UREDBA SVETA (ES) št. 1967/2006

z dne 21. decembra 2006

o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Določbe Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) se uporabljajo za Sredozemsko morje.

(2)

Svet je s Sklepom 98/392/ES (2) sklenil Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ki zajema načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih morskih virov na odprtem morju. V skladu s pravili iz te konvencije si Skupnost prizadeva upravljanje in ohranjanje živih vodnih virov uskladiti z drugimi obalnimi državami.

(3)

V skladu s Sklepom 98/416/EGS (3) je Skupnost pogodbenica Sporazuma o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljevanju „GFCM“). Sporazum GFCM zagotavlja okvir za regionalno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju sredozemskih morskih virov s sprejemanjem priporočil s področja, ki ga zajema Sporazum GFCM in ki postanejo zavezujoča za pogodbenice.

(4)	Biološke, socialne in gospodarske značilnosti sredozemskega ribištva od Skupnosti zahtevajo ustanovitev posebnega okvira za upravljanje.

(5)	Skupnost se je zavezala, da bo uporabila previdnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za zaščito in ohranjanje živih vodnih virov in morskih ekosistemov ter zagotovila njihovo trajnostno izkoriščanje.

(6)	Sistem upravljanja iz te uredbe zajema operacije v zvezi z ribolovom staležev Sredozemskega morja s strani plovil Skupnosti tako v vodah Skupnosti kot v mednarodnih vodah, s strani plovil tretjih držav v ribolovnih conah držav članic ali s strani državljanov Unije v Sredozemskem odprtem morju.

(7)	Da ne bi ovirala znanstvenih raziskav, se ta uredba ne bi smela uporabljati za operacije, ki služijo namenom takih raziskav.

(8)	Preko ustrezne delitve odgovornosti med Skupnostjo in državami članicami bi bilo treba vzpostaviti učinkovit okvir za upravljanje.

(9)

Strogo zaščito nekaterih morskih vrst, ki jo zagotavlja že Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (4) in ki se uporablja za morske vode pod suverenostjo držav članic, bi bilo treba razširiti na Sredozemsko odprto morje.

(10)

V skladu s Sklepom Sveta 1999/800/ES o sklenitvi Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju ter o sprejetju prilog k navedenemu protokolu (Barcelonska konvencija) (5), ki poleg določb v zvezi z ohranjanjem območij, ki so pomembna za Sredozemlje, predvideva pripravo seznamov prizadetih ali ogroženih vrst in vrst, katerih izkoriščanje je urejeno.

(11)

Sprejeti bi bilo treba tehnične ukrepe za ribolov, ki bodo nadomestili tiste iz Uredbe Sveta (ES) št. 1626/94 z dne 27. junija 1994 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev ribolovnih virov v Sredozemlju (6), da bi se upoštevalo novo znanstveno mnenje. Upoštevati bi bilo treba tudi glavne elemente Akcijskega načrta o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v Sredozemskem morju v okviru skupne ribiške politike.

(12)	Uredbo (ES) št. 1626/94 bi bilo zato treba razveljaviti.

(13)	Izogibati bi se bilo treba čezmernemu ulovu podmerskih osebkov. Zato bi bilo treba ob upoštevanju lokalnih bioloških pogojev zaščititi nekatera območja, kjer se zbirajo nedorasli osebki.

(14)	Ribolovno orodje, ki preveč škoduje morskemu okolju ali povzroča izčrpavanje nekaterih staležev, bi bilo treba prepovedati ali strožje urediti.

(15)

Da bi se izognili nadaljnjemu zvišanju stopenj smrtnosti nedoraslih osebkov in bistveno zmanjšali količine zavrženih mrtvih morskih organizmov z ribiških plovil, bi bilo primerno zagotoviti večja očesa mrež in večje trnke za vlečne mreže, stoječe mreže in parangale, ki se uporabljajo za ribolov nekaterih vrst morskih organizmov, in za obvezno uporabo mrežnega materiala s kvadratastimi očesi.

(16)	Da bi omogočili prehodno obdobje pred povečanjem velikosti očes pridnenih vlečnih mrež, bi bilo primerno določiti nekatere značilnosti opreme vlečnih mrež, ki bodo povečale selektivnost velikosti očes, ki se trenutno uporabljajo.

(17)	Upravljanje z ribolovnim naporom bi moral biti glavni način za zagotovitev trajnostnega ribištva v Sredozemskem morju. S tem namenom bi bilo primerno določiti splošne mere glavnih vrst pasivnega ribolovnega orodja, da bi omejili en dejavnik, ki vpliva na uporabljeni ribolovni napor.

(18)	Del obalne cone bi moral biti namenjen selektivnim ribolovnim orodjem, ki jih uporabljajo mali ribiči, da se zavaruje območja gojenja in občutljive habitate ter da se krepi socialna trajnostna naravnanost sredozemskega ribištva.

(19)

Primerno je določiti najmanjše velikosti iztovarjanja nekaterih morskih organizmov, da bi tako izboljšali njihovo izkoriščanje in določili standarde, na podlagi katerih lahko države članice gradijo svoj sistem upravljanja obalnega ribištva. V ta namen bi morala selektivnost določenega ribolovnega orodja kar se da ustrezati najmanjši velikosti iztovarjanja, določeni za nekatere vrste ali skupine vrst, ujetih s tem orodjem.

(20)	Da ne bi ovirali umetnega obnavljanja staležev ali prenašanja ribjih staležev in drugih morskih organizmov, bi bilo treba dovoliti operacije, ki so potrebne za izvajanje takih dejavnosti, če so skladne s trajnostnim ohranjanjem zadevnih vrst.

(21)	Ker je ljubiteljski ribolov v Sredozemlju zelo pomemben, bi bilo treba zagotoviti, da se izvaja na način, ki bistveno ne moti gospodarskega ribolova, da je skladen s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov in da spoštuje obveznosti Skupnosti v razmerju do regionalnih ribiških organizacij.

(22)

V luči posebnih značilnosti mnogih sredozemskih vrst ribolova, ki so omejene na določene geografske podcone, in ob upoštevanju tradicije uporabe sistema upravljanja naporov na podregionalni ravni, je primerno zagotoviti uvedbo načrtov upravljanja na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, ki bodo združevali zlasti upravljanje naporov s posebnimi tehničnimi ukrepi.

(23)

Da bi zagotovili učinkovit nadzor nad ribolovnimi dejavnostmi, bi bilo treba sprejeti nekatere posebne ukrepe, ki bodo dopolnjevali ali bodo strožji od tistih iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (7). Pri vpisu v ladijski dnevnik bi bilo treba zlasti zmanjšati trenutno mejno vrednost, ki znaša 50 kg žive teže, za vrste, ki niso izrazito selivske, in za majhne pelagične vrste, ujete v Sredozemskem morju.

(24)

Ker ribištvo Skupnosti v Sredozemskem morju predstavlja več kot 75 % ulova mečarice, je primerno določiti ukrepe za upravljanje. Da bi zagotovili učinkovitost ukrepov, bi morali tehnični ukrepi za ohranjanje nekaterih staležev izrazito selivskih vrst izhajati iz pristojnih regionalnih ribiških organizacij. Tako bi morala Komisija kar najhitreje predložiti primerne predloge GFCM in Mednarodni komisiji za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT). Če v določenem roku dogovor ne bo dosežen, to EU ne bo preprečilo, da bi v ta namen sprejela ukrepe za čas do dokončnega večstranskega dogovora.

(25)	Uredba Sveta (ES) št. 813/2004 je uvedla posebne določbe o ribolovu v vodah okrog Malte, in sicer v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003 in zlasti s členom 21 ter Prilogo III Akta. Primerno je, da se te določbe ohranijo.

(26)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(27)	Tudi spremembe prilog k tej uredbi bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja:

(a)

za ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, kjer se opravljajo take dejavnosti: (i) v morskih vodah Sredozemskega morja vzhodno od črte 5o36' Z (v nadaljevanju „Sredozemsko morje“) pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic; (ii) s strani ribiških plovil Skupnosti v Sredozemskem morju zunaj voda iz točke (i); (iii) s strani državljanov držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države, pod katere zastavo pluje plovilo, v Sredozemskem morju zunaj voda iz točke (i); in

(b)	za trženje ribiških proizvodov, ujetih v Sredozemskem morju.

2.   Ta uredba se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo zgolj za namene znanstvenih raziskav z dovoljenjem in pod nadzorom države članice ali zadevnih držav članic.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„vlečna orodja“ pomenijo vsako ribolovno orodje, razen panul, ki se vleče z močjo motorja ribiškega plovila ali z vitli, medtem ko je ribiško plovilo zasidrano ali se počasi premika, vključno z vlečnimi mrežami in potegalkami ter strgačami; (a) „vlečne mreže in potegalke“ pomenijo vlečne mreže, potegalke odprtega morja in obalne potegalke; (i) „vlečne mreže“ pomenijo mreže, ki se aktivno vlečejo z glavnim motorjem plovila in so sestavljene iz telesa v obliki stožca ali piramide (kot telo vlečne mreže) in so zadaj zaprte z vrečo, ki se lahko ob odprtini razširi s krili ali se lahko namesti na trden okvir. Horizontalna odprtina se naredi s širilkami ali z gredmi oz. okvirji različnih oblik in velikosti. Take mreže se lahko vlečejo po dnu (pridnena vlečna mreža) ali v srednji globini (pelagična vlečna mreža); (ii) „potegalke odprtega morja“ pomenijo obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se uporabljajo in vlečejo z vrvmi in vitli z ladje, ki se premika ali je zasidrana, in se ne vlečejo z glavnim motorjem plovila, sestavljene pa so iz dveh stranskih kril in osrednje nabrekline v obliki žlice ali z vrečo v skrajno zadnjem delu ter lahko delujejo od gladine do dna, odvisno od ciljne vrste; (iii) „obalne potegalke“ pomenijo obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se nastavijo z ladje in se upravljajo z obale; (b) „strgače“ pomenijo orodje, ki se bodisi aktivno vleče z glavnim motorjem plovila (strgača, upravljana s plovila) bodisi vleče s pomočjo motornega vitla z zasidranega plovila (mehanizirana strgača); z njimi se nabirajo školjke, polži ali spužve ter so sestavljene iz mrežnih vreč ali kovinske košare, nameščene na trden okvir ali palico različnih velikosti in oblik, katerih spodnji del ima lahko lopatico za strganje, ki je lahko zaobljena, ostra ali zobata, ter je lahko opremljena z drsali in potopljivimi ploščami. Nekatere strgače so opremljene s hidravlično opremo (hidravlične strgače). Strgače, ki se potegujejo ročno ali z ročnim vitlom v plitvih vodah s plovilom ali brez in se z njimi nabirajo školjke, polži ali spužve (ročne strgače), se za namen te uredbe ne štejejo kot vlečno orodje;

2.	„ribolovna zavarovana območja“ pomenijo geografsko opredeljena morska območja, v katerih so začasno ali trajno prepovedane ali omejene vse ali nekatere ribolovne dejavnosti, da bi se zboljšala izkoriščanje in ohranjanje živih vodnih virov ali zaščita morskih ekosistemov;

3.

„stoječa mreža“ pomeni trislojno mrežo, stoječo zabodno mrežo ali kombinirano stoječo mrežo; (a) „trislojna mreža“ pomeni vsako mrežo, narejeno iz dveh ali več delov mreže, ki so skupaj vzporedno obešeni na skupno glavno vrv, ki je pritrjena ali se lahko kakor koli pritrdi na morsko dno; (b) „stoječa zabodna mreža“ pomeni vsako mrežo, narejeno iz enega kosa mreže, ki jo v vodi navpično držijo plovci ter obtežilniki in je pritrjena ali se lahko kakor koli pritrdi na morsko dno in zadržuje orodje, nameščeno blizu dna ali plava v vodnem stolpu navzgor; (c) „kombinirana stoječa mreža“ pomeni vsako stoječo zabodno mrežo, kombinirano s trislojno mrežo, ki predstavlja spodnji del;

4.

„obkroževalne mreže“ pomenijo mreže, ki lovijo ribe tako, da se obkrožijo s strani in od spodaj; Lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne. (a) „zaporne plavarice“ pomenijo vse obkroževalne mreže, katerih dno se zadrgne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se naguba in zapre. Zaporne plavarice se lahko uporabljajo za ribolov majhnih pelagičnih vrst, velikih pelagičnih vrst ali pridnenih vrst;

5.

„pasti“ pomenijo ribolovno orodje, ki je pritrjeno ali razvrščeno na dno in deluje kot past za lovljenje morskih vrst. So v obliki košare, vrše, sodčka ali kletke in imajo v večini primerov trden ali poltrden okvir iz različnih materialov (les, protje, kovinske palice, mrežni material iz žice itd.), ki je lahko pokrit z mrežnim materialom ali tudi ne. Imajo enega ali več lijakov ali ust z gladkimi konci, ki vrstam omogočajo vstop v notranjo celico. Lahko se uporabljajo posamično ali po več skupaj. Ko se uporabljajo po več skupaj, glavna vrv nosi več pasti na stranskih vrveh različne dolžine in z različnimi presledki, odvisno od ciljne vrste;

6.

„parangali“ pomenijo ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi, ki nosi številne trnke na stranskih vrveh (predvrvice) različnih dolžin in z različnimi presledki, odvisno od ciljne vrste. Razvrščen je lahko navpično ali vodoravno glede na morsko gladino; nameščen je lahko na dnu ali blizu dna (stoječi parangal) ali plava na srednji globini ali blizu gladine (površinski parangal);

7.

„trnki“ pomenijo ukrivljen oster kos jeklene žice, navadno z bodico. Konica trnka je lahko ravna ali obrnjena in ukrivljena; držalo je lahko različnih dolžin in oblik, njegov presek pa je lahko okrogel (običajen) ali sploščen (kovan). Skupna dolžina trnka se meri kot največja celotna dolžina držala od vrha trnka, ki služi za pritrditev vrvi in je navadno v obliki očesa, do vrha krivine. Širina trnka se meri kot največja vodoravna razdalja od zunanjega dela držala do zunanjega dela bodice;

8.	„ljubiteljski ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti izkoriščanja vodnih virov za rekreacijo ali šport;

9.	„naprave za zbiranje rib“ pomenijo vsako orodje, ki plava na morski gladini in pod njo zbira nedorasle ali odrasle primerke izrazito selivskih vrst;

10.	„andrejev križ“ je grabilec, ki s škarjam podobnimi gibi z morskega dna žanje bodisi školjke Pinna nobilis bodisi rdeče korale;

11.	„dno z morsko travo“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo morske cvetnice ali kjer je takšno rastlinstvo obstajalo in je treba sprejeti ukrepe za njegovo obnovitev. Morska trava je skupni izraz za vrste Posidonia oceanica, Cymodocea nodosa, Zoostera marina in Zoostera noltii;

12.

„koralni habitat“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo posebne biološke skupnosti, imenovane „koralne“ (coralligenous), ali kjer je taka skupnost obstajala in jo je treba obnoviti. Koralni je skupni izraz za zelo kompleksno biogenetsko strukturo, ki nastane s stalnim prekrivanjem prej obstoječe skalne ali trde podlage z apnenčastimi plastmi, ki v glavnem izhajajo iz oblikovanja skorje apnenčastih rdečih koralnih alg (Coralline) in iz živalskih organizmov, kakor so spužve (Porifera), ascidije (Ascidians), ožigalkarji (Cnidarians; roževinaste korale, morske pahljače itd.), mahovnjaki (Bryozoans), cevkarji (Serpulids), kolobarniki (Annelids) skupaj z drugimi organizmi, ki pritrjujejo apnenec;

13.

„dno z maerlom“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo posebne biološke skupnosti, imenovane „mäerl“, ali kjer je taka skupnost obstajala in jo je treba obnoviti. Maerl je skupni izraz za zelo kompleksno biogenetsko strukturo zaradi več vrst rdečih koralnih alg (Corallinaceae), ki imajo trdna ogrodja iz kalcija in rastejo kot nepritrjene prosto živeče razvejane koralne alge – v obliki vejic ali vozličkov – na morskem dnu in oblikujejo skupke znotraj grebenov muljastih ali peščenih polojev morskega dna. Dno z maerlom je navadno sestavljeno iz ene ali več različnih kombinacij rdečih alg, zlasti Lithothamnion coralloides in Phymatolithon calcareum;

14.

„neposredno obnavljanje staleža“ pomeni dejavnost spuščanja živih divjih živali izbranih vrst v vode, kjer so naravno razširjene, in sicer z namenom, da bi naravno produkcijo vodnega okolja uporabili za povečanje števila primerkov, ki so na voljo za ribolov, ter da bi okrepili naravno obnovo staležev;

15.	„prenašanje staležev“ pomeni postopek, v katerem človek namerno prenaša in spušča določeno vrsto v okviru območij z ustaljenimi populacijami in stalnim genetskim pretokom, kjer je razširjena;

16.	„neavtohtona vrsta“ pomeni vrsto, za katero historično ni znano, da bi območje njene naravne razširjenosti segalo na zadevno območje;

17.	„uvajanje“ pomeni postopek, v katerem človek neavtohtono vrsto namerno preseli in jo spusti na območje, ki je zunaj območja njene historično znane naravne razširjenosti.

POGLAVJE II

ZAŠČITENE VRSTE IN HABITATI

Člen 3

Zaščitene vrste

1.   Prepovedano je namerno loviti, obdržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati morske vrste iz Priloge IV k Direktivi 92/42/EGS, razen v primerih, ko je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 16 Direktive 92/43/EGS.

2.   Ne glede na odstavek 1 se dovoli obdržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati primerke morskih vrst iz odstavka 1, ki so bili ujeti naključno, vse dokler je ta dejavnost potrebna za zagotovitev pomoči pri regeneraciji posameznih živali in če so bili zadevni pristojni nacionalni organi o tem vnaprej ustrezno obveščeni.

Člen 4

Zaščiteni habitati

1.   Ribolov z vlečnimi mrežami, strgačami, zapornimi plavaricami, potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami ali podobnimi mrežami nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami, je prepovedan.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v okviru načrtov upravljanja, ki jih predvideva bodisi člen 18 bodisi člen 19 te uredbe, lahko dovoli uporaba zapornih plavaric, potegalk odprtega morja ali podobnih mrež, ki s skupnim padcem in premikanjem med ribolovom ne povzročajo tega, da bi se zaporna vrv, glavna vrv ali vlačilne vrvi dotaknile dna z morsko travo.

2.   Ribolov z vlečnimi mrežami, strgačami, obalnimi potegalkami ali podobnimi mrežami nad koralnimi habitati in nad maerlom je prepovedan.

3.   Uporaba vlečnih strgač in ribolov z vlečnimi mrežami pod 1 000 metrov globine je prepovedana.

4.   Prepoved iz prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se od dne začetka veljavnosti te uredbe uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES.

5.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 lahko Komisija plovilom celotne dolžine do vključno 12 metrov in z močjo motorja do vključno 85 kW s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki jih tradicionalno uporabljajo na s pozejdonko poraslem dnu, dovoli ribolov v skladu s postopkom, predvidenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, in sicer pod pogojem, da:

(i)	so ribolovne dejavnosti urejene z načrtom upravljanja, predvidenem v členu 19 te uredbe;

(ii)	zadevne ribolovne dejavnosti posegajo v največ 33 % površin morskega dna, poraslih s pozejdonko (Posidonia oceanica), v okviru območja, ki ga ureja načrt upravljanja;

(iii)

zadevne ribolovne dejavnosti posegajo v največ 10 % površin teritorialnih voda zadevne države članice, poraslih z morsko travo.

Ribolovne dejavnosti, ki se dovolijo na podlagi tega odstavka:

(a)	izpolnjujejo zahteve iz člena 8(1)(h), člena 9(3)(2) in člena 23;

(b)	so ustrezno urejene tako, da je ulov vrst, navedenih v Prilogi III, kar najmanjši.

Vendar se ne uporablja točka 1 člena 9(3).

Če je ribiško plovilo, ki obratuje na podlagi določb tega člena, umaknjeno iz flote z javnimi sredstvi, se posebna ribolovna karta, ki dovoljuje takšno ribolovno dejavnost, odvzame in je ni mogoče izdati ponovno.

Zadevne države članice pripravijo načrt spremljanja stanja morskega dna, poraslega s pozejdonko (Posidonia oceanica), na katerem poteka pridneni ribolov z vlečno mrežo, in Komisiji poročajo o njem vsaka tri leta od začetka veljavnosti te uredbe, prav tako pripravijo tudi seznam dovoljenih ribiških plovil. Prvo poročilo Komisiji posredujejo do 31. julija 2009.

6.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zaščititi.

POGLAVJE III

RIBOLOVNA ZAVAROVANA OBMOČJA

Člen 5

Postopek obveščanja v zvezi z vzpostavitvijo ribolovnih zavarovanih območij

Države članice Komisiji zagotavljajo informacije – prvič do 31. decembra 2007 – glede vzpostavitve ribolovnih zavarovanih območij in o možnih ukrepih za njihovo upravljanje, tako v vodah pod njihovo jurisdikcijo kot izven nje, kjer zaščita območij gojenja, drstitve ali morskih ekosistemov pred škodljivimi učinki ribištva terja posebne ukrepe.

Člen 6

Ribolovna zavarovana območja Skupnosti

1.   Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 5 te uredbe, pa tudi na podlagi vseh drugih ustreznih informacij, ki služijo istemu namenu, Svet v dveh letih po sprejetju te uredbe določi ribolovna zavarovana območja, ki ležijo pretežno izven teritorialnih voda držav članic, in sicer v zvezi z vrstami ribolovnih dejavnosti, ki so v takih območjih prepovedane ali dovoljene.

2.   Svet lahko na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij naknadno določi še druga ribolovna zavarovana območja ali spremeni njihove meje in pravila njihovega upravljanja.

3.   Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile znanstveno določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zavarovati.

Člen 7

Nacionalna ribolovna zavarovana območja

1.   Države članice v dveh letih po sprejetju te uredbe in na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 5 te uredbe, ob upoštevanju ribolovnih zavarovanih območij, ki so že vzpostavljena ob začetku veljavnosti te uredbe, določijo nadaljnja ribolovna zavarovana območja v svojih teritorialnih vodah, kjer se ribolovne dejavnosti lahko prepovejo ali omejijo zaradi ohranjanja in upravljanja živih vodnih virov oziroma vzdrževanja ali izboljševanja stanja ohranjenosti morskih ekosistemov. Pristojni organi zadevnih držav članic določijo ribolovna orodja, ki se lahko uporabljajo v teh zavarovanih območjih, pa tudi ustrezna tehnična pravila, ki niso manj stroga kot zakonodaja Skupnosti.

2.   Države članice lahko na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij naknadno določijo še druga ribolovna zavarovana območja ali spremenijo njihove meje in pravila njihovega upravljanja, oblikovana v skladu z odstavkom 1. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile ustrezno določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zavarovati.

3.   O ukrepih iz odstavkov 1 in 2 se uradno obvesti Komisijo. Države članice ob uporabi določb iz odstavkov 1 in 2 Komisijo obvestijo o znanstvenih, tehničnih in pravnih razlogih, na katerih temelji zahteva po posebnih ukrepih.

4.   Kadar bi predlagano ribolovno zavarovano območje v teritorialnih vodah države članice lahko prizadelo plovila druge države članice, se ribolovno zavarovano območje določi šele po posvetovanju s Komisijo, zadevno državo članico in zadevnim regionalnim svetovalnim svetom v skladu s postopkom iz člena 8(3) do (6) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

5.   Če Komisija meni, da ukrepi za upravljanje ribištva, o katerih je uradno obveščena v skladu s odstavkom 3, niso zadostni za zagotovitev visoke ravni varstva virov in okolja, lahko po posvetovanju z državo članico slednjo pozove, naj ukrep spremeni, ali predlaga, da Svet določi zavarovano območje oziroma sprejme ukrepe za upravljanje ribištva glede zadevnih voda.

POGLAVJE IV

OMEJITVE V ZVEZI Z RIBOLOVNIMI ORODJI

Člen 8

Prepovedano ribolovno orodje in prakse

1.   Naštetega se ne uporablja pri ribolovu in ni prisotno na krovu:

(a)	toksičnih snovi, sredstev za omamljanje ali korozivnih snovi;

(b)	generatorjev za elektrošok;

(c)	eksplozivov;

(d)	snovi, ki ob mešanju lahko eksplodirajo;

(e)	vlečne opreme za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(f)	pnevmatskih kladiv ali drugih perkusijskih naprav za nabiranje zlasti školjk, ki vrtajo v kamen;

(g)	andrejevih križev in podobnih grabilcev za nabiranje zlasti rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(h)	ploskev, narejenih iz mrežnega materiala, katerega očesa imajo odprtino manjšo od 40 mm, za plovila s pridneno vlečno mrežo.

2.   Stoječe mreže se ne uporabljajo za lovljenje naslednjih vrst: dolgoplavutega tuna (Thunnus alalunga), navadnega tuna (Thunnus thynnus), mečarice (Xyphias gladius), kostanjevke (Brama brama), morskih psov (Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; Alopiidae; Carcharhinidae; Sphyrnidae; Isuridae in Lamnidae).

Z odstopanjem se lahko naključni prilov največ treh primerkov vrst morskega psa, navedenih v prvem pododstavku, obdrži na krovu ali iztovori, če te vrste niso zaščitene s pravom Skupnosti.

3.   Prepovedano je loviti, imeti na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo morske datlje (Lithophaga litophaga) in zavrtače (Pholas dactylus).

4.   Podvodna puška je prepovedana, če se uporablja v povezavi z napravami, ki omogočajo dihanje (akvalungami) ali ponoči med sončnim zahodom in sončnim vzhodom.

5.   Prepovedano je loviti, imeti na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo samic raroga (Palinuridae spp.) in samic jastoga (Homarus gammarus), ki nosijo ikre. Samice raroga in samice jastoga, ki nosijo ikre, morajo biti vrnjene nazaj v morje takoj po naključnem ulovu, uporabiti pa jih je mogoče tudi za neposredno obnavljanje in prenašanje staležev v okviru načrtov upravljanja, oblikovanih na podlagi člena 18 ali 19 te uredbe.

Člen 9

Najmanjše velikosti mrežnih očes

1.   Vlečne mreže in potegalke, obkroževalne mreže ali zabodne mreže je prepovedano uporabljati za ribolov in imeti na krovu, razen če je velikost očes na delu mreže, kjer so najmanjša očesa, v skladu z odstavki 3 do 6 tega člena.

2.   Velikost mrežnih očes se določi s postopki, navedenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 129/2003 (9).

3.   Za vlečne mreže in potegalke, razen za tiste iz odstavka 4, je najmanjša velikost mrežnih očes sledeča:

1.	do 30. junija 2008: 40 mm;

2.

od 1. julija 2008 se mreža iz točke 1 nadomesti z mrežo s kvadratastimi očesi velikosti 40 mm na vreči ali, na podlagi ustrezno utemeljene zahteve lastnika plovila, z mrežo z rombastimi očesi velikosti 50 mm. V povezavi s prejšnjim pododstavkom smejo ribiška plovila uporabljati in imeti na krovu samo eno izmed obeh vrst mrež;

3.	Komisija do 30. junija 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega odstavka; na podlagi poročila in tudi na podlagi informacij, ki jih do 31. decembra 2011 posredujejo države članice, po potrebi predlaga potrebne prilagoditve.

4.   Za vlečne mreže za lovljenje sardele in sardona, kadar ti dve vrsti predstavljata najmanj 80 % ulova v živi teži po sortiranju, je najmanjša velikost mrežnih očes 20 mm.

5.   Za obkroževalne mreže je najmanjša velikost mrežnih očes 14 mm.

6.	(a) Stoječe zabodne mreže imajo mrežna očesa z odprtino, ki ni manjša od 16 mm. (b) Za stoječe zabodne mreže za lovljenje okatega ribona, kadar ta vrsta predstavlja najmanj 20 % ulova v živi teži, je najmanjša velikost mrežnih očes 100 mm.

7.   Država članica lahko dovoli odstopanje od določb iz odstavkov 3, 4 in 5 za potegalke odprtega morja in obalne potegalke, ki jih zadeva načrt upravljanja iz člena 19, pod pogojem, da so zadevne vrste ribolova zelo selektivne in imajo zanemarljiv vpliv na morsko okolje ter jih ne zadevajo določbe iz člena 4(5).

8.   Države članice za tako odstopanje zagotovijo najnovejše znanstvene in tehnične utemeljitve.

Člen 10

Najmanjša velikost trnka

Prepovedano je uporabljati za ribolov in imeti na krovu vse parangale s trnki, katerih skupna dolžina je manj kot 3,95 cm in širina manj kot 1,65 cm, in sicer za katero koli ribiško plovilo, ki uporablja parangale in iztovarja ali ima na krovu tako količino okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ki presega 20 % ulova v živi teži po sortiranju.

Člen 11

Dodatki in oprema na vlečnih mrežah

1.   Očes na katerem koli delu mreže se ne sme ovirati ali kako drugače zmanjšati, razen z napravami, dovoljenimi v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 3440/84 (10) ali naštetimi v Prilogi I(a) k tej uredbi.

2.   Oprema na vlečnih mrežah je v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I(b) k tej uredbi.

Člen 12

Mere ribolovnih orodij

Prepovedano je imeti na krovu ali uporabljati na morju ribolovna orodja, ki niso v skladu z merami, določenimi v Prilogi II.

Člen 13

Najmanjše razdalje in globine za uporabo ribolovnih orodij

1.   Prepovedana je uporaba vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je dovoljena uporaba strgač znotraj pasu 3 navtičnih milj ne glede na globino, če ulov vrst, ki niso lupinarji, ne presega 10 % skupne žive teže ulova.

2.   Uporaba vlečnih mrež je prepovedana znotraj pasu 1,5 navtične milje od obale. Uporaba strgač, upravljanih s plovila, in hidravličnih strgač pa je prepovedana znotraj pasu 0,3 navtične milje od obale.

3.   Prepovedana je uporaba zapornih plavaric znotraj pasu 300 metrov od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Zaporna plavarica se ne sme uporabiti pri globinah, manjših od 70 % skupnega padca zaporne plavarice same, merjene v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

4.   Uporaba strgač za nabiranje spužev je prepovedana do izobate 50 m; ta vrsta ribolova se tudi ne sme izvajati znotraj pasu 0,5 navtične milje od obale.

5.   Komisija v skladu s postopkom, predvidenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, na zahtevo države članice dovoli odstopanje od odstavkov 1, 2 in 3, pod pogojem, da je takšno odstopanje utemeljeno s posebnimi geografskimi omejitvami, na primer z velikostjo obalnih ploščadi vzdolž celotne obale zadevne države članice ali z obsegom za ribolov z vlečnimi mrežami primernih območij, kjer ribolov nima bistvenega vpliva na morsko okolje in zadevajo omejeno število plovil, in pod pogojem, da te vrste ribolova niso mogoče z drugačnim orodjem, ureja pa jih načrt upravljanja iz člena 18 ali 19. Države članice za tako odstopanje zagotovijo najnovejše znanstvene in tehnične utemeljitve.

6.   Z odstopanjem od odstavka 2 se vlečne mreže lahko začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 1,5 navtične milje, če je globina večja od izobate 50 metrov.

7.   Z odstopanjem od odstavka 3 se zaporne plavarice lahko začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 300 metrov, ali če je globina manjša od izobate 50 metrov, a ne manj kot 30 metrov. Zaporna plavarica se lahko uporablja začasno do 31. decembra 2007, pri globinah, manjših od 70 % skupnega padca zaporne plavarice same, merjene v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

8.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko strgače, upravljane s plovila, in hidravlične strgače začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 0,3 navtične milje.

9.   Odstopanje iz odstavka 5 se uporablja le za tiste ribolovne dejavnosti, ki so jih države članice že dovolile, in za tista plovila, ki so v tej vrsti ribištva izkazano prisotna več kot pet let, in ne sme pomeniti nikakršnega prihodnjega povečanja ribolovnega napora.

Seznam ribiških plovil z dovoljenjem in njihove karakteristike se posredujejo Komisiji do 30. aprila 2007; razvidna mora biti primerjava s karakteristikami te flote na dan 1. januarja 2000.

Poleg tega te ribolovne dejavnosti:

(a)	izpolnjujejo zahteve iz členov 4, 8(1)(h), 9(3)(2) in 23;

(b)	ne motijo dejavnosti plovil, ki ne uporabljajo vlečnih mrež, potegalk ali njim podobnih mrež, ampak drugo orodje,

(c)	so ustrezno urejene tako, da je ulov vrst, navedenih v Prilogi III, razen školjk, kar najmanjši;

(d)	nimajo za cilj ulova glavonožcev.

Zadevne države članice pripravijo načrt spremljanja in Komisiji poročajo vsaka tri leta od začetka veljavnosti te uredbe. Prvo poročilo Komisiji posredujejo do 31. julija 2009. Komisija lahko v luči teh poročil ukrepa v skladu s členom 18 ali 19(9) te uredbe.

10.   Odstopanja od odstavkov 1 in 2 so dovoljena za tiste vrste ribolova, za katere se uporablja odstopanje na podlagi člena 4(5) te uredbe in v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

11.   Z odstopanjem od odstavka 2 je uporaba vlečnih mrež med 0,7 in 1,5 navtične milje od obale dovoljena pod naslednjimi pogoji:

—	morska globina dosega izobato najmanj 50 metrov,

—	obstajajo posebne geografske omejitve, npr. omejena velikost obalnih ploščadi vzdolž celotne obale države članice ali omejen obseg primernih območij za ribolov z vlečnimi mrežami,

—	ni bistvenega vpliva na morsko okolje,

—	zagotavlja se skladnost z odstavkom 9(3)(a) in (b),

—	uporaba vlečnih mrež ne vključuje povečanja ribolovnega napora v primerjavi s količino, ki so jo države članice že dovolile.

Države članice do 30. septembra 2007 Komisijo uradno obvestijo o načinih uporabe tega odstopanja. To uradno obvestilo vključuje seznam ribiških plovil z dovoljenjem in con, opredeljenih z geografskimi koordinatami na kopnem in na morju.

Zadevne države članice spremljajo ribolovne dejavnosti v teh conah in zagotavljajo znanstveno ocenjevanje. Rezultati znanstvene ocene se sporočijo Komisiji vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. Prvo poročilo Komisiji se posreduje do 31. julija 2009.

Če Komisija na podlagi uradnih obvestil države članice v skladu s pododstavkoma 2 in 3 ali na podlagi novih znanstvenih dokazov meni, da pogoji za odstopanje niso izpolnjeni, lahko po posvetovanju z zadevno državo članico to državo pozove, da to odstopanje spremeni, ali Svetu predlaga ustrezne ukrepe za zaščito virov in okolja.

Člen 14

Prehodna odstopanja od najmanjše velikosti mrežnih očes in najmanjše oddaljenosti od obale pri uporabi ribolovnih orodij

1.   Katero koli ribolovno orodje iz člena 9(3), (4) in (5), katerega najmanjša velikost mrežnih očes je manjša od velikosti, določene v navedenem členu, in ki se uporablja v skladu z nacionalnim pravom, ki je veljalo na dan 1. januarja 1994, se lahko uporablja do 31. maja 2010, tudi če ne izpolnjuje zahtev iz člena 13(9).

2.   Katero koli ribolovno orodje iz člena 13(1), (2) in (3), ki se uporablja na razdalji od obale, ki je krajša od razdalje, določene v navedenem členu, in ki se uporablja v skladu z nacionalnim pravom, ki je veljalo na dan 1. januarja 1994, se lahko uporablja do 31. maja 2010, tudi če ne izpolnjuje zahtev iz člena 13(9).

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata, razen če Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in na podlagi znanstvenih izsledkov ne odloči drugače.

POGLAVJE V

NAJMANJŠE VELIKOSTI MORSKIH ORGANIZMOV

Člen 15

Najmanjše velikosti morskih organizmov

1.   Morski organizem, ki je manjši od najmanjše velikosti, določene v Prilogi III (v nadaljnjem besedilu „podmerski morski organizmi“), se ne lovi, obdrži na krovu, pretovarja, iztovarja, prenaša, skladišči, prodaja, razstavlja ali ponuja v prodajo.

2.   Velikost morskih organizmov se meri v skladu s Prilogo IV. Če je dovoljena več kot ena metoda merjenja velikosti, se šteje, da so morski organizmi ustrezno veliki, če je vsaj ena od predpisanih meritev enaka ali večja od ustrezne najmanjše velikosti.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za zalege sardel, ki se iztovarjajo za človeško porabo, če jih ujamejo potegalke odprtega morja ali obalne potegalke in so dovoljene v skladu z nacionalnimi predpisi, določenimi v načrtu upravljanja iz člena 19, pod pogojem, da je zadevni stalež sardel znotraj varnih bioloških meja.

Člen 16

Neposredno obnavljanje in prenašanje staležev

1.   Z odstopanjem od člena 15 se lahko podmerski morski organizmi lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo, iztovarjajo, prenašajo, skladiščijo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo živi za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja staležev, in sicer z dovoljenjem in pod nadzorom države članice, v kateri se te dejavnosti opravljajo.

2.   Države članice zagotovijo, da se lov podmerskih morskih organizmov za namene iz odstavka 1 izvaja v skladu z vsemi ukrepi Skupnosti za upravljanje, ki se uporabljajo za zadevno vrsto.

3.   Morski organizmi, ujeti za namene iz odstavka 1, se bodisi vrnejo v morje ali se uporabijo za ekstenzivno ribogojstvo. Če so nato ponovno ulovljeni, se lahko prodajajo, skladiščijo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz člena 15.

4.   Prepovedano je uvajanje, prenašanje in neposredno obnavljanje staležev z neavtohtonimi vrstami, razen če se to izvaja v skladu s členom 22(b) Direktive Sveta 92/43/EGS.

POGLAVJE VI

NEGOSPODARSKI RIBOLOV

Člen 17

Ljubiteljski ribolov

1.   Pri ljubiteljskem ribolovu je prepovedana uporaba vlečnih mrež, obkroževalnih mrež, zapornih plavaric, mehaniziranih strgač, zabodnih mrež in kombiniranih stoječih mrež. Za ljubiteljski ribolov je prav tako prepovedana uporaba parangalov izrazito selivskih vrst.

2.   Države članice zagotovijo, da se ljubiteljski ribolov izvaja v skladu s cilji in pravili iz te uredbe.

3.   Države članice zagotovijo, da se pri ljubiteljskem ribolovu ulovljeni morski organizmi ne tržijo. Ne glede na to pa se izjemoma lahko dovoli trženje vrst, ujetih v okviru športnih tekmovanj, pod pogojem, da se dobiček od njihove prodaje porabi za dobrodelne namene.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe za beleženje in zagotavljanje ločenega zbiranja podatkov o ulovih izrazito selivskih vrst, naštetih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 973/2001 (11), pri ljubiteljskem ribolovu v Sredozemskem morju.

5.   Države članice uredijo podvodni ribolov s podvodnimi puškami, zlasti da bi izpolnile obveznosti iz člena 8(4).

6.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s tem členom.

POGLAVJE VII

NAČRTI UPRAVLJANJA

Člen 18

Načrti upravljanja na ravni Skupnosti

1.   Svet lahko sprejme načrte upravljanja za posebne vrste ribolova v Sredozemlju, zlasti na območjih, ki v celoti ali delno segajo prek teritorialnih voda držav članic. Ti načrti lahko vključujejo predvsem:

(a)	ukrepe za upravljanje ribolovnega napora;

(b)	posebne tehnične ukrepe, kjer je to primerno tudi začasna odstopanja od pravil iz te uredbe, kadar so taka odstopanja nujna za opravljanje ribolovnih dejavnosti in pod pogojem, da načrt upravljanja zagotavlja trajnostno izkoriščanje zadevnih virov;

(c)	razširitev obvezne uporabe sistemov spremljanja plovil ali podobnih sistemov za plovila celotne dolžine med 10 m in 15 m;

(d)	začasne ali stalne omejitve na cone, rezervirane za določena orodja ali plovila, ki prevzamejo obveznosti v okviru načrta upravljanja.

Načrti upravljanja predvidevajo izdajanje posebnih ribolovnih kart v skladu z Uredbo (ES) št. 1627/94 (12).

Ne glede na določbe člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se za plovila celotne dolžine manj kot 10 metrov lahko zahteva posebna ribolovna karta.

2.   Države članice in/ali Regionalni svetovalni svet za Sredozemsko morje lahko Komisiji predložijo predloge v zvezi s pripravljanjem načrtov upravljanja. Komisija na take predloge odgovori v treh mesecih od njihovega prejema.

3.   Države članice in Komisija zagotovijo ustrezno znanstveno spremljanje načrtov upravljanja. Vsako leto se zlasti pregledajo nekateri ukrepi za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki izkoriščajo vrste s kratko življenjsko dobo, in se tako upoštevajo spremembe, ki bi se lahko pojavile v zvezi z obnovo staležev.

Člen 19

Načrti upravljanja za nekatere ribolovne dejavnosti v teritorialnih vodah

1.   Države članice do 31. decembra 2007 sprejmejo načrte upravljanja za ribolovne dejavnosti, ki se znotraj njihovih teritorialnih voda opravljajo z vlečnimi mrežami, s potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami, obkroževalnimi mrežami in strgačami. Za te načrte upravljanja se uporablja člen 6(2), (3) in prvi pododstavek člena 6(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2.   Države članice lahko naknadno na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij določijo druge načrte upravljanja.

3.   Države članice zagotovijo ustrezno znanstveno spremljanje načrtov upravljanja. Vsako leto se zlasti pregledajo nekateri ukrepi za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki izkoriščajo vrste s kratko življenjsko dobo, in se tako upoštevajo spremembe, ki bi se lahko pojavile v zvezi z obnovo staležev.

4.   Načrti upravljanja lahko vključujejo ukrepe, ki presegajo okvir določb te uredbe, z namenom:

(a)	povečanja selektivnosti ribolovnega orodja;

(b)	zmanjšanja zavrženih količin;

(c)	omejevanja ribolovnega napora.

5.   Ukrepi, ki se vključijo v načrte upravljanja, so sorazmerni s cilji, nalogami in predvidenim časovnim okvirom ter upoštevajo:

(a)	status ohranjevanja staleža ali staležev;

(b)	biološke lastnosti staleža ali staležev;

(c)	lastnosti ribolovnih dejavnosti, pri katerih so staleži ulovljeni;

(d)	gospodarski vpliv ukrepov na zadevne ribolovne dejavnosti.

6.   Načrti upravljanja predvidevajo izdajanje posebnih ribolovnih kart v skladu z Uredbo (ES) št. 1627/94.

Ne glede na določbe člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se za plovila celotne dolžine manj kot 10 metrov lahko zahteva posebna ribolovna karta.

7.   Komisijo se do 30. septembra 2007 uradno obvesti o načrtih upravljanja iz odstavka 1, tako da lahko svoje pripombe poda pred sprejetjem načrta. Komisijo se uradno obvesti o načrtih upravljanja iz odstavka 2 šest mesecev pred datumom predvidenega začetka veljavnosti. Komisija te načrte sporoči drugim državam članicam.

8.   Če lahko načrt upravljanja vpliva na plovila druge države članice, se sprejme šele po posvetovanju s Komisijo, zadevno državo članico in zadevnim regionalnim svetovalnim svetom v skladu s postopkom iz člena 8(3) do (6) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

9.   Če Komisija na podlagi uradnega obvestila iz odstavka 7 ali na podlagi novega strokovnega mnenja meni, da načrt upravljanja, sprejet bodisi v skladu z odstavkom 1 bodisi v skladu z odstavkom 2, ne zagotavlja dovolj visoke ravni varstva virov in okolja, lahko po posvetovanju z državo članico slednjo pozove, naj načrt spremeni, ali Svetu predlaga ustrezne ukrepe za varstvo virov in okolja.

POGLAVJE VII

NADZORNI UKREPI

Člen 20

Ulov ciljnih vrst

1.   Odstotki iz člena 9(4) in (6), člena 10 ter člena 13(1) se izračunajo kot delež glede na živo težo vseh živih vodnih organizmov na krovu po sortiranju ali iztovarjanju. Izračunajo se lahko na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.

2.   Če so bili živi vodni organizmi pretovorjeni z ribiških plovil, se te pretovorjene količine upoštevajo pri izračunu odstotkov iz odstavka 1.

Člen 21

Pretovarjanje

Samo kapitani ribiških plovil, ki vodijo ladijski dnevnik v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93, lahko pretovarjajo žive vodne organizme na druga plovila ali sprejemajo pretovarjanja z drugih plovil na svoja.

Člen 22

Določena pristanišča

1.   Ulovi plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami, plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami, zapornih plavaric, pelagičnih parangalov, strgač, upravljanih s plovila, in hidravličnih strgač se prvič iztovorijo in tržijo le v tistih pristaniščih, ki jih določijo države članice.

2.   Države članice do 30. aprila 2007 Komisijo uradno obvestijo o seznamu določenih pristanišč. Komisija seznam posreduje drugim državam članicam.

Člen 23

Spremljanje ulova

V členu 6(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

Člen 24

Register plovil, ki jim je dovoljeno loviti na območju Sporazuma GFCM

1.   Vsaka država članica pošlje Komisiji pred 1. junijem 2007 po običajni poti za obdelavo podatkov seznam plovil celotne dolžine več kot 15 metrov, ki plujejo pod njeno zastavo, so registrirane na njenem ozemlju in ki jim je z izdajo ribolovne karte dovolila loviti na območju Sporazuma GFCM.

2.   Seznam iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)	številko registra flote Skupnosti za plovilo (številka CFR) in zunanjo oznako, kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 (13);

(b)	obdobje, za katerega se dovoli ribolov in/ali pretovarjanje;

(c)	uporabljena ribolovna orodja.

3.   Komisija pošlje seznam Izvršnemu sekretariatu GFCM pred 1. julijem 2007, tako da se lahko ta plovila vpišejo v register plovil GFCM celotne dolžine več kot 15 metrov, ki jim je dovoljeno loviti na območju Sporazuma GFCM (v nadaljnjem besedilu register GFCM).

4.   Komisija se uradno obvesti o vseh spremembah seznama iz odstavka 1, ki se nato po enakem postopku pošljejo Izvršnemu sekretariatu GFCM vsaj 10 delovnih dni preden plovilo začne opravljati ribolovno dejavnost na območju GFCM.

5.   Ribiška plovila Skupnosti celotne dolžine več kot 15 metrov, ki niso na seznamu iz odstavka 1, na območju GFCM ne smejo loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati nobene vrste rib ali lupinarjev.

6.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)	lahko na območju GFCM opravljajo ribolovno dejavnost – pod pogoji, določenimi za ribolovno karto – le plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, so na seznamu iz odstavka 1 in imajo na krovu ribolovno karto, ki jo je izdala država članica;

(b)

se ribolovna karta ne izda za plovila, ki so na območju GFCM ali drugod opravljala nezakonit, nereguliran in neprijavljen ribolov (ribolov IUU), razen če novi lastniki zagotovijo ustrezna dokazila, da prejšnji lastniki in nosilci dejavnosti za plovilo nimajo več pravnega ali finančnega interesa, da od njega nimajo nobene koristi ali da nad njihovim plovilom ne izvajajo nobenega nadzora ali da s svojimi plovili ne opravljajo ribolova IUU niti z njim niso povezani;

(c)

kolikor je mogoče, nacionalna zakonodaja lastnikom in upravljavcem plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in so na seznamu iz odstavka 1, prepove sodelovanje v ribolovnih dejavnostih na območju Sporazuma o ustanovitvi GFCM ali povezanost s takšnimi dejavnosti, če te dejavnosti opravljajo plovila, ki niso v registru GFCM;

(d)	kolikor je mogoče, nacionalna zakonodaja od lastnikov plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in so na seznamu iz odstavka 1, zahteva, da so državljani ali pravne osebe države članice, pod zastavo katere plujejo;

(e)	so njihova plovila v skladu z vsemi ustreznimi ukrepi GFCM za ohranjanje in upravljanje.

7.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved ribolova, obdržanja na krovu, pretovarjanja ali iztovarjanja vseh vrste rib ali lupinarjev, ki so jih plovila celotne dolžine več kot 15 metrov, ki niso v registru GFCM, ulovila na območju GCFM.

8.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o tem, ali obstajajo očitni razlogi za sum, da plovila celotne dolžine več kot 15 metrov, ki niso v registru GFCM, na območju Sporazuma o ustanovitvi GFCM lovijo ali pretovarjajo ribe in lupinarje.

POGLAVJE IX

UKREPI ZA IZRAZITO SELIVSKE VRSTE

Člen 25

Ribolov mečarice

Svet pred 31. decembrom 2007 odloči o tehničnih ukrepih za varstvo nedorasle mečarice v Sredozemskem morju.

POGLAVJE X

UKREPI ZA VODE OKROG MALTE

Člen 26

25-miljna upravljavska cona okrog Malte

1.   Dostop plovil Skupnosti do voda in virov v pasu v razdalji 25 navtičnih milj od temeljne črte okrog malteških otokov (v nadaljnjem besedilu „upravljavska cona“) je urejen, kakor sledi:

(a)	ribolov v upravljavski coni se omeji na ribiška plovila celotne dolžine manj kot 12 metrov, ki ne uporabljajo vlečnega orodja;

(b)	skupni ribolovni napor teh plovil, izražen s skupno ribolovno zmogljivostjo, ne presega povprečne vrednosti za obdobje 2000–2001, ki znaša 1 950 plovil s skupno močjo motorja 83 000 kW oziroma z bruto tonažo 4 035 BT.

2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se plovilom z vlečno mrežo, ki imajo celotno dolžino 24 metrov ali manj, dovoli ribolov na nekaterih delih upravljavske cone, kakor je opisano v delu (a) Priloge V k tej uredbi, pod pogojem, da:

(a)	skupna ribolovna zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki smejo opravljati ribolov v upravljavski coni, ne sme presegati 4 800 kW;

(b)	ribolovna zmogljivost plovila z vlečno mrežo, ki sme opravljati ribolov na globini manjši od 200 metrov, ne sme presegati 185 kW; izobata 200 metrov se označi s črto, ki povezuje točke, navedene v delu (b) Priloge V k tej uredbi;

(c)

imajo plovila z vlečno mrežo, ki opravljajo ribolov v upravljavski coni, posebne ribolovne karte v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami in da se ta plovila vpišejo v seznam, ki vsebuje zunanjo oznako in številko registra flote Skupnosti za plovilo (številka CFR), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004, ter da zadevne države članice ta seznam vsako leto predložijo Komisiji;

(d)	omejitve glede zmogljivosti iz točk (a) in (b) se ob upoštevanju nasvetov ustreznih znanstvenih teles redno ocenjujejo z vidika njihovega učinka na ohranjanje staležev.

3.   Če skupna ribolovna zmogljivost iz točke (a) odstavka 2 presega skupno ribolovno zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki imajo celotno dolžino 24 metrov ali manj in so v referenčnem obdobju 2000–2001 opravljala ribolov v upravljavski coni (v nadaljnjem besedilu „referenčna ribolovna zmogljivost“), Komisija v skladu s postopkom iz člena 29 razporedi ta presežek razpoložljive ribolovne zmogljivosti med države članice, pri čemer se upoštevajo interesi držav članic, ki so zaprosile za dovoljenje.

Referenčna ribolovna zmogljivost znaša 3 600 kW.

4.   Posebne ribolovne karte za presežek razpoložljivih ribolovnih zmogljivosti iz odstavka 3 se izdajo le za plovila, ki so bila na dan začetka uporabe tega člena vključena v register flote Skupnosti.

5.   Če skupna ribolovna zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki smejo v skladu s točko (c) odstavka (2) opravljati ribolov v upravljavski coni, preseže omejitev, določeno v točki (a) odstavka (2), zaradi znižanja omejitve po oceni, predvideni v točki (d) odstavka 2, Komisija razporedi ribolovno zmogljivost med države članice na podlagi naslednjega:

(a)	najprej se upošteva ribolovna zmogljivost, izražena v kW, za plovila, ki so v obdobju 2000–2001 opravljala ribolov v coni;

(b)	nato se upošteva ribolovna zmogljivost, izražena v kW, za plovila, ki so opravljala ribolov v coni v katerem koli drugem obdobju;

(c)	preostanek ribolovne zmogljivosti za druga plovila se razporedi med države članice, pri čemer se upoštevajo interesi držav članic, ki so predložile vlogo.

6.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 smejo v upravljavski coni opravljati ribolov ribiška plovila, ki lovijo z zapornimi plavaricami ali s parangali, in ribiška plovila, ki v skladu s členom 27 lovijo delfinke. V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94 se jim dodeli posebna ribolovna karta in se vpišejo v seznam, ki vsebuje zunanjo oznako in številko registra flote Skupnosti za plovilo (številka CFR), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004, zadevne države članice pa ta seznam vsako leto predložijo Komisiji. Ribolovni napor se kljub temu nadzira zaradi ohranjanja trajnostne naravnanosti ribolova v tej coni.

7.   Kapitan plovila z vlečno mrežo, ki ima v skladu z odstavkom 2 dovoljenje za opravljanje ribolova v upravljavski coni in ni opremljeno z VMS, svojim organom in organom obalne države javi vsak vstop v upravljavsko cono in vsak izhod iz nje.

Člen 27

Ribolov delfink

1.   V upravljavski coni velja od 1. januarja do 5. avgusta vsako leto prepoved lovljenja delfinke (Coryphaena spp.) s pomočjo naprav za zbiranje rib (FAD).

2.   V upravljavski coni lahko lovi delfinke največ 130 plovil.

3.   Malteški organi določijo plovne poti FAD in jih najpozneje do 30. junija vsako leto dodelijo ribiškim plovilom Skupnosti. Ribiška plovila Skupnosti, ki ne plujejo pod zastavo Malte, v 12-miljni upravljavski coni ne smejo uporabljati plovnih poti FAD.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 26 določi merila, ki se uporabljajo pri določitvi in dodelitvi plovnih poti FAD.

4.   Ribiškim plovilom, ki jim je dovoljeno loviti delfinke, se v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94 dodeli posebna ribolovna karta in se vpišejo v seznam, ki vsebuje zunanjo oznako in številko registra flote Skupnosti za plovilo(številka CFR), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004, zadevne države članice pa seznam vsako leto predložijo Komisiji. Ne glede na določbe iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se za plovila celotne dolžine manj kot 10 metrov zahteva posebna ribolovna karta.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Postopek odločanja

Svet postopa v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe, razen če ta uredba ne določa drugače.

Člen 29

Izvedbeni predpisi

Podrobna pravila za izvajanje členov 26 in 27 te uredbe se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 30

Spremembe

Spremembe prilog se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 31

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1626/94 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo ob upoštevanju korelacijske tabele iz Priloge VI.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA I

Tehnični pogoji za dodatke in opremo na vlečnih mrežah

Opredelitve pojmov

V tej prilogi:

(a)	„večnitni mrežni material“ pomeni mrežni material iz dveh ali več niti, pri čemer se lahko dve niti med vozloma ločita, ne da bi se poškodovala struktura niti;

(b)	„brezvozelni mrežni material“ pomeni mrežni material iz očes s štirimi približno enako dolgimi stranmi, pri čemer vogale očes oblikujejo prepletene niti dveh sosednih strani očes;

(c)	„mrežni material s kvadratastimi očesi“ pomeni mrežno strukturo, ki je nameščena tako, da je med dvema sklopoma vzporednih strani, ki tvorijo stranice očes, en sklop vzporeden podolžni osi, drugi pa je v desnih kotih vzporeden podolžni osi mreže;

(d)	„telo vlečne mreže“ pomeni zoženi del sprednjega dela vlečne mreže;

(e)	„priključek“ pomeni nezoženi del iz ene ali več ploskev, med telesom vlečne mreže in vrečo;

(f)	„vreča“ pomeni skrajni zadnji del vlečne mreže ali mreže z enako velikimi očesi, bodisi valjaste ali zožene oblike s prečnimi prerezi, ki so skoraj okrogli z enakim oziroma manjšim polmerom;

(g)	„balonasta vreča“ pomeni vrečo iz ene ali več stičnih ploskev ali iz mreže z enako velikimi očesi, katere število očes se veča proti skrajno zadnjem delu orodja, zaradi česar se poveča prečna dolžina – glede na vzdolžno os mreže – in obod vreče;

(h)

„žepu podobna vreča“ pomeni vrečo z vertikalno višino, ki se manjša proti skrajno zadnjemu delu vreče, in s prečnimi prerezi skoraj elipsaste oblike z enakimi ali manjšimi glavnimi osmi. Skrajni zadnji del vreče je narejen iz enkrat prepognjene ploskve ali z prečnim prišitjem – glede na vzdolžno os mreže – skrajno zadnjih zgornjih in spodnjih ploskev;

(i)	„prečna vezna vrv“ pomeni zunanjo ali notranjo vrv, ki je na skrajno zadnjem delu vreče prečna na vzdolžno os, bodisi vzdolž stičišča med dvema ploskvama, zgornjo ali spodnjo, ali vzdolž upogiba zadnje enojne ploskve. Lahko je podaljšek stranske vezne vrvi ali pa gre za povsem ločeno vrv;

(j)	„obseg oboda“ preseka rombastega mrežnega materiala vlečne mreže je enak zmnožku števila očes v tem preseku in velikosti raztegnjenega očesa;

(k)	„obseg oboda“ preseka kvadratastega mrežnega materiala vlečne mreže je enak zmnožku števila očes v tem preseku in dolžine stranice očesa;

(a)   Dovoljeni dodatki k vlečnim mrežam

1.	Ne glede na člen 8 Uredbe (EGS) št. 3440/84 se lahko za zapiranje odprtine za praznjenje žepu podobne vreče uporablja prečna – glede na vzdolžno os mreže – ali vzdolžna zadrgi podobna mehanska naprava.

2.	Prečna zadrga se pritrdi 1 meter ali manj stran od zadnjih očes vreče.

(b)   Zahteve glede opreme

1.	Balonasta vreča v vlečnih mrežah je prepovedana. V posamezni vreči se število enako velikih očes okoli oboda vreče ne sme večati od začetnega dela proti zadnjemu delu.

2.

Obod skrajno zadnjega dela vlečnega telesa (zoženi predel) ali priključka (nezoženi predel) ni manjši od oboda na sprednjem delu vreče v ožjem smislu. Zlasti pri vreči s kvadratastimi očesi je velikost oboda skrajno zadnjega dela vlečnega telesa ali priključka 2 do 4-kratna velikost oboda na sprednjem delu vreče v ožjem smislu.

3.

Ploskve s kvadratastimi očesi se lahko vstavijo v vse vlečne mreže ali potegalke pred priključkom ali kjer koli med začetkom priključka in zadnjim delom vreče. Kvadratastih očes ne smejo na noben način ovirati ne notranji ne zunanji dodatki. Ploskve s kvadratastimi očesi so narejene iz brezvozelnega mrežnega materiala ali iz mrežnega materiala z nedrsečimi vozli in se vstavijo tako, da so očesa med ribolovom vedno v celoti odprta. Podrobna pravila za nadaljnje tehnične specifikacije ploskev s kvadratastimi očesi se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe.

4.	V skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe se lahko dovolijo tehnične naprave za zboljšanje selektivnosti vlečnih mrež, razen tistih iz točke b.3 zgoraj.

5.	Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke, katere vreča je v celoti ali deloma narejena iz kakršnega koli mrežnega materiala z očesi, ki niso kvadratasta ali rombasta, je prepovedana, razen če se dovoli v skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe.

6.	Odstavka 4 in 5 se ne uporabljata za potegalke odprtega morja, ki imajo vreče z očesi, manjšimi od 10 mm.

7.

Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (EGS) št. 3440/84 ima ojačevalna vreča plovil s pridneno vlečno mrežo – z očesom vreče manjšim od 60 mm – očesa velika vsaj 120 mm. Ta določba se uporablja le za Sredozemsko morje in ne posega v druge vode Skupnosti. Če je velikost očesa vreče 60 mm ali več, se uporablja člen 6(4) Uredbe (EGS) št. 3440/84.

8.	Žepu podobna vreča ima lahko le eno odprtino za praznjenje.

9.	Dolžina prečne vezne vrvi ne sme biti manjša od 20 % oboda vreče.

10.	Obod ojačevalne vreče, kakor je opredeljena v členu 6 Uredbe (EGS) št. 3440/84, je vsaj za 1,3-krat večji od oboda vreče pridnene vlečne mreže.

11.	Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke z vrečo, ki je v celoti ali deloma narejena iz enonitnega mrežnega materiala z debelino niti več kot 3,0 mm, je prepovedana.

12.	Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke z vrečo, ki je v celoti ali deloma narejena iz večnitnega mrežnega materiala, je prepovedana.

13.	Mrežni materiali z debelino niti več kot 6 mm so prepovedani na vseh delih pridnene vlečne mreže.

PRILOGA II

Zahteve glede značilnosti ribolovnega orodja

Opredelitve pojmov

V tej prilogi:

(1)	dolžina mrež se določi z dolžino plavajoče niti. Tudi dolžina stoječih in visečih mrež in se lahko opredeli na podlagi teže ali prostornine mase.

(2)	globina mreže je opredeljena kot vsota višine očes mreže (vključno z vozli), kadar so mokri in raztegnjeni pravokotno na plavajočo nit.

1.   Strgače

Največja širina strgač je 3 m, razen v primeru strgač za nabiranje spužev.

2.   Obkroževalne mreže (zaporne plavarice in plavarice brez zapornih niti)

Dolžina mrežnih materialov je omejena na 800 m, globina pa na 120 m, razen v primeru potegalk za ribolov tunov.

3.   Stoječe mreže

3.1

Trislojne in stoječe zabodne mreže 1. Največja globina trislojne mreže ne presega 4 m. 2. Največja globina stoječe zabodne mreže ne presega 10 m. 3. Prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 6 000 m trislojne mreže, stoječe zabodne mreže na plovilo je prepovedana, pri čemer od januarja 2008 velja, da je v primeru enega samega ribiča dovoljena prisotnost ali nastavitev največ 4 000 m takšne mreže, v primeru dveh ribičev je dovoljenih dodatnih 1 000 m, v primeru treh ribičev pa še dodatnih 1 000 m. Do 31. decembra 2007 takšne mreže v primeru enega ali dveh ribičev ne presegajo 5 000 m, v primeru treh ribičev pa 6 000 m. 4. Monofilament ali polmer niti stoječe zabodne mreže ne presega 0,5 mm. 5. Z odstopanjem od odstavka 2 največja globina stoječe zabodne mreže z največjo dolžino manjšo od 500 m ne sme presegati 30 m. Prepovedana je prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 500 m stoječe zabodne mreže, če ta preseže globinsko omejitev 10 m iz odstavka 2.

3.2

Kombinirane stoječe mreže (trislojne in zabodne mreže) 1. Največja globina kombinirane stoječe mreže ne presega 10 m. 2. Prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 2 500 m kombiniranih mrež na plovilo je prepovedana. 3. Monofilament ali polmer niti zabodne mreže ne presega 0,5 mm. 4. Z odstopanjem od odstavka 1 največja globina kombinirane stoječe mreže z največjo dolžino 500 m ne sme presegati 30 m. Prepovedana je prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 500 m kombinirane stoječe mreže, če ta preseže globinsko omejitev 10 m iz odstavka 1.

4.   Stoječi parangal

1.	Prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 1 000 trnkov na osebo na krovu je prepovedana, pri čemer velja skupna omejitev 5 000 trnkov na plovilo.

2.	Z odstopanjem od odstavka 1 ima lahko plovilo na ribolovnem potovanju, ki traja več kot 3 dni, na krovu največ 7 000 trnkov.

5.   Pasti za globokomorski ribolov rakov

Prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 250 pasti na plovilo je prepovedana.

6.   Površinski parangali (plavajoči)

Prepovedano je imeti na krovu ali nastaviti več kot:

1.	2 000 trnkov na plovilo za plovila, ki lovijo navadnega tuna (Thunnus thynnus), če ta vrsta predstavlja vsaj 70 % ulova žive teže po sortiranju;

2.	3 500 trnkov za plovila, ki lovijo mečarico (Xyphias gladius), če ta vrsta predstavlja vsaj 70 % ulova žive teže po sortiranju;

3.	5 000 trnkov na plovilo za plovila, ki lovijo dolgoplavutega tuna (Thunnus alalunga), če ta vrsta predstavlja vsaj 70 % ulova žive teže po sortiranju;

4.	Z odstopanjem od pododstavkov 1, 2 in 3 ima lahko plovilo na ribolovnem potovanju, ki traja več kot 2 dni, na krovu enako število dodatnih trnkov.

7.   Vlečne mreže

Tehnične določitve, ki določajo največje dimenzije plavajoče vrvi, spodnje vrvi, oboda ali obsega vlečnih mrež ter največje število mrež v vlečnih mrežah z več opreme, se sprejmejo do oktobra 2007 v skladu s postopkom iz člena 30 te uredbe.

PRILOGA III

Najmanjše velikosti morskih organizmov

Znanstveno Ime	Splošno Ime	Najmanjša velikost
1. Ribe
Dicentrarchus labrax	brancin	25 cm
Diplodus annularis	srebrni špar	12 cm
Diplodus puntazzo	pic	18 cm
Diplodus sargus	šarg	23 cm
Diplodus vulgaris	fratrc	18 cm
Engraulis encrasicolus  (14)	sardon	9 cm
Epinephelus spp.	kirnje	45 cm
Lithognathus mormyrus	ovčica	20 cm
Merluccius merluccius  (16)	oslič	20 cm
Mullus spp.	bradači	11 cm
Pagellus acarne	divji ribon	17 cm
Pagellus bogaraveo	okati ribon	33 cm
Pagellus erythrinus	ribon	15 cm
Pagrus pagrus	pagar	18 cm
Polyprion americanus	brodolomčar	45 cm
Sardina pilchardus  (15)	sardela	11 cm
Scomber spp.	lokarda	18 cm
Solea vulgaris	morski list	20 cm
Sparus aurata	orada	20 cm
Trachurus spp.	šur	15 cm
2. Raki
Homarus gammarus	jastog	300 mm SD 105 mm DK
Nephrops norvegicus	škamp	20 mm DK 70 mm SD
Palinuridae	rarog	90 mm DK
Parapenaeus longirostris	kozica	20 mm DK
3. Školjke
Pecten jacobeus	velika pokrovača	10 cm
Venerupis spp.	ladinke	25 mm
Venus spp.	venernice	25 mm
SD skupna dolžina; DK dolžina koša

PRILOGA IV

Merjenje velikosti morskega organizma

1.	Velikost ribe se meri, kakor je prikazano na sliki 1, od vrha glave do konca repne plavuti.

2.	Velikost škampa (Nephrops norvegicus) se meri, kakor je prikazano na sliki 2: — kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela očesa do središčne točke hrbtnega roba koša, ali — kot skupno dolžino, od vrha rostruma do zadnjega konca telzona, brez set.

3.	Velikost raroga (Homarus gammarus) se meri, kakor je prikazano na sliki 3: — kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela očesa do središčne točke hrbtnega roba koša, ali — kot skupno dolžino, od vrha rostruma do zadnjega konca telzona, brez set.

4.	Velikost raroga (Palinuridae) se meri, kakor je prikazano na sliki 4, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od vrha rostruma do središčne točke hrbtnega roba koša.

5.	Velikost školjk se meri, kakor je prikazano na sliki 5, čez najdaljši del lupine.

Slika 1

Slika 2	Slika 3
(škamp)	(jastog)
(a) Dolžina koša (b) Skupna dolžina

Slika 4

Slika 5

PRILOGA V

25-miljna upravljavska cona okrog malteških otokov

(a)

območja okrog malteških otokov, kjer je dovoljen ribolov z vlečno mrežo: geografske koordinate Cona A Cona H A1 – 36,0172oS, 14,1442oV H1 – 35,6739oS, 14,6742oV A2 – 36,0289oS, 14,1792oV H2 – 35,4656oS, 14,8459oV A3 – 35,9822oS, 14,2742oV H3 – 35,4272oS, 14,7609oV A4 – 35,8489oS, 14,3242oV H4 – 35,5106oS, 14,6325oV A5 – 35,8106oS, 14,2542oV H5 – 35,6406oS, 14,6025oV A6 – 35,9706oS, 14,2459oV   Cona B Cona I B1 – 35,7906oS, 14,4409oV I1 – 36,1489oS, 14,3909oV B2 – 35,8039oS, 14,4909oV I2 – 36,2523oS, 14,5092oV B3 – 35,7939oS, 14,4959oV I3 – 36,2373oS, 14,5259oV B4 – 35,7522oS, 14,4242oV I4 – 36,1372oS, 14,4225oV B5 – 35,7606oS, 14,4159oV   B6 – 35,7706oS, 14,4325oV   Cona C Cona J C1 – 35,8406oS, 14,6192oV J1 – 36,2189oS, 13,9108oV C2 – 35,8556oS, 14,6692oV J2 – 36,2689oS, 14,0708oV C3 – 35,8322oS, 14,6542oV J3 – 36,2472oS, 14,0708oV C4 – 35,8022oS, 14,5775oV J4 – 36,1972oS, 13,9225oV Cona D Cona K D1 – 36,0422oS, 14,3459oV K1 – 35,9739oS, 14,0242oV D2 – 36,0289oS, 14,4625oV K2 – 36,0022oS, 14,0408oV D3 – 35,9989oS, 14,4559oV K3 – 36,0656oS, 13,9692oV D4 – 36,0289oS, 14,3409oV K4 – 36,1356oS, 13,8575oV   K5 – 36,0456oS, 13,9242oV Cona E Cona L E1 – 35,9789oS, 14,7159oV L1 – 35,9856oS, 14,1075oV E2 – 36,0072oS, 14,8159oV L2 – 35,9956oS, 14,1158oV E3 – 35,9389oS, 14,7575oV L3 – 35,9572oS, 14,0325oV E4 – 35,8939oS, 14,6075oV L4 – 35,9622oS, 13,9408oV E5 – 35,9056oS, 14,5992oV   Cona F Cona M F1 – 36,1423oS, 14,6725oV M1 – 36,4856oS, 14,3292oV F2 – 36,1439oS, 14,7892oV M2 – 36,4639oS, 14,4342oV F3 – 36,0139oS, 14,7892oV M3 – 36,3606oS, 14,4875oV F4 – 36,0039oS, 14,6142oV M4 – 36,3423oS, 14,4242oV   M5 – 36,4156oS, 14,4208oV Cona G Cona N G1 – 36,0706oS, 14,9375oV N1 – 36,1155oS, 14,1217oV G2 – 35,9372oS, 15,0000oV N2 – 36,1079oS, 14,0779oV G3 – 35,7956oS, 14,9825oV N3 – 36,0717oS, 14,0264oV G4 – 35,7156oS, 14,8792oV N4 – 36,0458oS, 14,0376oV G5 – 35,8489oS, 14,6825oV N5 – 36,0516oS, 14,0896oV   N6 – 36,0989oS, 14,1355oV

(b)

Geografske koordinate nekaterih točk vzdolž izobate 200 m v 25-miljni upravljavski coni ID Zemljepisna širina Zemljepisna dolžina 1 36,3673oS 14,5540oV 2 36,3159oS 14,5567oV 3 36,2735oS 14,5379oV 4 36,2357oS 14,4785oV 5 36,1699oS 14,4316oV 6 36,1307oS 14,3534oV 7 36,1117oS 14,2127oV 8 36,1003oS 14,1658oV 9 36,0859oS 14,152oV 10 36,0547oS 14,143oV 11 35,9921oS 14,1584oV 12 35,9744oS 14,1815oV 13 35,9608oS 14,2235oV 14 35,9296oS 14,2164oV 15 35,8983oS 14,2328oV 16 35,867oS 14,4929oV 17 35,8358oS 14,2845oV 18 35,8191oS 14,2753oV 19 35,7863oS 14,3534oV 20 35,7542oS 14,4316oV 21 35,7355oS 14,4473oV 22 35,7225oS 14,5098oV 23 35,6951oS 14,5365oV 24 35,6325oS 14,536oV 25 35,57oS 14,5221oV 26 35,5348oS 14,588oV 27 35,5037oS 14,6192oV 28 35,5128oS 14,6349oV 29 35,57oS 14,6717oV 30 35,5975oS 14,647oV 31 35,5903oS 14,6036oV 32 35,6034oS 14,574oV 33 35,6532oS 14,5535oV 34 35,6726oS 14,5723oV 35 35,6668oS 14,5937oV 36 35,6618oS 14,6424oV 37 35,653oS 14,6661oV 38 35,57oS 14,6853oV 39 35,5294oS 14,713oV 40 35,5071oS 14,7443oV 41 35,4878oS 14,7834oV 42 35,4929oS 14,8247oV 43 35,4762oS 14,8246oV 44 36,2077oS 13,947oV 45 36,1954oS 13,96oV 46 36,1773oS 13,947oV 47 36,1848oS 13,9313oV 48 36,1954oS 13,925oV 49 35,4592oS 14,1815oV 50 35,4762oS 14,1895oV 51 35,4755oS 14,2127oV 52 35,4605oS 14,2199oV 53 35,4453oS 14,1971oV

PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1626/94	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2), prvi pododstavek	Člen 7, člen 17 in člen 19
Člen 1(2), drugi pododstavek	Člen 3
Člen 2(1) in (2)	Člen 8
Člen 2(3)	Člen 13(5), člen 17 in člen 19
Člen 3(1), prvi pododstavek	Člen 13(1), prvi pododstavek, in (5)
Člen 3(1), drugi pododstavek	Člen 13(5), člen 14(2) in (3), člen 19
Člen 3(1), tretji (1a) pododstavek	Člen 4, člen 13(9), člen 13(10), člen 19
Člen 3(2)	Člen 13(1), drugi pododstavek, in (8) ter člen 19
Člen 3(3)	Člen 4, člen 13(10) in člen 19
Člen 3(4)	Člen 13(3) in (7) ter člen 19
Člen 4	Člen 7
Člen 5	Člen 12 in Priloga II
Člen 6(1), prvi pododstavek, in člen 6(2)	Člen 9(1) in (2)
Člen 6(1), drugi pododstavek	Člen 9(7), člen 14(1) in (3)
Člen 6(3)	Priloga II, opredelitve pojmov
Člen 7	Člen 22
Člen 8(1) in (3)	Člen 15, Priloga III in Priloga IV
Člen 8a	Člen 26
Člen 8b	Člen 27
Člen 9	Člen 1(2)
Člen 10a	Člen 29
Člen 11	Člen 32
Priloga I	Člen 3 in člen 4
Priloga II	Člen 11, Priloga I in Priloga II
Priloga III	Člen 9(3), (4) in (5)
Priloga IV	Priloga III
Priloga V(b)	Priloga V