7.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 55/9

(1)

Svet je 24. januarja 2006 preučil dopolnitev konvergenčnega programa Danske, ki zajema obdobje od leta 2005 do 2010.

(2)

V zadnjem desetletju je povprečna rast BDP znašala okoli 2 %, medtem ko je inflacija na splošno sledila stopnji inflacije v evroobmočju. Rast zaposlovanja se je v zadnjih letih okrepila in brezposelnost je blizu najnižji stopnji v zadnjem desetletju. Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da bo realna rast BDP v letu 2006 znašala 2,4 %, v ostalem programskem obdobju pa povprečno 1,6 %. Ta scenarij je bil na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov ocenjen kot previden, zlasti glede stopenj rasti za leti 2007 in 2008, ki temeljijo na tehničnih predpostavkah. Zdi se tudi, da so projekcije glede inflacije realistične.

(3)

Svet je 17. februarja 2005 v svojem mnenju potrdil proračunsko strategijo, predstavljeno v dopolnitvi konvergenčnega programa Danske iz leta 2004. V dopolnitvi iz leta 2004 je glede porabe proračunskih sredstev za leto 2005 predviden javnofinančni presežek v višini 2,2 % BDP, medtem ko sedanja dopolnitev v okviru podobnih predvidevanj o rasti BDP napoveduje 3,6 % presežek. Prihodki so bili višji od pričakovanih, vključno s prihodki iz naslova davka na donos pokojninskih skladov in tudi prihodki, povezani z izkoriščanjem nafte in plina.

(4)

Program na splošno upošteva vzorčno strukturo in zahteve za zagotavljanje podatkov za programe stabilnosti ter konvergenčne programe, opredeljene v novem kodeksu ravnanja (2).

(5)

Cilj proračunske strategije je zagotoviti trdni temelje za staranje prebivalstva in zato v programskem obdobju ohraniti strukturne presežke med povprečno 1,5 % in 2,5 %, kar pomeni izrazito znižanje splošnega deleža javnega dolga. Strategija temelji na omejevanju odhodkov, njen cilj pa je ohraniti 0,5 % letno rast realne javne porabe, zamrznitev davkov in zahtevo po proračunskem ravnovesju za institucionalne enote na lokalni ravni. Dopolnitev predvideva, da se bo javnofinančni presežek znižal s 3,6 % BDP v letu 2005 na 3,1 % v letu 2006 in na 3,2 % v letu 2007, nato pa rahlo padel in dosegel 2,9 % BDP na koncu programskega obdobja. Ocenjeni javnofinančni presežki v tej dopolnitvi so izrazito višji od presežkov iz prejšnje dopolnitve, medtem ko je pričakovana rast BDP podobna.

(6)

Srednjeročni cilj programa je v programskem obdobju doseči strukturni saldo (ob upoštevanju prehodnega obdobja za izvajanje zgoraj navedene odločitve Eurostata) v višini med 1,5 % in 2,5 % BDP. V strukturnem smislu (tj. v ciklično prilagojenem smislu brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) presežek pade z najvišje vrednosti 3,6 % BDP v letu 2005 na okoli 2,75 % BDP v letu 2006, preden nadalje doseže 3,25 % BDP. Vendar pa izračunano znižanje v letu 2006 za 0,8 odstotne točke BDP odraža normalizacijo pričakovanih davčnih prihodkov iz naslova pokojninskih skladov, ki so bili izrazito visoki v letu 2005. Potem ko je bil popravljen za začasno višje prihodke v letu 2005, je strukturni presežek med letom 2005 in 2006 na splošno ostal nespremenjen.

(7)

Ker srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj, ocenjen v višini okoli 0,5 % BDP), bi moral v izogib presežnemu primanjkljaju omogočati sprostitev varnostnih rezerv. Srednjeročni cilj programa je ustrezen, saj izpolnjuje zahteve, ki jih za države članice evroobmočja in MDT II predpisujeta Pakt stabilnosti in rasti ter kodeks ravnanja, in znatno presega tistega, ki je predviden za delež dolga in povprečno dolgoročno rast potencialnega proizvoda. V programu je pojasnjeno, da je zasnovan na zahtevnejši ravni, kot je predvideno v Paktu, kar bo omogočilo vzpostavitev trdnih temeljev za dolgoročno proračunsko vzdržnost na podlagi hitrega zniževanja dolga.

(8)

Na splošno so tveganja za proračunske projekcije v dopolnitvi, videti pozitivna, zlasti ker je rast BDP lahko višja od pričakovane, v glavnem zaradi nizke rasti BDP, ki je na osnovi tehnične predpostavke napovedana za leti 2007 in 2008, in izhaja, kot ocenjujejo danski organi, iz postopnega odpravljanja proizvodne vrzeli. Zato bi lahko bila rast BDP in proračunski rezultat v teh letih boljša od napovedanih v programu. Glede na različne na tem področju dosežene rezultate je uresničevane cilje omejevanja rasti realne javne porabe izpostavljeno negativnemu tveganju.

(9)

Glede na to oceno tveganja je videti, da proračunska naravnanost v programu zadostuje za ohranitev srednjeročnega cilja programa skozi vse programsko obdobje. Prav tako zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih v posameznem letu. Naravnanost proračunske politike, ki jo vsebuje program, je skladna s Paktom stabilnosti in rasti v smislu, da ni prociklična v obdobju ugodnih gospodarskih razmer – ustrezno se upoštevajo izjemno visoki prihodki iz naslova davka na donos pokojninskih skladov in tudi prihodki, povezani z izkoriščanjem nafte in plina – kar je pomembno glede na ciklično stanje danskega gospodarstva. Prerazvrstitev pokojninskih sistemov, ki se od spomladi 2007 (ko se bo prehodno obdobje za izvršitev zadevne odločitve Eurostata iz marca 2004 izteklo) financirajo iz drugega stebra, bo presežke Danske zmanjšala za okoli 1 % BDP v posameznem letu, vendar ne bo bistveno vplivala na to oceno.

(10)

Ocenjuje se, da je delež dolga v letu 2005 dosegel 36 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež dolga v programskem obdobju znižal za okoli 14 odstotnih točk.

(11)

Glede vzdržnosti javnih financ je videti, da predvideni proračunski stroški zaradi staranja prebivalstva za Dansko ne predstavljajo tveganja, saj so njene javne finance trdne, pogoj pa je, da sta doseženi predvidena rast zaposlovanja in nizka rast javne porabe, kar zahteva nadaljnje reforme na trgu dela in omejevanje porabe. Strategija, ki vzdržnost postavlja v ospredje proračunske politike in vključuje obvladovanje odhodkov za pokojnine ter predvideva akumulacijo sredstev, pozitivno prispeva k dolgoročnim predvidevanjem glede javnih financ. Trenutno zelo ugoden proračunski položaj prispeva k financiranju posledic, ki jih bo staranje prebivalstva imelo za proračun, srednjeročni proračunski načrti pa so skladni z vzdržnimi javnimi financami (3).

(12)

Ukrepi, predvideni na področju javnih financ, so na splošno skladni s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005–2010. Zlasti Danska spoštuje svoj srednjeročni cilj. Vendar pa niso bili opredeljeni novi ukrepi, da bi se doseglo predpostavljeno povečanje zaposlovanja v višini blizu 2 % delovne sile do leta 2010.

(13)

V nacionalnem programu reform na Danskem, predloženem 26. oktobra 2005 v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, se opozarja na izboljšanje ponudbe delovne sile za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ in povečanje učinkovitosti javnega sektorja. V proračunskih projekcijah konvergenčnega programa so v celoti vključene proračunske posledice ukrepov, opisanih v nacionalnem programu reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v konvergenčnem programu, so skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform.