29.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/5

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Estonije za konvergenco, ki zajema obdobje od 2006-2010.

(2)

Makroekonomski scenarij programa predvideva, da bo realna rast BDP z najvišje vrednosti 11 % v letu 2006 padla na 8,25 % v letu 2007 in za 7,5 % letno v prihodnjih letih. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na previdnih predpostavkah o rasti. Vendar je očitno, da je predvidena srednjeročna postopna upočasnitev rasti v primerjavi s trenutnim trendom, ki je izpostavljen nevarnosti pregrevanja, povezana s številnimi tveganji. Napovedi v programu glede inflacije se zdijo realistične.

(3)

Za leto 2006 je bil javnofinančni presežek v jesenski napovedi služb Komisije leta 2006 ocenjen na 2,5 % BDP, pri čemer je bil cilj, določen v predhodnem posodobljenem programu za konvergenco, 0,3 % BDP. Mnogo boljši rezultat, ki se pričakuje tudi v novi posodobitvi, je posledica prenosa, ki izhaja iz rezultata iz leta 2005, ki je bil boljši od pričakovanega, ter presenetljive rasti v letu 2006. Odhodki so bili nižji od odhodkov, napovedanih v proračunu.

(4)

Glavna cilja srednjeročne proračunske strategije, ki jo zajema program, sta ohraniti vsaj uravnoteženo stanje javnih financ in zagotoviti dolgoročno vzdržnost ob upoštevanju proračunskih posledic staranja prebivalstva. Proračunska strategija predvideva, da se bo javnofinančni presežek zmanjšal z 2,5 % BDP v letu 2006 na okoli 1,25 % v obdobju od 2007 do 2008 ter se nato povišal na okoli 1,5 % BDP. Glede na zanemarljiv pomen odhodkov za obresti bo razvoj primarnega salda podoben. Upad presežka v letu 2007 izhaja iz povečanja deleža odhodkov v razmerju do BDP, medtem ko se delež prihodkov zmanjšuje. Od leta 2008 naprej se bosta skupni delež prihodkov in odhodkov zmanjševala, kar je mogoče pojasniti zlasti z znižanjem davka na dohodek ter povečanjem odhodkov, ki ne bo preseglo visoke nominalne rasti BDP. Novi program se razlikuje od predhodnih praks, s katerimi so si vedno prizadevali doseči povsem uravnotežene javne finance (cilj, ki je bil v zadnjih letih vedno presežen), in si namesto tega prizadeva za znatne presežke v celotnem programskem obdobju, kar je korak naprej pri odzivu na ciklične razmere v gospodarstvu. V primerjavi s prejšnjo posodobitvijo so bili cilji od leta 2007 naprej popravljeni navzgor vsaj za 1 odstotno točko BDP ob upoštevanju ugodnejšega (in bolj realističnega) makroekonomskega scenarija.

(5)

Strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, se bo po pričakovanjih leta 2007 znižal za približno 1 odstotno točko in dosegel l,5 % BDP, potem pa se bo ponovno povišal na okrog 1 % BDP leta 2008 ter nad 1,5 % BDP v letih 2009 in 2010. V tem programu za konvergenco, tako kot tudi v prejšnji posodobitvi, je srednjeročni cilj za proračunsko stanje uravnotežen proračun v strukturnem smislu, ki se ga s programom načrtuje ohraniti skozi celotno programsko obdobje. Glede na to, da srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj v višini okoli 2 % BDP), bi bilo treba pri doseganju tega cilja omogočiti sprostitev varnostnih rezerv, da bi se izognili čezmernemu primanjkljaju. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in precej presega tistega, ki je predviden za delež dolga in povprečno potencialno dolgoročno rast proizvodnje.

(6)

Tveganja glede proračunskih napovedi v programu se zdijo v glavnem uravnotežena. Makroekonomska predvidevanja v programu se v programskem obdobju lahko štejejo za previdna. Napovedi glede davčnih prihodkov se na splošno zdijo verjetne. Vendar bi predvideno ublažitev rasti odhodkov lažje dosegli, če bi bil srednjeročni okvir proračunskega načrtovanja bolj zavezujoč.

(7)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska naravnanost v programu zadostuje za ohranitev srednjeročnega cilja v veliki meri skozi vse programsko obdobje, kakor je predvideno v programu. V še večji meri pa zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se ob običajnih makroekonomskih nihanjih prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP skozi vse programsko obdobje. Naravnanost fiskalne politike, opisane v programu, ni povsem v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti, saj je ta v obdobju ugodnih gospodarskih razmer v letu 2007, ko se pričakuje, da se bo strukturni saldo zmanjšal za okoli 1 % BDP, zastavljena prociklično.

(8)

Ocenjuje se, da se je bruto javni dolg v letu 2006 zmanjšal na 3,7 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo delež dolga v programskem obdobju znižal za nadaljnji 2 odstotni točki.

(9)

Estonija je ena izmed držav članic EU z najmanj opaznimi proračunskimi posledicami staranja prebivalstva, izdatki, povezani s staranjem prebivalstva glede na delež BDP pa naj bi se v naslednjih desetletjih še zmanjšali, na kar vpliva reforma pokojninskega sistema, zaradi katere se bodo odhodki občutno zmanjšali. Trenutna stopnja bruto javnega dolga je v Estoniji zelo nizka, ohranjanje zdravih javnih financ, ki je v skladu s proračunskimi načrti za celotno programsko obdobje, pa bi prispevalo k omejevanju tveganj za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Na splošno se zdi, da je Estonija izpostavljena nizkemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program za konvergenco vsebuje kvalitativno oceno splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Poleg tega zagotavlja določene informacije glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, v njegovih proračunskih napovedih pa so jasno upoštevane javnofinančne posledice ukrepov iz nacionalnega programa reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za konvergenco, se zdijo skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Oba programa zlasti poudarjata razumno fiskalno politiko kot najpomembnejši dejavnik makroekonomske stabilizacije.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu vsi obvezni in večina neobveznih podatkov (2).