofinančnega presežka ter pri tem upoštevala odločitev Eurostata o razvrstitvi pokojninskih sistemov, ki se financirajo iz drugega stebra (2). Po izteku prehodnega obdobja za izvajanje te odločitve (spomladi 2007) bo presežek nižji za približno 1 % BDP letno, bruto javni dolg v razmerju do BDP pa bo popravljen navzgor za okoli 0,5 % BDP. Proračunska strategija, predstavljena v posodobljeni različici, predvideva padec presežka v letu 2007 (s 3 % BDP v letu 2006 na 2,4 %), ki mu bo sledilo postopno povečanje (do 3,1 % v letu 2009); razvoj primarnega presežka bo podoben. Tako delež odhodkov kot prihodkov v razmerju do BDP se skozi programsko obdobje postopoma znižujeta. Strategija je do določene mere osredotočena na konec programskega obdobja, pri čemer se znatna znižanja davkov v letu 2007 samo delno financirajo. V primerjavi s prejšnjo posodobitvijo je načrtovano spreminjanje presežka (začetno zmanjšanje, ki mu sledi postopno povečanje) podobno, vendar z višjo vrednostjo glede neto posojanja skozi programsko obdobje.

(5)

Načrtuje se, da bo v programskem obdobju strukturni presežek (tj. ciklično prilagojeni presežek brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan na podlagi skupno dogovorjene metodologije, ostal večji od 2 % BDP, kar je povezano s potrebo po zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Tako kot v prejšnji posodobljeni različici programa za konvergenco je srednjeročni proračunski cilj iz programa enak zgoraj omenjenemu cilju povprečnega proračunskega presežka v višini 2 % BDP skozi gospodarski cikel (tj. v strukturnem smislu), ki naj bi glede na program ostal na enaki višini v celotnem programskem obdobju. Glede na to, da srednjeročni cilj znatno presega najnižje merilo (primanjkljaj v višini okoli 1 % BDP), bi morala biti z njegovo izpolnitvijo zagotovljena varnostna rezerva za preprečitev čezmernega primanjkljaja. Poleg tega srednjeročni cilj znatno presega tistega, ki je predviden za delež dolga in dolgoročno povprečno potencialno rast.

(6)

Tveganja za proračunske napovedi v programu so po letu 2007 na splošno videti uravnotežena. Zdi se, da makroekonomski obeti in napovedi glede davčnih prihodkov odražajo verjetne predpostavke, kljub določeni negotovosti v zvezi s prihodnjo gibanjem davkov na kapitalske dobičke. Ciljne odhodke podpirajo dobri rezultati, doseženi na podlagi zgoraj omenjene zgornje meje odhodkov.

(7)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska naravnanost v programu zadostuje, da se srednjeročni cilj ohrani skozi vse programsko obdobje, kakor je predvideno v programu. Poleg tega zagotavlja zadostno varnostno rezervo, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih v celotnem programskem obdobju. Vendar obstaja tveganje, da se bo v letu 2007, ko se pričakuje nadaljevanje ugodnih gospodarskih razmer, naravnanost fiskalne politike, ki jo določa program, izkazala za prociklično. To ne bi bilo v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti.

(8)

Ocenjuje se, da se je bruto javni dolg v letu 2006 zmanjšal na 46,5 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo delež dolga v programskem obdobju še nadaljnje znižal za okoli 13,5 odstotne točke.

(9)

Dolgoročne proračunske posledice staranja prebivalstva so na Švedskem manjše od povprečja EU, saj naj bi se dolgoročno odhodki za pokojnine v odstotkih BDP razmeroma ustalili, na kar vpliva reforma pokojninskega sistema, zaradi katere se bodo odhodki občutno zmanjšali. Začetno proračunsko stanje z visokim primarnim presežkom prispeva k zmanjšanju bruto javnega dolga in akumulaciji sredstev. Ohranjanje zdravih javnih financ z načrtovanimi nadaljnjimi presežki bi prispevalo tudi k omejevanju tveganj za vzdržnost javnih financ. Na splošno se zdi, da je Švedska, kar zadeva vzdržnost javnih financ, izpostavljena nizkemu tveganju.

(10)

Program za konvergenco vsebuje kvalitativno oceno splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz novembra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Poleg tega zagotavlja sistematične informacije glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, v njegovih proračunskih napovedih pa so upoštevane javnofinančne posledice ukrepov iz nacionalnega programa reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za konvergenco, so skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Oba programa zlasti predvidevata izvajanje ukrepov za povečanje ponudbe delovne sile.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu nekatere pomanjkljivosti glede obveznih in neobveznih podatkov (3).

Splošni zaključek je, da je srednjeročno proračunsko stanje na splošno zdravo, proračunska strategija pa zagotavlja dober zgled fiskalnih politik v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti. Vendar pa bo potrebno upoštevati tveganje procikličnosti z zagotavljanjem, da se poslabšanje strukturnega proračunskega položaja v letu 2007, ki je povezano s strukturnimi reformami, katerih namen je spodbuditi višjo stopnjo vključenosti na trg dela, ne bo preneslo na naslednja leta.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih napovedi (4)

 

2005

2006

2007

2008

2009

Realni BDP

(spremembe v %)

PK dec. 2006

2,7

4,0

3,3

3,1

2,7

COM nov. 2006

2,7

4,0

3,3

3,1

ni podatkov

PK dec. 2005

2,4

3,1

2,8

2,3

ni podatkov

Inflacija po HICP (5)

(%)

PK dec. 2006

1,3

1,9

2,2

1,5

1,9

COM nov. 2006

0,8

1,5

1,6

1,8

ni podatkov

PK dec. 2005

1,5

1,5

2,0

2,0

ni podatkov

Proizvodna vrzel

(v % potencialnega BDP)

PK dec. 2006  (6)

– 0,7

0,0

0,3

0,3

0,3

COM nov. 2006 (10)

– 0,5

0,2

0,5

0,6

ni podatkov

PK dec. 2005  (6)

– 0,4

– 0,1

0,1

– 0,1

ni podatkov

Javnofinančni saldo

(v % BDP)

PK dec. 2006

3,0

3,0

2,4

2,7

3,1

COM nov. 2006

3,0

2,8

2,4

2,5

ni podatkov

PK dec. 2005

1,6

0,9

1,2

1,7

ni podatkov

Primarni saldo

(v % BDP)

PK dec. 2006

4,6

4,5

4,1

4,2

4,6

COM nov. 2006

4,6

4,5

4,1

4,3

ni podatkov

PK dec. 2005

3,2

2,5

3,0

3,6

ni podatkov

Ciklično prilagojeni saldo

(v % BDP)

PK dec. 2006  (6)

3,4

3,0

2,2

2,5

3,0

COM nov. 2006

3,3

2,7

2,1

2,1

ni podatkov

PK dec. 2005  (6)

1,8

0,9

1,1

1,7

ni podatkov

Strukturni saldo (7)

(v % BDP)

PK dec. 2006  (8)

3,0

3,0

2,2

2,5

3,0

COM nov. 2006 (9)

2,9

2,7

2,1

2,1

ni podatkov

PK dec. 2005

1,8

0,9

1,1

1,7

ni podatkov

Bruto javni dolg

(v % BDP)

PK dec. 2006

50,3

46,5

41,5

37,4

33,0

COM nov. 2006

50,4

46,7

42,6

38,7

ni podatkov

PK dec. 2005

50,9

49,4

47,8

46,0

ni podatkov

Vir:

Program za konvergenco (PK); Gospodarske napovedi služb Komisije iz jeseni 2006 (COM); izračuni služb Komisije.


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1055/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 1). Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

(2)  Glej sporočili za javnost Eurostata št. 30/2004 z dne 2. marca 2004 in št. 117/2004 z dne 23. septembra 2004.

(3)  Med manjkajoče zahtevane podatke spadajo med drugim nekateri deflatorji, davčna obremenitev in rast ustreznih tujih trgov.

(4)  Proračunske napovedi ne upoštevajo vpliva odločitve Eurostata z dne 2. marca 2004 o razvrstitvi naložbenih pokojninskih sistemov, ki jo je treba izvesti do objave obvestila iz spomladi 2007. Z upoštevanjem tega učinka bi javnofinančni saldo v skladu s posodobitvijo programa znašal 2,0 % BDP v letu 2005, 2,0 % v letu 2006, 1,3 % v letu 2007, 1,6 % v letu 2008 in 2,0 % v letu 2009, medtem ko bi bruto javni dolg znašal 50,9 % BDP v letu 2005, 47,0 % v letu 2006, 42,0 % v letu 2007, 37,9 % v letu 2008 in 33,5 % v letu 2009.

(5)  Podatki PK glede inflacije se ocenijo na podlagi primerjave december–december, medtem ko podatki Komisije predstavljajo letno povprečje. To pojasni razliko med podatki Komisije in podatki HICP za leti 2005 in 2006. Poleg tega program predvideva, da bo HICP v letih 2008 in 2009 sledil UND1X (nacionalni indeks cen življenjskih potrebščin brez sprememb posrednih davkov, subvencij in odhodkov za obresti pri potrošniških posojilih). Vendar se pričakuje, da bo v letu 2007 HICP za 0,5 odstotne točke višji od inflacije po UND1X, pri čemer se poudarja padec inflacije po HICP v letu 2008, kot je napovedano v programu.

(6)  Izračuni služb Komisije na podlagi podatkov iz programa.

(7)  Ciklično prilagojeni saldo (kot v prejšnjih vrsticah) brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

(8)  Enkratni in drugi začasni ukrepi iz programa (0,4 % BDP v 2005); zmanjševanje primanjkljaja).

(9)  Enkratni in drugi začasni ukrepi iz napovedi služb Komisije iz jeseni 2006 (0,4 % BDP v letu 2005; zmanjševanje primanjkljaja).

(10)  Na podlagi ocenjene potencialne rasti v višini 2,6 %, 3,2 %, 3,1 % oziroma 3,0 % v obdobju 2005-2008.

Vir:

Program za konvergenco (PK); Gospodarske napovedi služb Komisije iz jeseni 2006 (COM); izračuni služb Komisije.


Top