6.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/14

(1)

Z Uredbo (ES) št. 397/2004 (2) („dokončna uredba“) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 13,1 % na uvoz posteljnega perila iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi vlakni ali lanom (pri čemer lan ni prevladujoče vlakno), beljenih, barvanih ali tiskanih, s poreklom iz Pakistana.

(2)

Ukrepi so bili uvedeni na podlagi razpoložljivih dejstev, ker je bilo na kraju samem nemogoče preveriti zelo neverjetne zneske, prikazane v izpolnjenih vprašalnikih, ki jih je zaradi naslednjih okoliščin predložilo šest družb. Med preverjanjem druge družbe je Komisija prejela grozilno pismo s smrtjo, naslovljeno osebno na uradnike, ki so izvajali preverjanja. Glede na svojevrstno, osebno naravo pisma je Komisija menila, da niso izpolnjeni potrebni pogoji za izvajanje preverjanj in da te okoliščine močno ovirajo preiskavo. Zato je morala prekiniti preveritvene obiske.

(3)

V obdobju po uvedbi protidampinških ukrepov je Komisija prejela dovolj informacij, ki so kazale, da so se varnostne razmere spremenile, tj. da je bilo oviranje izvajanja preveritvenih obiskov odpravljeno. V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da začne delni vmesni pregled, omejen na vidike dampinga, da se preverijo ugotovitve na podlagi podatkov, ki so bili v celoti preverjeni in bolje odražajo stanje pakistanskih izvoznikov.

(4)

Komisija je 3. avgusta 2004, po posvetovanju s Svetovalnim odborom (3), v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, napovedala začetek ex officio delnega vmesnega pregleda, omejenega na damping, veljavnih protidampinških ukrepov, uvedenih z dokončno uredbo.

(5)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila proizvajalce izvoznike in uvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, pakistanske organe in združenja proizvajalcev Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoje stališče in zahtevati zaslišanje v roku, ki je bil naveden v obvestilu o začetku.

(6)

Številni proizvajalci izvozniki ter Pakistan Bedwear Exporters Association (Pakistansko združenje izvoznikov posteljnega perila), eden od številnih združenj proizvajalcev posteljnega perila v Pakistanu, kakor tudi združenje proizvajalcev Skupnosti (EUROCOTON), ki je bilo pritožnik v prvotni preiskavi, so v pisni obliki predstavili svoja stališča. Vsem strankam, ki so dokazale, da obstajajo razlogi za zaslišanje, je bila na zahtevo dana možnost za zaslišanje v določenem roku.

(7)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov, vključenih v to preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki, uvozniki in predstavniki, ki jih zastopajo, pozvani, da se javijo Komisiji, kot je opredeljeno v obvestilu o začetku, in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom, v 15 dneh od objave obvestila o začetku. Komisija se je glede izbire vzorca za izvoznike posvetovala tudi s pakistanskimi organi in združenjem proizvajalcev/izvoznikov, ki so se ji javili.

(9)

Po pregledu predloženih informacij je bilo odločeno, da je vzorčenje potrebno le v zvezi z izvozniki. Skupno je 110 družb izpolnilo vprašalnik o vzorčenju in v roku zagotovilo zahtevane informacije. Vendar 11 od teh družb ni niti proizvajalo niti izvažalo zadevnega izdelka in se zato niso mogle šteti kot zainteresirane stranke v preiskavi. Poleg tega je ena družba le delno sodelovala, saj ni predložila nobenih informacij o obsegu proizvodnje. Skupno se je štelo za sodelujoče 98 družb.

(10)

Vzorec je bil izbran v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Skupnost iz Pakistana, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(11)

Komisija je obvestila pakistanske organe in združenja proizvajalcev/izvoznikov o svoji nameri glede izbora vzorca osmih družb, ki predstavljajo 31 % pakistanskega izvoza v Skupnost. Pakistanski organi in eno združenje izvoznikov pa so ugovarjali temu predlogu in zaprosili za omejitev vzorca na šest družb, tj. izbrati enak vzorec kot v prvotni preiskavi.

(12)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe se je Komisija po teh posvetovanjih navsezadnje odločila, da bi bilo za dosego največje možne reprezentativnosti vzorca primerno v vzorec vključiti osem družb, ker (i) to omogoča zajetje večjega obsega izvoza, vključno z družbami, ki prodajajo tudi na domačem trgu; in ker (ii) je bilo mogoče v razpoložljivem času preiskati vseh osem družb.

(13)

Zahtevke za določitev individualne stopnje dampinga je predložilo 22 družb, ki niso bile izbrane v vzorec. Vendar glede na veliko število zahtevkov in obsega informacij, ki jih je bilo treba pregledati (zaradi, med drugim, velikega števila vrst zadevnega izdelka), se je štelo, da bi bila individualna proučitev po nepotrebnem obremenjujoča v smislu člena 17(3) osnovne uredbe in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave. Zato se zahtevki za določitev individualnih stopenj niso upoštevali.

(14)

Komisija je poslala vprašalnike družbam, izbranim v vzorec. Izpolnjene vprašalnike je prejela od vseh osmih proizvajalcev izvoznikov, izbranih v vzorec. Komisija je tudi poiskala in preverila vse informacije, ki so bili po njenem mnenju potrebni za namen njene preiskave. Vendar se je zaradi posebnih varnostnih omejitev odločila, da ne bo opravila preveritvenih obiskov v prostorih teh družb. Namesto tega je opravila pregled predloženih podatkov v tretji državi, v tem posebnem primeru v Združenih arabskih emiratih (ZAE), z uporabo komunikacijskih sistemov s sedeži preverjenih družb. To je omogočilo prejetje vseh zahtevanih dokumentov brez zamude pri posredovanju. Preverjeni so bili podatki naslednjih družb:

(15)

Ker se varnostne razmere v Pakistanu niso spremenile, je industrija Skupnosti ugotovila, da bi se preiskava morala končati. Zato preveritveni obisk v ZAE ne bi smel biti opravljen. V zvezi s tem je treba opomniti, da so informacije, zagotovljene med temi preverjanji, zadostovale za določitev stopnje dampinga. Kljub temu so se pripombe, ki jih je dala industrija Skupnosti, upoštevale pri ovrednotenju trajne narave spremenjenih okoliščin, kot je navedeno v uvodni izjavi 64.

(16)

Obdobje preiskave („OP“) je zajelo obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004.

(17)

Izdelek, ki ga je treba pregledati, je enak kot v prvotni preiskavi, tj. posteljno perilo iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi vlakni ali lanom (pri čemer lan ni prevladujoče vlakno), beljenih, barvanih ali tiskanih, s poreklom iz Pakistana, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 6302 21 00 (oznake TARIC 6302210081, 6302210089), ex 6302 22 90 (oznaka TARIC 6302229019), 6302 31 00 (oznaka TARIC 6302310090) in ex 6302 32 90 (oznaka TARIC 6302329019) („zadevni izdelek“). Posteljno perilo vključuje posteljne rjuhe (jogi ali navadne), prevleke za odeje in prevleke za vzglavne blazine, pakirane za prodajo bodisi posamično bodisi v garniturah.

(18)

Tkanine iz bombažnih vlaken, uporabljene za izdelavo posteljnega perila, so označene z dvema paroma številk. Prvi par označuje številko (ali težo) preje, uporabljene za osnovo oziroma votek, kakor je ustrezno. Drugi par označuje število niti na centimeter ali palec osnove oziroma votka, kakor je ustrezno.

(19)

Tkanine so beljene, barvane ali tiskane. Nato se razrežejo in sešijejo v različno velike navadne rjuhe, jogi rjuhe, prevleke za odeje in prevleke za blazine. Končni izdelek je pakiran za prodajo bodisi posamično bodisi v garniturah.

(20)

Kljub različnim možnim vrstam izdelkov, ki so posledica različnega načina tkanja, končne obdelave tkanine, predstavitve in velikosti, pakiranja itd., vse vrste predstavljajo en izdelek za namen te preiskave v zvezi s pregledom, ker imajo enake fizikalne lastnosti in v bistvu tudi enako uporabo.

(21)

Številni sodelujoči izvozniki so ugovarjali tej opredelitvi, vendar pa na noben način niso utemeljili svojih zahtevkov, zato so bili ti zavrnjeni.

(22)

Kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek in posteljno perilo, proizvedeno in prodano na domačem trgu v Pakistanu, enake osnovne fizikalne, tehnične lastnosti in uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(23)

Številni sodelujoči izvozniki so trdili, da sta zadevni izdelek in posteljno perilo, prodano na domačem trgu v Pakistanu, različna izdelka, ker nimata enakih osnovnih fizikalnih, tehničnih lastnosti in uporabe. Vendar pa ni bilo predloženega nobenega dokaza v podporo tem trditvam, zato so bile te zavrnjene.

(24)

Normalna vrednost je bila izračunana v skladu s členom 2 osnovne uredbe. Zato je bilo najprej za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika posebej ugotovljeno, ali je bila njegova celotna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim izvozom zadevnega izdelka v Skupnost. V skladu s prvim stavkom člena 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna za eno od vzorčenih družb, saj je obseg domače prodaje te družbe presegal 5 % njenega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(25)

Poleg zgoraj omenjenega izvoznika z reprezentativno domačo prodajo, ki presega 5 % njegovega obsega izvoza v Skupnost, so trije drugi vzorčeni izvozniki prodajali zadevni izdelek na domačem trgu, kar je sicer predstavljalo samo 2,2 %, 0,5 % oziroma 0,2 % obsega prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost. Potem ko so se ustrezno proučile lastnosti domačega trga in prodajne strukture zadevnih družb, je bilo nazadnje sklenjeno, da je ta prodaja zanemerljiva in da se ne more šteti za reprezentativno v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

(26)

Za proizvajalca izvoznika, katerega domača prodaja je bila v celoti reprezentativna, je bilo nadalje preverjeno, ali so bile vrste posteljnega perila, prodanega na domačem trgu, enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je obseg prodaje navedene vrste na domačem trgu neodvisnim strankam med OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega enake ali neposredno primerljive vrste izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost.

(27)

Nadalje je bilo preverjeno, ali se za domačo prodajo družbe lahko šteje, da je bila izvedena v običajnem poteku trgovine. Za tiste vrste izdelkov, katerih tehtana povprečna cena navedene vrste je bila enaka ali višja od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost določena na podlagi tehtane povprečne cene, dejansko plačane za celotno domačo prodajo navedene vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. Za tiste vrste izdelkov, katerih tehtana povprečna cena navedene vrste je bila nižja od proizvodnih stroškov, se je štelo, da mora biti normalna vrednost izračunana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(28)

Družba je ugovorjala, da se je njena prodaja izvajala v običajnem poteku trgovine, in trdila, da ostanki, prodani na domačem trgu, niso primerljivi z izdelki, prodanimi za izvoz. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so ostanki predstavljali presežne količine posteljnega perila, proizvedenega za izvoz, zato so izdelki, prodani na domačem trgu ali za izvoz, primerljivi. Zato se šteje, da je domača prodaja družbe reprezentativna in da se je izvajala v običajnem poteku trgovanja.

(29)

Normalna vrednost je bila konstruirana v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe in sicer tako, da je bil stroškom izdelave izvožene vrste izdelka dodan razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (stroški PSA) ter za dobiček.

(30)

V tej zvezi je družba zahtevala, da je treba stroške PSA ter dobiček določiti na podlagi vseh transakcij, ker zaradi velike raznovrstnosti izdelka (družba je predložila podatke v zvezi z več kot 500 različnimi vrstami izdelkov) ni možno zanesljivo ugotoviti, ali je določena transkacija dobičkonosna ali ne. Dejansko je res, da zadevni izdelek obsega veliko število vrst različnih velikosti, oblik, barv, tkanin itd. Pri določanju stroškov izdelave za različne vrste izdelka je prišlo zaradi metod za razporeditev splošnih stroškov, ki jih je uporabila družba, do nenatančnosti, ki so znatno presegale težave, ki se običajno pojavijo pri zapletenih izdelkih. Zato je bilo sklenjeno, da je treba stroške PSA ter dobiček za konstruiranje normalne vrednosti določiti na podlagi vseh transakcij za celotno domačo prodajo zadevnega izdelka.

(31)

Industrija Skupnosti je ugovarjala pristopu v zvezi s to družbo in zahtevala, da bi bilo treba za določitev stopnje dobička, ki ga je družba ustvarila v običajnem poteku trgovanja, uporabiti samo dobičkonosne transakcije. Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker na podlagi razlogov iz uvodne izjave 30 ni možno zanesljivo ugotoviti, ali je določena transkacija dobičkonosna ali ne. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so se transakcije izvajale v običajnem poteku trgovine.

(32)

Normalne vrednosti za ostalih sedem vzorčenih proizvajalcev izvoznikov so bile konstruirane v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, ker noben od njih ni imel reprezentativne domače prodaje. Zato je bila za vse te izvoznike normalna vrednost konstruirana tako, da je bilo stroškom izdelave vsake vrste izdelka, izvoženega v Skupnost in po potrebi s popravki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, dodan razumni znesek za stroške PSA ter za dobiček. Stroškov PSA ter dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6)(a) osnovne uredbe, ker je imela samo ena družba reprezentativno domačo prodajo. Prav tako jih ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6)(b), ker zadevni izvozniki niso imeli reprezentativne domače prodaje iste splošne kategorije izdelkov v običajnem poteku trgovine.

(33)

V skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe so bili stroški PSA ter dobiček temu ustrezno določeni na podlagi tehtanega povprečja nastalih stroškov PSA ter dobička, ki so ga ustvarile edina družba z reprezentativno domačo prodajo in obe družbi, katerih domača prodaja je predstavljala 2,2 % oziroma 0,2 %. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je domača prodaja za slednji družbi, čeprav ni reprezentativna za uporabo domačih cen za izračun njune lastne normalne vrednosti, zadostovala, da se povezani stroški PSA ter dobiček štejejo za zanesljive z namenom uporabe člena 2(6)(c) osnovne uredbe. Za tretjo družbo, ki ni imela reprezentativne domače prodaje na domačem trgu iz uvodne izjave 25, se stroški PSA ter dobiček niso upoštevali, ker je omenjena družba poročala o veliki izgubi v zvezi s to prodajo.

(34)

Ena družba je zahtevala, da bi morala Komisija pri določitvi stroškov PSA za to družbo uporabiti člen 2(6)(b) osnovne uredbe. Družba je zahtevala, da bi bilo treba stroške PSA uporabiti za vse izdelke, ki jih je družba prodala na domačem trgu, ker so navedeni izdelki podobni zadevnemu izdelku, tj. gre za isto splošno kategorijo izdelkov. Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da so bili izdelki, za katere se je trdilo, da so v isti splošni kategoriji izdelkov kot posteljno perilo, dejansko večinoma sivo platno, tj. vmesni produkt, namenjen za prodajo industrijskim uporabnikom, in ne potrošniški izdelek kot posteljno perilo.

(35)

Družba je nadalje trdila, da bi bilo treba uporabiti stroške PSA ter dobiček same družbe, tudi če se uporablja člen 2(6)(c) osnovne uredbe. Dodala je še, da so se za za konstruiranje normalne vrednosti v veliki meri uporabili stroški PSA ter dobiček družbe z drugačno strukturo, ki bi bila primerljiva z veleblagovnico. Kljub temu je treba opozoriti, da vložnikova prodaja družbe obsega izdelke, ki niti ne spadajo v isto splošno kategorijo izdelkov, poleg tega pa je obseg prodaje sorazmerno majhen. Zato ni smiselno uporabljati stroške PSA in dobiček, ki so določeni na takšnih neustreznih podatkih.

(36)

Številne vzorčene družbe so vključile različne postavke v svoje stroške PSA, ki bi jih bilo treba prikazati v stroških izdelave. Zato so bile te postavke prerazporejene v stroške izdelave. Poleg tega se v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe stroški običajno izračunavajo na osnovi evidenc, ki jih hrani stranka v preiskavi, pod pogojem da so te evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli v zadevni državi in da se dokaže, da te evidence razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka. Upoštevajo se tudi predloženi dokazi o ustrezni razporeditvi stroškov, pod pogojem, da se pokaže, da so se take razporeditve uporabljale tradicionalno. Za pet vzorčenih družb je bila razporeditev stroškov v vprašalnikih, ki so jih izpolnile vzorčene družbe, narejena začasno za namen preiskave in se zato ne more šteti za smiselno, ker ni bila v skladu z revidiranimi izkazi družb. Zato so bile narejene prilagoditve, da bi se stroški izdelave določili na način, skladnejši z revidiranimi izkazi zadevnih družb.

(37)

Za teh pet družb so bile opredeljene različne postavke stroškov, vključene v stroške izdelave. Določen je bil odstotek, ki ga je predstavljal zadevni izdelek glede na celotni prihodek družbe. Glede na razpoložljive in preverljive informacije se je ta odstotek uporabil za vrednosti posamezne postavke stroškov ali celotnih stroškov, navedenih v revidiranih izkazih, z namenom določitve stroškov izdelave zadevnega izdelka.

(38)

Za eno družbo je bila narejena prilagoditev iz uvodne izjave 37, da bi se upoštevalo dejstvo, da je med strukturo stroškov posteljnega perila in strukturo stroškov glavnega izdelka, ki ga prodaja družba, tj. prejo, obstajala zelo velika razlika. Glede na to, da je ta družba v vprašalniku navedla preverljive podatke, ki omogočajo bolj jasno določitev stroškov med tema dvema kategorijama izdelkov, je bilo mogoče natančneje določiti razporeditev na podlagi prihodka od prodaje in s tem ustrezneje določiti proizvodne stroške.

(39)

Industrija Skupnosti je ugovarjala pristopu v zvezi s to družbo in trdila, da družba nima tradicionalnega sistema razporeditve stroškov. Kljub temu je bila ta trditev zavrnjena, ker določitev stroškov iz uvodne izjave 38 ni temeljila na razporeditvi stroškov, ki jo je zagotovila družba, ampak na preverjenih računovodskih informacijah, ki jih družba redno pripravlja.

(40)

Za eno družbo je bila narejena dodatna prilagoditev. Proizvodnja te družbe se nahaja na dveh različnih lokacijah, vendar se posteljno perilo izdeluje samo na eni od njih. Zato je bilo ugotovljeno, da bi najustreznejši pristop temeljil na podatkih v zvezi z lokacijo, kjer se izdeluje posteljno perilo.

(41)

Številne druge družbe so zahtevala dodatne prilagoditve v zvezi z razporeditvijo stroškov, ki so jo opravile institucije Skupnosti. Kljub temu metoda razporeditve stroškov na podlagi prihodka od prodaje ne omogoča uporabe posebne, drugačne metodologije, omejene izključno na nekaj postavk stroškov, razen če se pokaže, da se lahko ta drugačna posebna metodologija uporablja izključno za navedene postavke stroškov. Ker to ni veljalo in, kot je navedeno v uvodni izjavi 32, ker informacije in dokazi, ki so jih zagotovile te družbe v zvezi z proizvodnimi stroški, niso veljale za zanesljive, so bile zgoraj navedene zahteve zavrnjene.

(42)

Za drugo družbo so bili stroški proizvodnje določeni tako, da so se dobiček in stroški PSA odšteli od prihodka od prodaje, kot je bilo določeno med preveritvenim obiskom.

(43)

Za dve preostali družbi je bilo ugotovljeno, da so bili stroški izdelave na splošno zanesljivi, vendar so bili potrebni nekateri popravki na podlagi informacij, zbranih med preveritvenim obiskom.

(44)

Nekaj proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec, je trdilo, da so stroški surovin (večinoma sivo platno), ki so jih zabeležili v stroških izdelave, že vključevali določene stroške PSA. Ker te družbe niso bile popolnoma integrirane družbe, saj so se nekateri postopki predelave izvajali izven družbe, so zahtevali, da je treba te stroške PSA odšteti od stroškov proizvodnje, da se izognejo dvojnemu štetju stroškov PSA. Vendar je treba opomniti, da je bila normalna vrednost konstruirane tako, da so bili uporabljeni stroški PSA in dobiček edine družbe z reprezentativno domačo prodajo in dveh družb, katerih domača prodaja je predstavljala 2,2 % oziroma 0,2 %, in da so ti trije izvozniki večino sivega platna nabavljali sami. Treba je tudi opomniti, da vključuje plačana cena vsakega nakupa surovin tudi nekaj stroškov PSA, vendar so to stroški dobavitelja in ne stroški PSA zadevnega izvoznika. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(45)

Sedem vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je izvažalo v Skupnost samo neposredno neodvisnim strankam. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe so bile njihove izvozne cene zato določene na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen teh neodvisnih strank v Skupnosti.

(46)

Osem vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je imelo povezanega uvoznika v Skupnosti. Cene za ta izvoz so bile konstruirane na podlagi cen, po katerih so bili uvoženi izdelki nadalje prodani neodvisnemu kupcu, kakor je določeno v členu 2(9) osnovne uredbe.

(47)

Kot so zahtevale številne družbe sta bila izvoz zastarelih zalog in prodaja, dostavljena z letalskim prevozom (na podlagi cene CIF ali C&F), izključena iz dampinških izračunov, ker naj takšna prodaja ne bi bila izvedena v običajnem poteku trgovine. Takšna prodaja je predstavljala zanemarljiv delež (manj kot 2 %) celotnega izvoza.

(48)

Industrija Skupnosti je ugovarjala pristopu v zvezi s prodajo prek zračnega prevoza in zastarelih zalog in trdila, da se na podlagi prevoza blaga ne da določiti, ali gre za običajen potek trgovine ali ne in da bi bilo treba to prodajo upoštevati, če gre za sorazmerno pogost pojav v zadevnem sektorju. Ta zahtevek je bil zavrnjen ker, čeprav večina družb prodajo izvaja prek zračnega prevoza in iz zastarelih zalog, ta prodaja ni sorazmerno običajen pojav v zadevnem sektorju glede na to, da so količine, dostavljene z letalskim prevozom, in količine iz zastarelih zalog zelo omejene, kot je opisano v uvodni izjavi 47.

(49)

Da se zagotovi poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, so bile razlike, ki vplivajo na ceno in primerljivost cene, ustrezno popravljene v obliki prilagoditev v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve za uvozne dajatve in posredne davke, popuste in rabate, prevozne, zavarovalniške, manipulativne, nakladalne in druge tozadevne stroške, stroške posojila, provizij in valutnih pretvorb so bile odobrene, kjer je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi. Opravljena je bila prilagoditev za stopnjo trgovine z namenom prikazati dejstvo, da so bili izdelki na domačem trgu prodani neposredno končnemu potrošniku, medtem ko je bil izvoz prodan trgovcem, trgovcem na drobno in distributerjem.

(50)

Eden izvoznik je ugovarjal prilagoditvi za provizije ter trdil, da je bil povezani trgovec, za katerega je bilo ugotovljeno, da ima podobne funkcije kot zastopnik, ki dela za provizijo, preprost podaljšek njegovega izvoznega oddelka in ni posloval samostojno. Prilagoditev je bila potrjena in trditev zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da povezani trgovec res opravlja samostojne prodajne dejavnosti (npr. pridobiva in upravlja del režima kvot), ki jih sam izvoznik ne more opravljati in ima pri tem precejšnje stroške. Poleg tega je povezani trgovec za svoje dejavnosti v zvezi s prodajo zadevnega izdelka v Skupnost prejel precejšen pribitek, ki se ne razlikuje od provizije.

(51)

Številni izvozniki so zahtevali dodatne prilagoditve za bančne stroške in stroške posojil. Trdili so, da končni uporabniki na domačem trgu običajno uporabljajo kreditne kartice kot plačilno sredstvo. Kljub temu je za navedene družbe z domačo prodajo preiskava pokazala, da prodaja končnim uporabnikom poteka z gotovino. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(52)

Ena družba je zahtevala prilagoditev za zvišanje cen bombaža med OP. Zvišanje cen bombaža pa je bila posledica zvišanja cen na svetovnem trgu in ni zadevalo samo Pakistana. Zvišanje cen bombaža je trajalo največ tri mesece med OP, medtem ko je prodaja zadevnega izdelka potekala v celotnem obdobju OP. Poleg tega je bilo zvišanje cen samo začasno zaradi nestabilnosti cen na svetovnem trgu, kar ja za to vrsto surovine običajen pojav. Takšne spremembe cen surovin morajo veljati kot sestavni del poslovnih dejavnosti. Poleg tega so podatki, ki jih je zagotovila družba (nabavne cene bombaža med letoma 1997 in 2005 v PKR), kazale na trend upadanja; najvišje so bile leta 1997. Pomembna nihanja pri vhodnih izdelkih se običajno analizirajo z mesečnimi ali četrtletnimi primerjavami normalne vrednosti z izvoznimi cenami. V tem primeru to ni bilo zahtevano. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(53)

Vse družbe so zahtevale prilagoditve za povračilo dajatev v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe. V prvotni preiskavi so bili pri zahtevkih za take prilagoditve odobreni le zneski, ki so bili dejansko plačani za podobne izdelke in za material, fizično vdelan vanj, če so bili izdelki namenjeni porabi v državi izvoznici oziroma če so bili zneski povrnjeni za izdelke, izvožene v Skupnost. V tej preiskavi je bilo ugotovljeno, da so zneski, ki jih je pakistanska vlada povrnila, daleč presegali zneske uvoznih dajatev ali posrednih davkov, ki so jih družbe dejansko plačale za materiale, ki so vdelani v zadevni izdelek.

(54)

Vzorčeni izvozniki so trdili, da je pakistanska vlada uvedla nov sistem za izračun teh vračil uvoznih dajatev, ki so jih plačali proizvajalci izvozniki. Ta novi sistem uporablja nekatere standarde za določitev vračljivega zneska.

(55)

Ta nova ureditev je bila proučena, da se razjasni, če obstaja neposredna povezava med dajatvijo, ki so jo plačali proizvajalci izvozniki, in materialom, fizično vdelanim v podobni izdelek, namenjen potrošnji v državi izvoznici. Kadar so vzorčeni izvozniki lahko dokazali, da so bile uvozne dajatve povrnjene, so institucije Skupnosti odobrile zahtevek za prilagoditev normalne vrednosti v višini zneskov, ki so bili dejansko plačani za podobni izdelek in za fizično vdelan material, če je bil izdelek namenjen za porabo v državi, oziroma so bili zneski povrnjeni za blago, izvoženo v Skupnost.

(56)

Za vzorčene proizvajalce izvoznike so bile individualne stopnje dampinga določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe.

(57)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek neto cene franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, so:

(58)

V skladu s členom 9(3) osnovne uredbe se sklene, da je stopnja dampinga za Fairdeal Textiles (Pvt) Ltd de minimis stopnja, saj je stopnja dampinga te družbe nižja od 2 %.

(59)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile zbrane v vzorec, je bila stopnja dampinga določena na podlagi tehtane povprečne stopnje dampinga družb, izbranih v vzorec, v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Ta tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek neto cene franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, je bila 5,8 %.

(60)

Številni sodelujoči izvozniki, ki niso bili izbrani v vzorec, so trdili, da bi bilo diskriminatorno, da ne bi prejeli najnižje dajatve namesto tehtanega povprečja dajatve vzorčenih družb. Treba je opomniti, da je bilo v tem primeru v vzorec izbranih osem izvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Ugotovitve, pridobljene na podlagi podatkov teh izvoznikov, se štejejo za reprezentativne za industrijo posteljnega perila v Pakistanu. V zvezi z dajatvijo, ki jo je treba uvesti za nevzorčene izvoznike, bi bila uvedba najnižje dajatve, določene za enega od vzorčenih izvoznikov, namesto tehtanega povprečja dajatve, ki je očitno bolj reprezentativna za celotno industrijo, v nasprotju s ciljem vzorčenja. V vsakem primeru člen 9(6) osnovne uredbe zahteva, da protidampinška dajatev, ki se nanaša na uvoz od izvoznikov, ki so se javili, vendar niso bili vključeni v preiskavo, ne presega tehtanega povprečja stopnje dampinga, ki je bilo ugotovljeno za stranke v vzorcu in ustaljena praksa institucij Skupnosti je, da se uporablja tehtana povprečna stopnja. Glede na zgoraj navedeno je bil ta zahtevek zavrnjen.

(61)

Za določitev preostale stopnje dampinga je bila najprej ugotovljena stopnja sodelovanja. Primerjava med podatki Eurostata glede uvoza s poreklom iz Pakistana in izpolnjeni vprašalniki glede vzorčenja so pokazali, da je bila stopnja sodelovanja visoka (več kot 80 %). Glede na to in ker ni bilo drugih podatkov, da je bil damping ostalih družb na nižji stopnji, se je zdelo primerno določiti stopnjo dampinga za preostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, na najvišjo stopnjo dampinga, ugotovljeno za družbe, vključene v vzorec. Ta pristop je v skladu z ustaljeno prakso institucij Skupnosti in se je zdel potreben, da se nesodelovanje ne bi spodbujalo. Zato je bila preostala stopnja dampinga izračunana na stopnji 8,5 %.

(62)

Številne družbe, ki so veljale za nesodelujoče, so trdile, da so vprašalnike o vzorčenju dejansko poslale pravočasno bodisi preko svojega združenja bodisi neposredno Komisiji. Te družbe so bile pozvane, da predložijo dokaze, da so bili izpolnjeni vprašalniki res poslani v okviru zahtevanih rokov. Nobena od teh družb ni predložila zadostnega dokaza v podporo tem trditvam, zato so bile te zavrnjene.

(63)

V tej preiskavi je bil cilj pregleda, da sklepi temeljijo na ugotovitvah preverjenih podatkov, kar je bilo načeloma omogočeno po spremembi varnostnih razmer. Ni podatkov o tem, da nove preverjene ugotovitve ne bi bile trajne narave.

(64)

Kljub temu je treba ponovno opozoriti, da so bila zaradi nekaterih preostalih varnostnih pomislekov preverjanja opravljena v Združenih arabskih emiratih. Kljub prizadevanjem sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, preverjanje v tretji državi ni v skladu z običajno prakso, ker preiskovalci Komisije niso imeli neomejenega neposrednega dostopa do računovodskih evidenc in računovodskih sistemov izvoznikov. Čeprav so ugotovitve dovolj zanesljive, da se upraviči spremembo v stopnji protidampinških dajatev, lahko institucije Skupnosti na lastno pobudo ali na zahtevo zainteresiranih strank izvedejo revizijo spremenjenih protidampinških dajatev, če bi dostopni viri informacij kazali na spremembo ali nepravilnost ugotovitev, preverjenih v tretji državi.

(65)

Glede na zgoraj navedeno je treba trenutne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Pakistana spremeniti tako, da bodo odražali nove ugotovljene stopnje dampinga.

(66)

V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dajatve ne smejo presegati ugotovljene dampinške stopnje, ampak morajo biti nižje od te stopnje, če taka nižja dajatev zadošča za odpravo škode industrije Skupnosti. Glede na dejstvo, da je ta vmesni pregled omejen na proučitev vidikov dampinga, uvedena stopnja dajatev ne sme biti višja od stopenj škode, ugotovljenih v prvotni preiskavi.

(67)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 134 končne uredbe, je bila prvotna stopnja dampinga nižja od končno določene stopnje odprave škode in zato je dokončna protidampinška dajatev temeljila na nižji stopnji dampinga, namreč 13,1 %. Ker so ugotovljene stopnje dampinga v tem vmesnem pregledu še vedno nižje od stopnje škode, morajo spremenjene protidampinške dajatve temeljiti na teh nižjih stopnjah dampinga.

(68)

Zato mora biti stopnja dajatev enaka ugotovljenim stopnjam dampinga, razen za eno družbo, za katero je bila ugotovljena stopnja dampinga de minimis, kakor je opisano v uvodni izjavi 58:

(69)

Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti spremembo obstoječih ukrepov, prav tako jim je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Pripombe so bile prejete in se jih je upoštevalo, kjer je bilo primerno. Vsem zadevnim strankam je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(70)

Za zagotovitev enakega obravnavanja katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi k tej uredbi, velja, da je treba sprejeti določbe za tehtano povprečje dajatve, uvedene za prej omenjene družbe, ki se morajo uporabiti za katerega koli novega izvoznika, ki bi bil drugače upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe.

(71)

Eden pakistanski proizvajalec izvoznik je predložil ponudbo za cenovno zavezo. Vendar pa so posteljno perilo značilne številne različne vrste izdelkov, nekatere lastnosti pa se pri uvozu težko prepoznajo. Zaradi tega je praktično nemogoče določiti smiselno minimalno uvozno ceno za vsako vrsto izdelka, ki bi jo lahko Komisija ustrezno spremljala, carinski organi držav članic pa nadzorovali. V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da je cenovna zaveza neuporabna in ne more biti sprejeta.

(72)

Ta pregled ne vpliva na čas prenehanja veljavnosti končne uredbe v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe –

1.

Člen 1(2) nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, pred plačilom dajatve, za neto ceno franko meja Skupnosti za izdelke, ki jih izdelujejo naslednje družbe, je:

2.

Besedilo iz Priloge k tej uredbi postane Priloga Uredbe (ES) št. 397/2004.

3.

Členu 1 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Če novi proizvajalec izvoznik predloži Komisiji zadostne dokaze, da:

lahko Svet z navadno večino in na predlog Komisije ter po posvetovanju s Svetovalnim odborom spremeni odstavek 2 tako, da na seznam družb, za katere velja tehtana povprečna stopnja dajatve v višini 5,8 %, doda novega proizvajalca izvoznika.“