5.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 82/6

(1)

Dne 14. marca 2006 je Svet proučil dopolnjen program stabilnosti Nemčije.

(2)

(3)

Svet je 21. januarja 2003 odločil, da ima Nemčija čezmerni primanjkljaj, in na podlagi člena 104(7) priporočil, naj se čezmerni primanjkljaj zmanjša do leta 2004. Komisija je v svojem Sporočilu Svetu iz decembra 2004 o „položaju Nemčije in Francije glede obveznosti na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem po sodbi Sodišča Evropskih skupnosti“ sklenila, da je treba leto 2005 obravnavati kot ustrezni rok za zmanjšanje. Svet je januarja 2005 soglašal s tem stališčem. Svet se je 14. marca 2006 odločil, da Nemčijo pozove v skladu s členom 104(9), naj sprejme ukrepe za odpravo stanja čezmernega primanjkljaja do leta 2007. Svet je v svojem mnenju z dne 17. februarja 2005 o dopolnjenem programu stabilnosti iz decembra 2004, ki obravnava obdobje 2004–2008, pozval Nemčijo: naj stori, kar je potrebno, da zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v letu 2005; izvrši prilagoditev proračuna v letih po letu 2005 in stori vse potrebno v strukturnem smislu, da doseže proračunski položaj blizu ravnovesja do konca obdobja, ki ga obravnava program; ter nadaljuje s strukturnimi reformami za izboljšanje dolgoročne trajnosti javnih financ, še zlasti kar zadeva sistem zdravstvenega varstva.

(4)

Glede na podatke, ki jih je predložil Eurostat, je javnofinančni primanjkljaj v Nemčiji znašal 3,3 % BDP v letu 2005. Ti podatki do nadaljnje ocene njihove kakovosti temeljijo na začasni priglasitvi Nemčije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3605/93, ki jo je Nemčija predložila Komisiji 24. februarja 2006. V prejšnji dopolnitvi programa stabilnosti je bil določen cilj v višini 2,9 % BDP za leto 2005.

(5)

Dopolnitev programa stabilnosti Nemčije je bila predložena 22. februarja 2006. Program obravnava obdobje od 2005 do 2009. Program na splošno upošteva vzorčno strukturo programov stabilnosti in konvergenčnih programov, opredeljeno v novem kodeksu ravnanja (2).

(6)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP okrepila z 0,9 % v letu 2005 na 1,4 % v letu 2006, domača ponudba pa bo pridobila zagon. Rast se bo po upočasnitvi na 1 % v letu 2007 nato spet povečala, donos povprečne stopnje rasti bo znašal 1,5 % v obdobju od 2005 do 2009. Na ta profil rasti vplivajo usmeritve politike, o katerih se je dogovorila nova vladna koalicija. Referenčni scenarij, ki se obravnava na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, je videti uresničljiv, vendar je lahko nekoliko bolj pozitiven v zadnjih letih programa. Napovedi v programu glede inflacije so videti realistične.

(7)

(8)

(9)

Glede leta 2006 se tveganja za proračunski rezultat obravnavajo kot uravnotežena. Vendar bi bil lahko po letu 2007 proračunski rezultat slabši od predvidenega v programu. Omejevanje pri socialni porabi, ki ni podrobno opredeljeno v programu, a naj bi zagotovilo bistveni prispevek za prilagoditev proračuna, je odvisno od natančnega izvajanja načrtov. Socialni odhodki so bili eden od glavnih dejavnikov za prekoračitev proračunskih ciljev v primerjavi s prejšnjimi programi. Proračunski cilji bi bili ogroženi, če bi se načrtovana oprostitev socialnih prispevkov v celoti izvedla, ne da bi dosegli ustrezne ciljne odhodke. Poleg tega lahko nepopolna rast pomenila izpad prihodkov, lahko pa bi se izkazalo, da je to težko nadomestiti z nadaljnjim zmanjšanjem odhodkov za ohranitev načrtovanega poteka deleža primanjkljaja. V programu so nadalje napovedane reforme davčnega sistema za dohodke pravnih oseb do leta 2008 ter zavarovanja za zdravstveno oskrbo in za dolgotrajno nego, ki, če ni v celoti financirana kot je predvideno v programu, lahko kratkoročno negativno vpliva na primanjkljaj.

(10)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da je proračunska naravnanost v programu skladna z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2007. Vendar se zdi, da ne zagotavlja dovolj varnostne rezerve za preprečitev prekoračitve praga primanjkljaja, ki znaša 3 % BDP, ob običajnih makroekonomskih nihanjih do predzadnjega leta programskega obdobja. V letih po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja je potek prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja programa na splošno skladen s Paktom stabilnosti in rasti, ki opredeljuje, da mora za države članice euroobmočja in MDT II merilo za letno izboljšanje strukturnega salda znašati 0,5 % BDP ter da mora biti prilagoditev višja v obdobju ugodnih gospodarskih razmer in bi lahko bila nižja v obdobju slabih gospodarskih razmer.

(11)

(12)

Videti je, da je Nemčija na podlagi predvidenih proračunskih stroškov zaradi staranja prebivalstva izpostavljena srednjemu tveganju glede trajnosti javnih financ (3). Strukturne reforme, izvedene v preteklih letih, in še zlasti pokojninska reforma, so prispevale k omejitvi prihodnjega povečanja javnih odhodkov. Glede na trenutno raven bruto javnega dolga, ki presega referenčno vrednost iz Pogodbe, ki znaša 60 %, in trenutno visok strukturni primanjkljaj je treba dosledno izvajati močno proračunsko konsolidacijo, tako da se zmanjšajo tveganja za dolgoročno trajnost.

(13)

Ukrepi, predvideni na področju javnih financ, so na splošno skladni s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005–2008. Nemčija zlasti načrtuje izvajanje številnih strukturnih reform, da bi izboljšala srednje- do dolgoročno vzdržnost javnih financ. Če se je omejevanje odhodkov v sistemih socialne varnosti izvajalo, kakor je bilo načrtovano, bi morala biti sestava javnih odhodkov ugodnejša za doseganje kategorij, ki spodbujajo rast, v okviru lizbonske strategije.

(14)

V nacionalnem programu reform Nemčije, predloženem 7. decembra 2005 v okviru prenovljene Lizbonske strategije za rast in delovna mesta, je opredeljenih šest ključnih izzivov: družba znanja; delovanje trga in konkurenčnost; poslovno okolje; vzdržnost javnih financ (vključno s trajnostno rastjo in socialno varnostjo); ekološka inovacija; ter preusmeritev trga dela. Na splošno so ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu stabilnosti, skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. V proračunske projekcije programa stabilnosti so na splošno vključene proračunske posledice ukrepov, opisanih v nacionalnem programu reform. Poleg vsebine nacionalnega programa reform je v programu stabilnosti, kot del reforme federalnega sistema, predvideno, da bi različne ravni vlade v skladu s pravilom naložile potencialne sankcije, ki bi morebiti izhajale iz Pakta stabilnosti in rasti. To bi se vključilo v nemško ustavo.

—

zagotovi načrtovano strukturno prilagoditev vsaj ene odstotne točke kumulativno v letih 2006 in 2007, kar bi najkasneje do leta 2007 zmanjšalo javnofinančni primanjkljaj pod 3 % BDP na verodostojen in trajen način;

—

hitro doseže srednjeročni proračunski cilj z znižanjem strukturnega salda za vsaj 0,5 odstotne točke letno po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja, predvsem z doslednim izvajanjem načrtovanega omejevanja odhodkov, tako da bo sposobna zagotoviti načrtovano zmanjšanje socialnih prispevkov, in z zagotovitvijo, da napovedana reforma za davke pravnih oseb ne bo ogrožala proračunske konsolidacije;

—

izvede načrte za reformo federalnega sistema, da bi izboljšala proračunski okvir in tako prispevala k zagotovitvi doseganja proračunskih ciljev na vseh ravneh uprave.