(1)

Komisija je bila s tremi pritožbami, ki jih je v letih 1993, 1996 in 1997 vložil komercialni izdajatelj televizijskega programa SIC obveščena, da je Portugalska izvajala določeno število začasnih ukrepov in letnih kompenzacijskih ukrepov v korist portugalskega javnega izdajatelja televizijskega programa RTP.

(2)

Komisija je obvestila Portugalsko s pismom dne 15. novembra 2001, da se je odločila uvesti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES v zvezi s številnimi začasnimi ukrepi, ki so bili odobreni RTP.

(3)

Sklep Komisije o uvedbi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti (2). Komisija je zainteresirane stranke povabila k predložitvi svojih pripomb.

(4)

Komisija je s pismi dne 28. in 31. januarja 2002 prejela pripombe portugalskih organov oblasti. Naknadno je prejela pripombe različnih zainteresiranih strank.

(5)

S strani tožnika SIC so bile pripombe s pismi prejete dne 8. februarja in 9. maja 2002, od portugalskega komercialnega izdajatelja televizijskega programa TVI s pismom dne 8. maja 2002, od Združenja komercialnih izdajateljev televizijskih programov (ACT) s pismom dne 9. maja 2002 in s strani italijanskega komercialnega izdajatelja televizijskega programa Mediaset s pismom dne 12. junija 2002. Dodatna pisma v zadevi je Komisija od SIC prejela 16. maja in 4. avgusta 2003.

(6)

Komisija je posredovala naprej pripombe portugalskim organom oblasti, ki so odgovorili s pismom dne 25. marca 2003. S pismom dne 29. julija 2003 so portugalski organi oblasti odgovorili na dodatna vprašanja, ki jih je postavila Komisija.

(7)

Sedanja odločba bo obravnavala samo začasne ukrepe, ki jih obsega sklep o uvedbi postopka. Zato se osredotoča na finančno razmerje med RTP in Portugalsko v obdobju 1992-1998.

(8)

Enako kot sklep o uvedbi postopka, sedanja odločba ne obravnava vprašanja pravne klasifikacije letnih kompenzacijskih plačil, odobrenih RTP, in njihove skladnosti s pogodbo. Glede na to, da se na predhodni osnovi ti ukrepi upoštevajo kot obstoječa pomoč se obravnavajo v ločenem postopku v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (3).

(9)

Vseeno mora Komisija upoštevati ne samo začasne ukrepe, temveč tudi finančno podporo, ki je bila s sredstvi letnih kompenzacijskih plačil odobrena RTP, da bi imela popolno sliko finančnega razmerja med državo Portugalsko in RTP za obdobje, ki jo obsega sedanja preiskava. Zato se bo Komisija v sedanji odločbi sklicevala na letna kompenzacijska plačila samo do mere, ki je potrebna za razjasnitev argumentiranja začasnih ukrepov.

(10)

Letna kompenzacijska plačila predstavljajo glavni mehanizem kompenziranja RTP. RTP je v obdobju 1992-1998 prejel letna kompenzacijska plačila v skupni vrednosti 66 495 milijard PTE za pokritje stroškov svojih obveznosti opravljanja javnih služb. Pravna podlaga za izplačevanje kompenzacijskih plačil je člen 5 Zakona št. 21/92 (4).

(11)

Tabela 1 prikazuje razčlembo letnih kompenzacijskih plačil, ki so bila odobrena RTP v obdobju, ki ga obsega sedanja odločba.

Tabela 1

Znesek letnih kompenzacijskih plačil 1992-1998

(12)

RTP je bila pri registraciji pravnega preoblikovanja RTP v delniško družbo oproščena plačila registracijskih taks v višini 33 milijonov PTE. V skladu s portugalskim pravom mora ponavadi vsaka pravna oseba plačati pristojbine za ustanovitev družbe, dopolnitev statuta ali spremembe družbe.

(13)

Pravna podlaga za oprostitev je člen 11(1) Zakona št. 21/92, ki določa, da:

„Statut RTP SA […] je s tem potrjen; ni potrebno, da se preoblikuje v listino, temveč bo samodejno registriran, brez dajatev in stroškov, na osnovi Dnevnika Republike (Diário de República), v katerem je objavljen.“

(14)

Člen 11(1) izhaja iz člena 1 Zakona št. 84/88, ki določa, da se javna podjetja, tudi nacionalizirana, z uredbo z zakonsko močjo lahko preoblikujejo v javne delniške družbe. Takšna uredba z zakonsko močjo je določila akt, ki potrjuje statute javnih delniških družb in izpolnjuje vse zahteve registracije (5).

(15)

Poleg tega je bil RTP v skladu s členom 11(2) Zakona št. 21/92 oproščen plačila drugih registracijskih pristojbin, ki so neposredno povezana s spremembo pravne narave družbe.

(16)

Člen 11(2) Zakona št. 21/92 izhaja iz Uredbe z zakonsko močjo št. 404/90 (6) in na podlagi člena 1 navedene Uredbe se podjetjem, ki so izvršila akt sodelovanja ali koncentracije do 31. decembra 1993, lahko odobri oprostitev davka na prenos stalnih sredstev, ki so potrebna za takšno koncentracijo ali sodelovanje, kot tudi oprostitev nagrad in drugih plačljivih pravnih stroškov za izvedbo teh aktov.

(17)

Z odprtjem portugalskega televizijskega trga je bilo odločeno, da se omrežje televizijskih signalov odcepi od radiofuzijske dejavnosti RTP in ustanovi ločeno pravno osebo „Teledifusora de Portugal“ (TDP) z osnovnim kapitalom 5,4 milijard PTE (7). Vrednost nove pravne osebe sta osnovali dve neodvisni ustanovi, Banco Nacional Ultramarino (BNU) in Banco Português de Investimento (BPI) (8).

(18)

V letu 1993 je država od RTP pridobila TDP radiofuzijsko omrežje za 5,4 milijard PTE (ta številka je bila rezultat neodvisne cenitve), ki je ustrezala vrednosti odcepljenega premoženja (9).

(19)

Spodaj je podan pregled smisla besedila, v skladu s katerim so bili sklenjeni sporazumi. Opisane bodo okoliščine lastništva portugalskega Telekoma, kot tudi zaračunane pristojbine in doseženi sporazumi z RTP.

(20)

Med letom 1991 in 1994 je bilo televizijsko radiofuzijsko omrežje v lasti TDP SA. Po letu 1994 je bilo omrežje v lasti portugalskega Telekoma, družbe ustanovljene iz kombinacije Telecom Portugal SA, Telefones de Lisboa e Porto SA in TDP SA. Država je po ustanovitvi portugalskega Telekoma periodično zmanjševala svoj delež v družbi. V letu 1995 je bilo na podlagi javne ponudbe prodanih 26,3 %. Druga tranša je bila licitirana v juniju 1996, ki je znižala državno lastništvo na 51 %. Državno lastništvo je bilo v sredini leta 1997 nadalje znižano na 25 % in na 10,5 % v sredini leta 1999. Družba je zdaj privatizirana (10).

(21)

Zakon št. 58/90 izrecno določa, da lahko zasebni operaterji izgubijo radiofuzijsko dovoljenje, če pravočasno ne plačajo omrežne pristojbine (11).

(22)

Ni razlike med pristojbinami, ki jih zaračunava omrežni operater RTP in tistimi, ki jih zaračunava zasebnim televizijskim operaterjem. Pravzaprav je z zakonom prepovedano zaračunavati različne pristojbine javnemu izdajatelju televizijskega programa RTP in zasebnim izdajateljem televizijskega programa, ki uporabljajo omrežje (12). Od leta 1997 je bila raven zaračunanih pristojbin omrežnega operaterja osnovana na zakonsko določenih parametrih (13). Od leta 1997 je sporazum med Inštitutom za sredstva javnega obveščanja, Generalnim direktoratom za trgovino in konkurenco ter portugalskim Telekomom opredelil maksimalne cene, ki jih lahko portugalski Telekom zaračuna za distribucijo televizijskih signalov.

(23)

RTP je moral lastniku plačati letno pristojbino za uporabo radiofuzijskega omrežja (14). Vedno je izpodbijal raven pristojbine, glede nato, da je bila letna pristojbina enaka več kot polovici vrednosti omrežja, ko je bilo odcepljeno. RTP ni pravočasno plačal pristojbin, čeprav je kot obveznosti prijavil vse stroške radiofuzijskega omrežja, vključno z obrestmi zakasnelega plačila.

(24)

Za RTP je omrežje nujno potrebno, da lahko oddaja svoje programe. Poleg tega je RTP eden glavnih uporabnikov omrežja (ob komercialnem operaterju SIC).

(25)

Omrežni operater je od RTP v obdobju 1992-1998 sprejel zakasnelo plačilo pristojbin in med RTP ter portugalskim Telekomom so se sklenili različni sporazumi o prerazporeditvi dolga (15). Po letu 1998 so bili med družbama sklenjeni tudi sporazumi o prerazporeditvi dolga. V sporazumu dne 31. maja 2001 se je konsolidiral nakopičen dolg RTP do portugalskega Telekoma, vključno z zneskom obresti za zakasnelo plačilo. V tem času sta družbi dosegli sporazum, da se bo ves dolg plačal v desetih polletnih obrokih z roki zapadlosti na dan 30. junija in 30. decembra v vsakem letu.

(26)

ANACOM, organ trenutno pristojen za pravila za oblikovanje cen televizijskega radiofuzijskega omrežja je dne 3. julija 2003 odločil, da mora portugalski Telekom svoje cene iz 2002 dalje znižati za 14 % in od januarja 2003 za dodatni 1,2 %.

(27)

Portugalski Telekom je s telekomunikacijsko koncesijo zavezan zagotavljati storitve oddajanja in distribucije telekomunikacijskih signalov. Njegova splošna obveznost, katere negativna stopnja dobička se lahko kompenzira z državo, ne vključuje zagotavljanja storitve distribucije televizijskega signala RTP (16).

(28)

RTP je v obdobju 1983-1989 shemi socialne varnosti ustvaril dolg v višini 2,189 milijard PTE, ki je nastal zaradi neplačila prispevkov socialne varnosti. Izvor dolga je bil spor med RTP in socialno varnostjo o interpretaciji odtegljajev socialne varnosti za nadurno delo in honorarje umetnikov.

(29)

Interpretacija socialne varnosti je bila opredeljena v členu 2(e) Implementacijske uredbe št. 12/83 z dne 12. februarja 1983. V izogib pravnim postopkom sta stranki dosegli sporazum, v skladu s katerim se je socialna varnost odpovedala svoji terjatvi obresti za zakasnelo plačilo in sprejela prerazporejeno plačilo dolga. Implementacijska uredba po rešitvi pravnega spora ni bila nikoli preklicana.

(30)

Skupna uredba Ministrstva za finance in Ministrstva za socialno varnost je 6. maja 1993 odobrila prerazporeditev dolga v 120 mesečnih obrokov in se odpovedala kazni in zamudnim obrestim od zneska 1,206 milijard PTE.

(31)

Pogoji za odobritev izjemnih dogovorov za poravnavo dolgov socialni varnosti so opredeljeni v členu 2(1) Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91, na podlagi katerega mora biti odobritev nujno potrebna za zagotovitev dolžnikove sposobnosti za življenje in na tej osnovi se lahko inter alia sprejmejo dogovori na podlagi, kot je določeno v (d), da je zadolženo podjetje „bilo predmet zaposlitve, samoupravljanja delavcev ali državne intervencije“.

(32)

RTP je v letu 1994 izdal obveznice v skupni vrednosti 5 milijard PTE. Glede na prospekt izdaje je RTP vseeno sam zagotovil plačilo dolga s svojimi dohodki.

(33)

Med RTP in Ministrstvom za kulturo je bil dne 18. septembra 1996 sklenjen protokol o promociji kinematografov, ki je določil obveznosti RTP in pogoje podpiranja kinematografske produkcije, ki pa ni omogočil posebnega začasnega financiranja RTP v zvezi z njegovo obveznostjo podpiranja kinematografov.

(34)

RTP je v obdobju 1996-2000 izvedel študijo o možnostih prestrukturiranja družbe. Študija ni vodila do finančne obveze države.

(35)

Država je vsako leto v obdobju 1994-1997 povečala kapital RTP. Spodnja tabela prikazuje pregled različnih povečanj kapitala, ki znašajo 46,8 milijard PTE.

Tabela 2

Povečanja osnovnega kapitala RTP 1994-1997

(36)

Pogodbe za izvajanje javne službe, ki jih je portugalska država sklenila z RTP določajo udeležbo države pri RTP vlaganjih, po možnosti v obliki povečanj kapitala (17).

(37)

Med Skladom za stabilizacijo javnega dolga (Fundo de Regularização da Dívida Pública) in RTP je bila v decembru 1998 sklenjena pogodba za hibridni instrument, ki določa pogoje posojila v višini 20 milijard PTE za povečanje kapitala RTP.

(38)

Sklad za stabilizacijo dolga upravlja Zavod za upravljanje javnega dolga (Instituto de Gestão de Crédito Público), ki je pristojen za upravljanje dolga portugalske države in izvajanjem glavnega programa posojanja, v skladu z Zakonom o javnem dolgu (18) in smernicami, ki jih določa vlada. Zavod je v pristojnosti in pod nadzorom Ministrstva za finance (19).

(39)

Od datuma, ko so bile vsote razpoložljive RTP je bilo posojilo predmet letnih plačil obresti po dvanajstmesečnem Lisbor tečaju, preračunanem na prvi dan posameznega obdobja, s pribitkom 20 osnovnih točk (20).

(40)

V skladu s pogodbo bi moralo biti posojilo vrnjeno do 31. decembra 2003, vendar se bi lahko na podlagi skupnega dogovora podaljšalo za eno ali dve leti. RTP ni plačala obresti od posojila, ker posojilna pogodba določa, da se zapadle obresti prvih štirih letnih plačil kapitalizirajo (21).

(41)

Pogodba med Skladom za stabilizacijo javnega dolga in RTP je bila sestavljena v skladu z navodili, določenimi v skupnem sklepu državnih sekretarjev za sredstva javnega obveščanja, za državno blagajno in za finance z dne 17. decembra 1998.

(42)

Portugalski javni izdajatelj televizijskega programa RTP je bil ustanovljen na podlagi vladne pobude z aktom dne 15. decembra 1955, po njeni odločitvi o ustanovitvi javne družbe, kateri bi bila podeljena koncesija za zagotavljanje javne službe radiotelevizije (22).

(43)

RTP je imel monopolni položaj na radiofuzijskem trgu do osemdesetih let. V 1990 se je začel soočati s konkurenco komercialnih izdajateljev televizijskih programov, potem ko je država SIC in TVI v februarju 1992 odobrila dovoljenja za individualno oddajanje na tretjem in četrtem kanalu (23).

(44)

Statut RTP iz leta 1992, ki je bil sestavljen v skladu z Zakonom št. 21/92 (od tu naprej Zakon št. 21/92) je družbo preoblikoval v javno delniško družbo (24).

(45)

RTP izvaja tako dejavnosti javne službe radiotelevizije kot komercialne dejavnosti. Zakonsko je dovoljeno zasledovati komercialne ali gospodarske dejavnosti v povezavi s televizijsko dejavnostjo (25).

(46)

Komercialne dejavnosti RTP so se izvajale s finančno udeležbo v družbah, ki so pravno različne od RTP in imajo svojo lastno strukturo in računovodski sistem.

(47)

Kot prikazuje spodnja tabela je RTP v času preiskave utrpel izgube. V letu 1996 se je njegova finančna situacija poslabšala v takšni meri, da je njegov neto lastniški kapital postal negativen.

Tabela 3

RTP gospodarski in finančni podatki 1993-1998

(48)

RTP mora zagotoviti javno službo televizije. Različni zakoni predpisujejo opredelitev, dodelitev in financiranje te službe.

(49)

Zakon št. 58/90, ki ureja dejavnost radiotelevizije je določil pogoje za zasebne izdajatelje televizijskih programov in obveznost države, da zagotovi javno službo radiotelevizije (27). Zakon št. 21/92 v zvezi s statutom RTP določa glavne obveznosti iz opravljanja javne službe in financiranje te službe.

(50)

Med RTP in portugalsko državo sta bili podpisani dve pogodbi za izvajanje javne službe, ki bolj podrobno opisujeta javno službo in njeno financiranje (28).

(51)

Člen 4 Zakona št. 21/92 določa, da se mora med državo in RTP skleniti pogodba o koncesiji, ki podrobno opredeljuje obveznosti iz opravljanja javne službe, ki se morajo izvajati v skladu s pogodbo. Člen 4(2) določa splošno načelo, da mora RTP, kot koncesionar izpolnjevati pri opravljanju svoje dejavnosti (29), medtem ko člen 4(3) opisuje obveznosti javne službe radiotelevizije (30).

(52)

Pogodbe o izvajanju javne službe potrjujejo RTP obveznosti iz opravljanja javne službe. Prvič so RTP naložene splošne obveznosti in obveznosti v zvezi z vsebino programa (31). RTP mora zagotoviti javno storitev televizije, v okviru katere mora oddajati dva kanala in prebivalstvu na kopnem Portugalske zagotoviti splošno pokritje. Prvi kanal je bolj splošne narave in lahko nudi bolj splošne programske vsebine. Drugi kanal mora meriti na bolj določeno publiko in nuditi izobraževalni, kulturni ter znanstveni program. Eden od kanalov mora obsegati avtonomne regije Azorov in Madeire.

(53)

Drugič nalagajo pogodbe RTP določene obveznosti programskih vsebin (32). Standardi so postavljeni za kakovost programa (pluralizem, nepristranske informacije, itd.) in vsebino programa (novo leposlovje, šport, otroci, portugalska kultura, domače novice, zabava). RTP mora omogočiti programski čas določenim osebam, zaradi podpore kinematografom in drugim oblikam avdiovizualne produkcije, promovirati izdelavo izobraževalnih in programov usposabljanja, izmenjati programe z avtonomnimi regijami in promovirati sodelovanje z drugimi televizijskimi organi javnih služb v Evropski uniji. Poleg tega mora izpolniti določene obveznosti programskih vsebin v povezavi z mednarodnim sodelovanjem. Izdelati mora na primer programe za in jih oddajati portugalskim skupnostim, ki živijo v tujini in portugalsko govorečim državam v Afriki in Macau. Zagotoviti mora delovanje RTP Madeire Açores in vzdrževati svoje produkcijske centre v tujini.

(54)

Tretjič nalagajo pogodbe RTP določene obveznosti. Na primer vzdrževanje avdiovizualnih arhivov, uvajanje tehnoloških inovacij in njihove opreme ter dejavnosti, ki podpirajo nacionalno gledališko ustanovo S. Carlos in zagotavljanje drugih storitev, ki bodo podrobno določene na začasni osnovi.

(55)

Člen 5 Zakona št. 58/90 je RTP podelil koncesijo javne službe radiotelevizije za obdobje petnajstih let, ki se lahko obnovi za nadaljnjih petnajst let in pokriva frekvence, ki ustrezajo prvemu in drugemu kanalu. Člen 4 Zakona št. 21/92 poudarja, da je RTP koncesionar za javno službo radiotelevizije. Določba 1(a) pogodbe za izvajanje javne službe potrjuje, da je RTP oskrbovalec javne službe televizije (33).

(56)

Pogodbe za izvajanje javne službe (34) omogočajo ustanovitev Sveta za javno mnenje, ki ga sestavljajo predstavniki različnih skupin javnega mnenja, ki imajo možnost posredovanja, da ocenijo, če se izpolnjujejo obveznosti splošne ali posebne javne službe radiotelevizije.

(57)

RTP mora ministru za finance predložiti načrt dejavnosti in proračun za javno službo za naslednje leto, s priloženimi mnenji odbora revizorjev družbe in Sveta za javno mnenje. Poleg tega mora za preteklo leto predložiti poročilo o obveznostih iz opravljanja javne službe, s priloženim mnenjem odbora revizorjev (35).

(58)

Minister za finance in član vlade, pristojen za sredstva javnega obveščanja morata preveriti skladnost s pogodbami za izvajanje javne službe. Glavni inšpektor za finance mora pregledati finančni načrt. Poleg tega mora specializirana revizijska družba opraviti letno revizijo (36).

(59)

Nova pogodba za izvajanje javne službe določa tudi kazni, ki jih bo naložila država za kršitev pogodbe v obliki glob, zaplembe, odplačila ali prenehanja pogodbe.

(60)

Člen 5 Zakona št. 21/92 podeljuje RTP pravico do prejema državne kompenzacije za svoje obveznosti iz opravljanja javne službe. Ta pravica je potrjena v pogodbah za izvajanje javne službe.

(61)

Poleg sistema letnih kompenzacijskih plačil določajo pogodbe za izvajanje javne službe tudi denarno podporo za:

(62)

RTP uporablja analitični računovodski sistem za ugotavljanje stroškov in dohodkov obveznosti iz opravljanja javne službe, ki so kvalificirana za kompenzacijska plačila. Pogodbe določajo merila za računanje primernih stroškov za kompenzacijo vsake obveznosti iz opravljanja javne službe (39).

(63)

Na osnovi analitičnega računovodskega sistema je RTP razporedil stroške in dohodke (npr. osebje in opremo) na določeno število dejavnosti (upravljanje programskih vsebin, neposredni in posredni stroški programov, stroški razširjenosti, stroški oddajanja, stroški trženja in režijski stroški).

(64)

Neposredni stroški različnih dejavnosti so razdeljeni med različne stroškovne postavke (npr. RTP 1, RTP 2, RTPi in RTP Áfrika). Posredni stroški so razporejeni po stroškovnih postavkah na podlagi doslednega analitičnega merila (npr. število ur oddajanja) (40).

(65)

Sistem razporeditve stroškov ima naslednje značilnosti:

(66)

RTP je v letnem poročilu javnih služb, v skladu z zgoraj opisano metodo izračuna stroškov, prijavila neto strošek zagotavljanja javne službe. Spodnja tabela prikazuje pregled stroškov za vsako dejavnostjo javne službe, ki je upravičena do prejema kompenzacijskih plačil.

Tabela 4

Neto prijavljeni in povračilni stroški javnih služb

(67)

Spodnja tabela prikazuje pregled RTP vlaganj v opremo za dejavnosti javne službe. Predstavlja tako realna vlaganja v dejavnosti javne službe, kot so prikazana v letnih finančnih poročilih, kot tudi prijavljena vlaganja v poročilih javne službe. Upoštevalo se bo, da so bila realna vlaganja v dejavnosti javne službe višja, kot prijavljena vlaganja v poročilih javne službe.

Tabela 5

Vlaganja v dejavnosti javne službe

(68)

Cilj ukrepov je bil kompenzirati RTP za naložene obveznosti iz opravljanja javne službe in financirati njena vlaganja.

(69)

Na Portugalskem operater javne službe ni bil izbran v postopku, v katerem so imela vse zainteresirana podjetja možnost navedbe vsote kompenzacije, ki jo bi potrebovale za koncesijo javne službe radiotelevizije. Za zagotavljanje javne službe televizije je vlada določila RTP.

(70)

Na portugalskem televizijskem trgu so bili od leta 1992 dejavni tako komercialni, kot tudi javni izdajatelji televizijskega programa. Poleg RTP so komercialni izdajatelji televizijskega programa SIC in TVI pooblaščena oddajati televizijske kanale. SIC je bil prvi zasebni operater, ki je pričel z oddajanjem 6. oktobra 1992. Ukrepi v korist RTP bi lahko imeli vpliv izkrivljenja konkurence na radiofuzijskem trgu.

(71)

Komisija je uvedla postopek po sodbi sodišča prve stopnje v letu 2000 (45), ki je razveljavila odločbo Komisije iz leta 1996 (46).

(72)

Poleg tega je Komisija uvedla postopek po pritožbah SIC v letu 1996 in 1997, upoštevajoč trajanje svoje predhodne ocenitve in dvomov glede proporcionalnosti financiranja povračilnih stroškov javne službe RTP. Ukrepi, katerim so nasprotovali so bili plačilo države za odcepitev radiofuzijskega omrežja, izdaja obveznic, promocija kinematografov, načrt prestrukturiranja za 1996-2000, dokapitalizacija v obdobju 1994-1997 in posojilo.

(73)

Komisija je pri uvedbi uradnega preiskovalnega postopka, upoštevajoč skupne povračilne stroške javne službe RTP v obdobju 1992-1998 izrazila dvome glede tega, če je portugalska država prekomerno kompenzirala neto stroške javne službe RTP.

(74)

Po uvedbi preiskovalnega postopka so različne zainteresirane stranke podale svoje pripombe glede ukrepov. Spodaj je pregled pomembnih pripomb teh strank glede vsakega ukrepa.

(75)

SIC in TVI sta dokazovala, da so oprostitve registracijskih taks izjema od pravil, ki se ponavadi uporabljajo pri kateri koli spremembi statuta družbe. SIC je pojasnil, da ukrep ni omejen na ustanovitev RTP. Na podlagi člena 11(2) statuta je RTP užival splošno oprostitev plačila pristojbin in stroškov katere koli registracije.

(76)

TVI je pojasnila, da je bil RTP oproščen tudi katerih koli stroškov glede objave listine.

(77)

Zainteresirane stranke so glede ugodnosti plačevanja prispevka uporabe radiofuzijskega omrežja pojasnile, da bi se moralo razjasniti, če so bile obresti dejansko zaračunane in v kakšni meri in če so bila izvedena kakšna plačila portugalskemu Telekomu. Poleg tega bi moralo biti dano pojasnilo glede obstoječe stopnje zadolženosti RTP pri portugalskemu Telekomu.

(78)

SIC in TVI sta pojasnila prerazporeditev dolga zaradi sheme socialne varnosti. Dokazovali sta, da je bilo RTP ta dolg dovoljeno amortizirati na podlagi drugačnih pogojev, kot se uporabljajo za podjetja v skladu z Uredbo z zakonsko močjo št. 411/91. ACT je poudaril osrednjo vlogo države v pogodbi.

(79)

ACT in TVI sta glede prodaje televizijskega omrežja pojasnila, da bi se morala opraviti računovodska in ekonomska analiza vrednosti premoženja novo ustanovljene družbe TDP, da se ugotovi, če je prišlo do prekomerne kompenzacije. Mediaset in ACT sta glede tega vprašanja navedla, da televizijsko omrežje ni bilo vzpostavljeno s strani operaterja, temveč zaradi državnega financiranja. Zaradi tega so dvomili, da je bila za to stanje premoženja upravičena kompenzacija RTP.

(80)

SIC je glede izdaje obveznic poudaril, da je glede na finančno stanje RTP bila obveznica sprejeta na trg samo zato, ker je država 100 % lastnik delnic. Poleg tega je Mediaset izjavil, da naj Komisija raje kot obliko pregleda vsebino katere koli garancije.

(81)

SIC je glede protokola o promociji kinematografov pojasnil, da se je država zavezala vsako leto nuditi kompenzacijo za stroške obveznosti iz opravljanja javne službe, vključno s promocijo. To je na ta način predstavljajo dvojno financiranje RTP za isti namen. TVI je pojasnil, da so bili podobni protokoli podpisani z zasebnimi izdajatelji televizijskega programa, vendar pa državno pomoč prejema samo RTP. Poleg tega je TVI dokazoval, da je bil protokol o promociji kinematografov iz leta 1996 nadomeščen v letu 2000, na podlagi katerega je RTP zavezan sofinancirati vse filmske projekte, ki prejemajo financiranje od ICAM, kot soproducent (Kinematografska, avdiovizualna in multimedijska ustanova). Glede tega vprašanja je Mediaset pojasnil, da v kolikor pogoji denarne podpore zahtevajo udeležbo javnega izdajatelja televizijskega programa v soprodukciji z neodvisnimi producenti, bi bilo potrebno nujno zagotoviti, da takšna udeležba javnemu operaterju v njegovem razmerju s takšnimi filmskimi producenti ne daje neposredne koristi.

(82)

SIC, ACT, Mediaset in TVI so glede dokapitalizacij v letih 1994-1997 pojasnili, da noben razumen delničar ne bi povečal kapital družbe z značilnostmi RTP. Družbi z velikim primanjkljajem so dokapitalizacije koristile, vendar brez ustreznega načrta prestrukturiranja za vzpostavitev sposobnosti za razvoj.

(83)

SIC je tudi dokazoval, da RTP v letu 1996 nobena finančna ustanova ne bi odobrila posojila glede na tehnični stečaj, v katerem se je nahajal.

(84)

Mediaset in ACT sta zahtevala, da se naj med preiskovalnim postopkom večji poudarek nameni neodvisnemu nadzoru nakazil javni službi. Komercialna izdajatelja televizijskega programa SIC in TVI sta poudarila, da bi Komisija morala ugotoviti, da ukrepi predstavljajo neskladno državno pomoč, ker so bila RTP zagotovljena nesorazmerna javna sredstva.

(85)

Portugalski organi oblasti so glede oprostitve registracijskih taks pojasnili, da glede na to, da ni bilo potrebno izdati javno listino, ki bi določno oblikovala pretvorbo javnega podjetja v javno delniško družbo, ni obstajala nobena podlaga za pobiranje zadevnih taks in honorarjev.

(86)

Glede pripomb SIC na člen 11(2) Zakona št. 21/92 so odgovorili, da portugalski zakonodajalec javnim podjetjem ni odobril posebnih davčnih ugodnosti v primeru preoblikovanja poslovanja ali prestrukturiranja. Oprostitev je temeljila na Uredbi z zakonsko močjo št. 404/90.

(87)

Glede zakasnelih plačil zneskov, ki se plačujejo za uporabo omrežja so portugalski organi oblasti zatrjevali, da je bila prerazporeditev dolga portugalskega Telekoma skupna strategija v gospodarskih odnosih med upnikom in dolžnikom in ni posledica posredovanja države.

(88)

Portugalski organi oblasti zatrjujejo, da je ozadje prvotnega sporazuma med shemo socialne varnosti in RTP o prerazporeditvi dolga in odpovedi obrestim in glob pravni spor, ki obdaja ustavnost Implementacijske uredbe št. 12/83, ki ureja prispevke socialne varnosti v povezavi s plačili za nadurno delo. Sporazum je priznal interpretacijo RTP – ki jo je potrdil davčni strokovnjak – da povračilo ni bilo predmet prispevkov za socialno varnost.

(89)

Organi oblasti drugič zatrjujejo, da vladna uradna odobritev sporazuma RTP ni podelila posebne finančne prednosti, v primerjavi z drugimi podjetji v podobnih okoliščinah, v skladu z Uredbo z zakonsko močjo št. 411/91. Vztrajajo, da se odstopanje od člena 2(1)(d) uporablja za RTP, ker je bil subjekt državne intervencije in je pod upravo upravne komisije, ki jo je imenovala vlada v letu 1977 izkusil različne spremembe (47). Po mnenju portugalskih organov oblasti je splošna narava poudarjena z dejstvom, da je bil z eno od zainteresiranih strank sklenjen dogovor na osnovi istega zakona.

(90)

Portugalski organi oblasti so glede plačila za odcepitev televizijskega omrežja v letu 1993 pojasnili, da je bila denarna podpora neposredno povezana s postopkom odcepitve in prodaje omrežja za prenašanje in oddajanje televizijskih signalov. Država je od RTP kupila TDP. Ukrepi ne predstavljajo državne pomoči, ker je plačala nakup s povečanjem kapitala RTP, v znesku, ki je točno enak vrednosti premoženja, ki je bilo odcepljeno.

(91)

Portugalski organi oblasti so glede izdaje obveznic z državno garancijo dokazovali, da to posojilo delničarja ni vključevalo nobene garancije portugalske države, kot izkazujejo tehnični dokumenti v zvezi s to zadevo.

(92)

Portugalski organi oblasti so glede protokola o promociji kinematografov 1996 pojasnili, da razjasnjuje in določa pogoje RTP obveznosti iz opravljanja javne službe, da podpira in promovira kinematografsko produkcijo. RTP je bil v skladu s protokolom zavezan sofinancirati „projekte, ki prejemajo finančno podporo“, ki jih je pristojni vladni organ predhodno izbral. Po mnenju portugalskih organov oblasti se pogoji protokola, sklenjeni z RTP ne morejo primerjati s pogoji s SIC in TVI, ker je bil RTP zavezan sofinancirati kinematografska dela, katerih televizijska gledanost bi lahko bila nizka ali je sploh ne bi bilo. V vsakem primeru je bila vrednost subvencije, odobrene RTP, kot splošno pravilo, veliko večja kot je povprečna vrednost pravic prikazovanja del, primernih za televizijsko oddajanje.

(93)

Portugalski organi oblasti so glede načrta prestrukturiranja za obdobje 1996-2000 navedli, da načrt ni šel dlje od pripravljalne študije in zato ne predstavlja osnove za katero koli finančno podporo države RTP.

(94)

Portugalski organi oblasti so glede posojila pojasnili, da so priloženi tehnični pogoji določili, da se mora finančni posel obrestovati v skladu s tržnimi merili.

(95)

Poleg tega so portugalski organi oblasti dokazovali, da so dokapitalizacije v obdobju 1994-1998 ustvarile sredstva financiranja stroškov zagotavljanja javne službe televizije, skupaj s plačilom kompenzacijskega prejemka.

(96)

Po mnenju portugalskih organov oblasti se je izbran model financiranja za kompenzacijo RTP stroškov javne službe izkazal za neustreznega in je vodil do knjigovodskih primanjkljajev. Kompenzacijski prejemki so se prvič vedno obračunavali pod realnimi potrebami financiranja javne službe televizije. Portugalska država je drugič prejemka sistematično plačevala z zamudo. RTP se je nato moral zateči k bančnemu financiranju, da je lahko plačeval svoje stroške poslovanja, vendar v obračun stroškov javne službe ni mogel vključiti obresti in amortizacijskih stroškov. RTP je tretjič moral državi plačati davek na dodano vrednost (DDV) na dohodek, da je lahko na ta način znižal neto zneske kompenzacijskih prejemkov.

(97)

Portugalski organi oblasti zatrjujejo, da (i) davčna oprostitev, (ii) olajšave pri plačilu pristojbine za uporabo radiofuzijskega omrežja, (iii) prerazporeditev dolga na shemo socialne varnosti (iv) plačilo za odcepitev televizijskega omrežja, (v) protokol o promociji kinematografov in (vi) posojilo, ki ga je dobila RTP v letu 1998 ne spadajo v pojem državne pomoči. Portugalski organi oblasti so glede skladnosti drugih ukrepov dokazovali, da se morajo upoštevati, kot kompenzacija stroškov javne službe in iz tega razloga ne kot državna pomoč (48) oziroma alternativno, da bi se njihova skladnost z zakonodajo Skupnosti morala presojati ob upoštevanju člena 86(2) Pogodbe ES.

(98)

Portugalski organi oblasti so glede izračuna prekomerne kompenzacije dokazovali, da:

(99)

Z oziroma na zgoraj omenjeno so portugalski organi oblasti zaključili, da se finančna kompenzacija za obveznost iz opravljanja javne službe RTP ne sme obravnavati kot pretirana ali neprimerna.

(100)

Komisija mora presoditi ukrepe za RTP, da preveri ali ukrepi predstavljajo pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe:

(101)

Javna sredstva so prisotna pri oprostitvi registracijskih taks, kot izguba davčnih prihodkov, kar je enakovredno porabi državnih sredstev v obliki davčnih izdatkov (51).

(102)

Komisija navaja naslednje glede prisotnosti javnih sredstev pri sprejemu RTP zakasnelih plačil za uporabo radiofuzijskega omrežja s strani operaterja radiofuzijskega omrežja. S tem, ko je omrežni operater sprejel neplačila omrežnih pristojbin in obresti, zaradi česar se je dvignil nakopičen dolg celotnega obdobja preiskave, se je odločil odreči dohodkom in si je mogoče na trgu moral sposoditi denar, da je lahko financiral svoja poslovanja.

(103)

Ker se je portugalski Telekom v obdobju preiskave postopno privatiziral mora Komisija razlikovati med obdobjem, ko je država imela večinski delež v družbi in obdobjem, v katerem je država imela manjšinski delež.

(104)

Komisija za obdobje od sredine leta 1997 upošteva, da se katera koli izguba dohodka portugalskega Telekoma ne more obravnavati kot javno sredstvo, ker je bila udeležba države v portugalskem Telekomu omejena na 25 % in se je v naslednjih letih postopno zniževala tako, da so drugi delničarji v družbi pridobivali deleže (52). Poleg tega, kot je mogoče videti v uvodni izjavi 27, portugalski Telekom ni mogel prejemati državne kompenzacije za morebitne izgube, zaradi sprejema zakasnelih plačila RTP. Zato Komisija zaključuje, da nobena javna sredstva niso bila vpletena od sredine leta 1997 naprej.

(105)

V obdobju pred sredino leta 1997 je država kontrolirala portugalski Telekom, ker je imela večinski delež v družbi. Iz tega razloga se morajo katere koli izgube zaradi sprejema zakasnelih plačil iz obdobja pred sredino leta 1997 obravnavati kot javna sredstva (53).

(106)

Komisija bi prvič morala presoditi, če je ravnanje omrežnega operaterja pred sredino leta 1997 vodilo do izgube javnih sredstev. Z odobritvijo plačilnih ugodnosti je omrežni operater dejansko ravnal kot javni upnik proti RTP. Iz tega razloga bi se njegovo ravnanje moralo primerjati z ravnanjem javnega ali zasebnega upnika, ki teži k pridobitvi zapadlih vsot in v zvezi s tem sklepa pogodbe z dolžnikom, v skladu s katerimi se nakopičeni dolgovi prerazporedijo ali plačajo v obrokih, da se pospeši njihovo poplačilo (54). Obresti, ki se ponavadi uporabljajo za takšno vrsto dolga imajo namen poravnave izgube, ki jo je utrpel upnik zaradi dolžnikove zamude pri izvrševanju svoje obveznosti odplačila dolga, namreč zamudne obresti. Stopnja zamudnih obresti, ki jo uporablja javni upnik bi morala biti enaka stopnji, ki jo bi v podobnih okoliščinah uporabil zasebni upnik (55).

(107)

Portugalski organi oblasti po uvedbi postopka in pripombah, ki so jih podale tretje osebe niso predložili zadostnih informacij glede obrestne stopnje, ki jo je uporabil javni omrežni operater oziroma glede tržne referenčne stopnje. Iz tega razloga Komisija ne more izključiti možnosti, da so zaračunane obrestne stopnje portugalskega Telekoma privedle do izgube javnih sredstev pred sredino leta 1997.

(108)

Komisija mora drugič ne samo ugotoviti ali ukrepi vključujejo javna sredstva, temveč tudi, če so bili državni organi oblasti pri sprejemu ukrepov dejansko vpleteni (56).

(109)

Sporno ni bilo, da je imela država v portugalskem Telekomu pred sredino leta 1997 kontrolni položaj in da je imela prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje, saj je imela več kot 50 % delnic družbe.

(110)

Komisija med preiskavo ni odkrila nobenih indikacij dejanske udeležbe portugalskih organov oblasti pri sklenitvi pogodb o sprejemu zakasnelih plačil dolga operaterja radiofuzijskega omrežja (57).

(111)

Kot je mogoče videti v uvodni izjavi 22 je država uravnavala tarife in storitve distribucije televizijskih signalov, ki jih je moral omrežni operater opravljati v okviru koncesijske pogodbe z državo. Vendar pravna pravila niso razlikovala med storitvami in tarifami, ki jih je omrežni operater moral opraviti za javnega izdajatelja televizijskega programa RTP in tistimi, ki jih je moral opraviti za zasebne izdajatelje televizijskega programa. Omrežni operater v okviru storitev radiofuzijskega omrežja tudi ni bil zavezan k zagotavljanju obveznih splošnih storitev RTP.

(112)

Iz tega razloga se Komisija ne strinja s tretjimi strankami, ki so dokazovale, da so bile diskriminirane, ker je Zakon o televiziji določal, da lahko samo zasebni operaterji izgubijo radiofuzijsko dovoljenje, če pravočasno ne plačajo omrežnih pristojbin. Četudi je zakon določal samo posledice morebitnega neplačila zasebnih operaterjev, portugalski Telekom ni imel nobene obveznosti opravljanja storitev za RTP, ne glede na to, če je RTP svoje pristojbine plačal ali ne.

(113)

Poleg tega omrežni operater ni bil integriran v strukturo javne uprave, ker je bil ustanovljen v skladu s pravom družb, kot javna delniška družba. („sociedade anónima“).

(114)

Portugalski organi oblasti so izrecno navedli, da javna uprava ni neposredno ali posredno posredovala pri sprejemu zakasnelih plačil portugalskega Telekoma. Podobno tretje stranke niso predložile nobenih indikacij, ki bi kazale na vpletenost države pri ukrepu.

(115)

Končno, kot je mogoče videti iz uvodne izjave 25 se ravnanje omrežnega operaterja pred in od sredine leta 1997 ni spremenilo. Od sredine leta 1997 je omrežni operater nadaljeval s sklepanjem pogodb z RTP o plačilu pristojbin. Videti je, da je glavni razlog pogodb spor glede stopnje letne pristojbine v povezavi z medsebojno odvisnostjo dveh družb. To je poudarjeno pri odločitvi ANACOM v letu 2003, tako da je moral portugalski Telekom bistveno znižati svoje cene.

(116)

Komisija je glede zgoraj predloženih dokazov ugotovila, da ne obstajajo indikacije, da bi javna uprava od omrežnega operaterja zahtevala sprejetje zakasnelega plačila. Prav tako tudi ni nobenih drugih indikacij, ki bi kazale na vpletenost javnih organov oblasti pri sprejemu ukrepa (58). Poleg tega so bili podobni sporazumi dogovorjeni potem, ko je bila družba nedvomno privatizirana. Iz tega razloga ukrep ne prispeva državi in tako ni vodil do izgube javnih sredstev.

(117)

Komisija glede prerazporeditve dolga zaradi sheme socialne varnosti in odpovedi obrestim zakasnelih plačil meni, da se shema socialne varnosti ne more obravnavati kot podjetje. Ne opravlja gospodarske dejavnosti, temveč je javni organ z nalogo upravljanja socialne varnosti (59). Poleg tega shema socialne varnosti ni dovolila prerazporeditve dolga, temveč skupna uredba državnih sekretarjev za finance in socialno varnost ter namestnik državnega sekretarja namestnika ministra. Država se je na podlagi dovoljenja odrekla dohodku, saj bi po predpisih za neplačan dolg prejela 1,206 milijard PTE obresti. Iz tega razloga je jasno, da so vpletena javna sredstva in da ukrep državi prispeva.

(118)

Država je dokapitalizacijo, odobreno RTP in plačila za televizijsko omrežje zagotovila neposredno iz državnega proračuna. Zato je nedvomno, da ta sredstva predstavljajo javna denarna sredstva v smislu člena 87(1).

(119)

Komisija se ne more strinjati s portugalskimi organi oblasti, da pri posojilu niso bili vpletena nobena javna sredstva. Spomniti bi se bilo potrebno, da pojem javnih sredstev vključuje tudi prednosti, odobrene s strani organov, ki jih je država imenovala ali ustanovila za ta namen (60). Posojilna pogodba je bila sklenjena med RTP in Skladom za stabilizacijo javnega dolga, ki ga upravlja Inštitut za upravljanje javnega dolga. Pravni akt določa, da je inštitut pod pristojnostjo in nadzorom ministra za finance (61). Iz tega razloga se lahko ugotovi, da bi se denarna sredstva, podeljena s strani Sklada za stabilizacijo javnega dolga morala obravnavati kot javna denarna sredstva.

(120)

Razen tega se lahko ukrep neposredno pripiše portugalskim organom oblasti, ker pogoje pogodbe določa dogovorjen sklep med državnimi sekretarji za sredstva javnega obveščanja, državno blagajno in finance dne 17. decembra 1998.

(121)

Prejeta ni bila nobena informacija, ki bi izkazovala, da je izdajo obveznic RTP spremljala državna garancija. RTP je glede na prospekt izdaje obveznic jamčil za poravnavo dolga. V času izdaje obveznice ni imel nobenega pravnega statusa, kar je privedlo do implicitne državne garancije. V letu 1992 se je družba v skladu z Zakonom št. 21/92 preoblikovala iz javnega subjekta v javno delniško družbo. Iz tega razloga Komisija smatra, da je bila izdaja obveznic izvedena v skladu s tržnimi pogoji in da se država dohodku ni odrekla. Nobena javna sredstva tako niso bila vpletena. Komisija v nasprotju z mnenjem tretjih strank meni, da tega zaključka ne spremeni dejstvo, da je RTP v državni lasti, ker je Pogodba ES neopredeljena glede javnega in zasebnega lastništva (62).

(122)

Komisija se glede protokola o promociji kinematografov iz septembra 1996 ne more strinjati s pripombami tretjih strank in sicer da je RTP na podlagi protokola prejel dodatna denarna sredstva. Protokol je podrobno določil kako naj RTP izpolni svojo obveznost javne službe glede podpore kinematografom (63), vendar RTP ni omogočil dodatne finančne kompenzacije. Finančna kompenzacija obveznosti RTP je bila v zvezi s kinematografsko produkcijo že mogoča, v skladu s splošnim sistemom kompenzacije plačil po Zakonu št. 21/92 (64). Zato se protokol ne more obravnavati kot ločen začasen finančni ukrep in kot tak ne vodi do izgube javnih sredstev, ker država na osnovi protokola RTP ni odobrila nobenih novih finančnih ukrepov.

(123)

Videti je, da je bil načrt prestrukturiranja za obdobje 1996-2000 samo predhodna študija, ki jo je izvedla RTP brez kakršne koli finančne zaveze portugalske države. Komisija zato smatra, da niso bila vpletena nobena javna sredstva. Tretje stranke glede tega vidika niso predložile nobenih novih elementov.

(124)

Iz tega razloga se lahko zaključi, da protokol o promociji kinematografov, načrt prestrukturiranja za obdobje 1996-2000, zakasnela plačila za uporabo radiofuzijskega omrežja in izdaja obveznic ne predstavljajo državne pomoči, ker niso bila vpletena nobena javna sredstva.

(125)

Komisija glede oprostitve registracijskih taks ocenjuje, če je ukrep podelil RTP splošno davčno oprostitev in če se je uporabil izrecno za RTP (in alternativno samo za javne družbe) in ne za zasebne družbe. Poleg tega mora ugotoviti, če je RTP prejela kakšno dodatno korist, ko ni plačal nobenih stroškov v zvezi z objavo listine in če je bil oproščen tudi registracijskih taks z ozirom na vsa druga premoženja v skladu s členom 11(2) Zakona št. 21/92.

(126)

Komisija prvič upošteva, da je namen člena 11 oprostiti RTP registracijskih in podobnih pristojbin, ki so neposredno povezane s spremembo pravnega statusa. Medtem ko se odstavek 1 nanaša na osnovno zahtevo registracije pravne listine pri nacionalnem trgovinskem registru, pa odstavek 2 napotuje na druge obvezne registracije, ki so neposredno povezane s spremembo pravne narave družbe (npr. registracija premičnin in nepremičnin). Informacija portugalskih organov oblasti izkazuje, da RTP ni upravičen do splošne oprostitve registracijskih taks, ker je ob različnih priložnostih plačal notarske in registracijske takse v povezavi s spremembami v družbi po preoblikovanju v javno delniško družbo (65). Komisija se zato ne more strinjati s pripombami tretjih strank, da je bil RTP upravičen do splošne oprostitve registracijskih taks.

(127)

Komisija se drugič strinja s portugalskimi organi oblasti, da člen 11(1) Zakona št. 21/92, na osnovi katerega je RTP oproščen plačila registracijskih taks, ne podeljuje posebne koristi. V posebnem primeru RTP samo zagotavlja uporabo Zakona št. 84/88, v skladu s katerim se z uredbo z zakonsko močjo lahko javna podjetja preoblikujejo v javne delniške družbe, pri čemer uredba z zakonsko močjo odobri statut delniške družbe in določi primerno listino glede na vse zahteve registracije.

(128)

Drugačna obravnava javnih podjetij, ki preoblikujejo svoj pravni status v javno delniško družbo izhaja iz notranje logike sistema in jim ne podeljuje posebne ugodnosti, saj za to ne obstajajo ustrezni obdavčljivi dogodki. Izdaja notarske listine je potrebna zaradi potrditve listin, ki ustanavljajo ali spreminjajo družbo, da jim da pravno veljavo. Vendar je ta listina nepotrebna za javna podjetja, katerih pravni status se je spremenil v javno delniško družbo z zakonodajnim aktom, saj takšen akt že ima potrebno pravno moč.

(129)

Enako sklepanje velja za registracijske takse, kot tudi za stroške objave. Država mora v svoji pristojnosti javnega organa objaviti zakonodajne amandmaje v Diário de República. Ker je država Zakon št. 21/92, ki potrjuje novi statut RTP že objavila bi bilo nepotrebno RTP naložiti katere druge zahteve objave, katerih subjekt so mogoče zasebne družbe. Diário de República vsebuje popolno besedilo RTP statuta in na ta način ustvarja enak učinek kot registracija, vključno z zahtevanimi učinki glede informiranosti tretjih strank.

(130)

Komisija se tretjič strinja s portugalskimi organi oblasti, da člen 11(2) Zakona št. 21/92, v skladu s katerim je bila RTP oproščena plačila drugih registracijskih taks v zvezi z neposredno spremembo pravnega statusa družbe, ne podeljuje posebne ugodnosti RTP. Člen 11(2) Zakona št. 21/92 samo potrjuje uporabo člena 1 Uredbe z zakonsko močjo št. 404/90, v skladu s katerim bi podjetja lahko bila oproščena prenosnega davka in drugih pravni stroškov, plačljivih na premoženje in ki so potrebni za določeno koncentracijo ali sodelovanje. Uredba z zakonsko močjo št. 404/90 se uporablja za vsa podjetja, ki so pred 31. decembrom 1993 izvedla koncentracijo ali sodelovanje. Oprostitev plačila drugih registracijskih taks RTP ne podeljuje posebnih ugodnosti, saj se je uporabljala za vsa podjetja v enaki situaciji.

(131)

Komisija je po preučitvi pripomb tretjih strank in portugalskih organov oblasti ugotovila, da se osnovna pogodba med shemo socialne varnosti in RTP ne more upoštevati na način, da predstavlja tipično ravnanje zasebnega operaterja. Obstajal je spor ali je pravno pravilna interpretacija določenih pravil socialne varnosti, kot so določena v Implementacijski uredbi št. 12/83. Pogodba je potrdila RTP interpretacijo, ki jo je podprla analiza davčnega strokovnjaka, ki je ugotovil, da je bila implementacijska uredba neustavna. Vendar implementacijska uredba po pogodbi ni bila razveljavljena. Iz tega razloga je potrebno zaključiti, da se je ukrep za RTP selektivno uporabil ne da bi pri tem vplival na uporabnost interpretacije sheme socialne varnosti za druge družbe.

(132)

Razen tega se Komisija strinja s portugalskimi organi oblasti, da je bilo dovoljenje za prerazporeditev dolga in odpoved globam in obrestim dano v okviru splošnega sistema, ki se uporablja za vsa podjetja v podobnih situacijah, na osnovi Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91 in zato RTP ni podelilo posebne ugodnosti.

(133)

Da ne bi vnaprej obsodili selektivno ali splošno naravo takšne sheme je cilj sedanje odločitve ugotoviti ali je bila uporaba sheme selektivna.

(134)

Uredba z zakonsko močjo št. 411/91 zahteva izvedbo finančno/ekonomske študije, da se ugotovi, da je prerazporeditev neobhodno potrebna za zagotovitev družbine sposobnosti za življenje. RTP ni nikoli izvedel takšne študije svoje sposobnosti za življenje v skladu s členom 2(3) Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91.

(135)

Razen tega se pogoj, določen v členu 2(1)(d) ni uporabljal za RTP, ker reguliranje dolga ni sledilo državni intervenciji. Komisija se ne strinja s portugalskimi organi oblasti, ki zatrjujejo, da je zgodovina državne intervencije vplivala na delovanje dolžniškega podjetja in da so RTP v času državne intervencije upravljala statutarna pravila. Čeprav je bila RTP v letu 1977 subjekt posebnega režima upravljanja (66) se je ta režim končal s sprejemom statuta v letu 1980, medtem ko se je shema socialne varnosti vzpostavila v obdobju 1983-1989. Komisija smatra, da se reguliranje dolga za RTP ne more upoštevati kot del splošnega režima v skladu z Zakonom št. 411/91, ker RTP ni izpolnjeval meril, ki jih ta zakon določa za takšno dovoljenje. Zato se je pri RTP ukrep uporabil na selektiven način.

(136)

Razen tega bi morala država z odobritvijo prerazporeditve dolga ravnati kot javni ali zasebni upnik, ki skuša povrniti zapadle vsote in ki sklepa pogodbe o prerazporeditvi dolga zato, da pospeši plačilo (67). Stopnja zamudnih obresti, ki jih je uporabila država bi morala biti enaka stopnji, ki jo bi uporabil zasebni upnik v enakih okoliščinah. Komisija meni, da bi zasebni upnik, ki bi zasledoval povračilo dolga s pravnimi sredstvi dobil vsaj statutorno obrestno mero. Iz tega razloga portugalski organi oblasti niso ravnali tako, kot bi ravnal zasebni upnik, v smislu povečanja obrestne mere, ker sploh niso zahtevali nobenih plačil obresti, kljub razpoložljivim izvršilnim mehanizmom. Razen tega se je dolg s shemo socialne varnosti v obdobju 1983-1989 povečeval in šele v letu 1993 je bila dogovorjena pogodba o prerazporeditvi. Zasebni upnik pod istimi pogoji ne bi dovolil podobno kopičenje zapadlega dolga skozi tako dolgo obdobje brez, da bi sprožil postopke za povračilo. Iz tega razloga je videti, da je ukrep RTP podelil posebno ugodnost.

(137)

Komisija glede plačil za odcepitev omrežja televizijskih signalov ne more upoštevati pripombe tretjih strank, ki dvomijo v izračun vrednosti radiofuzijskega omrežja. Komisija je s svojo odločitvijo 2. oktobra 1996 že odločila o financiranju RTP in sicer da je cena, ki jo je država plačala RTP za omrežje predstavljala tržno vrednost in ni predstavljala državne pomoči (68). SIC to odločitev pred sodiščem prve stopnje ni izpodbijal (69).

(138)

Komisija se poleg tega ne strinja s pripombami, da kompenzacija ni upravičena, ker je bilo televizijsko omrežje ustanovljeno s pomočjo državnega financiranja. Upošteva, da se funkcija države, kot investitorja ne sme mešati s funkcijo javnega organa. Četudi je država edini lastnik RTP in je postala edini lastnik TDP bi morale biti ti dve družbi pravno in finančno neodvisni iz razlogov preglednosti. Omrežje je bilo del premoženja RTP. Iz tega razloga kompenzacija, ki jo je odobrila država javni družbi RTP z ozirom na tržno vrednost omrežja, ki se je odločilo odcepiti od premoženja RTP, ne podeljuje RTP nobene finančne ugodnosti, ker kompenzacija ustreza realni vrednosti tega premoženja. Tako ukrep ne podeljuje nobene ugodnosti RTP in iz tega razloga ne predstavlja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(139)

Komisija je po presoji pripomb tretjih strank in portugalskih organov oblasti ugotovila, da so dokapitalizacije v obdobju 1994-1997 zagotovile RTP finančno korist. Kot je mogoče videti v tabeli 3 in ob upoštevanju slabega finančnega položaja RTP v obdobju, ko so se izvedle dokapitalizacije, noben zasebni vlagatelj ne bi vložil kapital v družbo, pri kateri v razumnem času ne bi bilo mogoče pričakovati nobenega normalnega dohodka. Kljub dokapitalizacijam se je finančni položaj RTP dejansko poslabšal. Niti portugalski organi oblasti, kot tudi tretje stranke niso navedli, da je portugalska država z vložitvijo kapitala v družbo ravnala kot zasebni investitor.

(140)

Komisija se ne strinja s portugalskimi organi oblasti, da je bilo posojilo, odobreno v letu 1998 v skladu s tržnimi pogoji. Da posojilo ne bi predstavljajo državne pomoči bi priloženi pogoji (iskanje zavarovanja in obrestna mera) morali izkazovati pripadajoče tveganje posojanja podjetju (70). Ko se družba nahaja v gospodarskem in finančnem položaju, katerega solventnost je pod ravnjo, da bi finančna ustanova posodila denar sta tveganje in posledično obrestna mera višji.

(141)

Kot je mogoče videti iz tabele 3 je bil RTP v času, ko je bilo posojilo dogovorjeno v hudih finančnih težavah in sicer v takšni meri, da so njegovi dolgovi presegli vrednost njegovega premoženja in neto osnovni kapital je bil negativen. Tehnično je družba bankrotirala.

(142)

Prvič se mora upoštevati, da je bilo posojilo hibridni instrument, namreč ni imelo zavarovanja, ki temelji na premoženju in v primeru stečaja je bilo v vrsti poplačila za vsemi upniki, vendar pred delničarji. Odsotnost ustreznega zavarovanja, ki temelji na premoženju je bila jasna indikacija, da se posojilo ni odobrilo v skladu s tržnimi pogoji in da je bil vpletena pomoč. Nobena finančna ustanova ne bi v času odobritve posojila glede na tehnični bankrot RTP odobrila družbi hibridni instrument, ker je bila majhna verjetnost, da bo RTP lahko posojilo vrnil. V resnici je posojilo odobrila zasebna finančna ustanova, vendar s strani Sklada za stabilizacijo javnega dolga.

(143)

Drugič se lahko dokaže, da obrestna mera, uporabljena pri posojilu ne odraža jasno svojega pravega tveganja. Ne samo, da je pod referenčno mero, ki jo ponavadi uporablja Komisija za izračun elementa pomoči pri shemah obrestnih subvencij za posojila (71), temveč bi tudi običajen tržni operater poleg trdnih garancij zahteval obrestno mero, ki bi nadomestila tako visoko tveganje neplačila.

(144)

Glede na to, da je bil finančni položaj RTP takšen, da v normalnih okoliščinah ne bi mogel pridobiti odvisnega posojila, posojilo učinkovito izenačuje plačilo podpore in predstavlja za RTP določeno korist.

(145)

Glede na to Komisija smatra, da prerazporeditev dolga s shemo socialne varnosti, dokapitalizacije v obdobju 1994-1997 in posojilo, odobreno v letu 1998 predstavljajo finančno in gospodarsko korist, v primerjavi s konkurenti, ki istih denarnih sredstev niso prejeli.

(146)

Ker je bil portugalski televizijski trg odprt najkasneje do leta 1992 so bili v času, ko je RTP iz različnih ukrepov prejel korist na trgu konkurenti. V februarju 1992 sta bili SIC in TVI odobreni radiofuzijski dovoljenji in v oktobru 1992 je SIC na Portugalskem pričel z oddajanjem televizijskega programa.

(147)

Komisija se ne strinja s portugalskimi organi oblasti, da pogodba o dolgu s shemo socialne varnosti ne spada v obseg državne pomoči, ker je dolg nastal preden se je portugalski radiofuzijski trg odprl za konkurenco. Finančna ugodnost je bila odobrena RTP v maju 1993, po odprtju radiofuzijskega trga in je zato lahko RTP zagotovila finančno korist.

(148)

Komisija glede na to ugotavlja, da so ukrepi, odobreni s strani države lahko podelili RTP gospodarsko in finančno prednost v primerjavi s konkurenti, ki niso prejeli istih denarnih sredstev in tako izkrivili konkurenco v skladu s pomenom člena 87(1).

(149)

Državni ukrepi spadajo v obseg člena 87(1) in v tej meri vplivajo na trgovino med državami članicami. To je v primeru, kadar koli so sporne dejavnosti predmet notranje trgovine Skupnosti. V obstoječem primeru je upravičenec RTP sam aktiven na mednarodnem trgu. Dejansko preko Evropske radiofuzijske unije izmenjuje televizijske programe in je udeležen v sistemu Evrovizije (72). Razen tega je RTP v neposredni konkurenci z zasebnimi izdajatelji televizijskega programa, ki so aktivne na mednarodnem radiofuzijskem trgu in imajo mednarodno strukturo lastništva (73).

(150)

Glede na to se lahko ugotovi, da so odobreni ukrepi RTP vplivali na trgovino med državami članicami v smislu člena 87(1).

(151)

Brez upoštevanja možnih obveznosti iz opravljanja javne službe naložene RTP iz zgoraj navedenega izhaja, da naslednji ukrepi vključujejo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES: prerazporeditev dolga s shemo socialne varnosti, dokapitalizacije v obdobju 1994-1997 in odobreno posojilo v letu 1998.

(152)

Vendar, kot je zgoraj navedeno je RTP zadolžena za obveznosti iz opravljanja javne službe radiotelevizije. Sodišče je v primeru Altmark odločilo, da državni ukrepi, ki kompenzirajo stroške javne službe ne ustrezajo državni pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES, v kolikor so izpolnjeni naslednji štirje pogoji (74):

(153)

Brez upoštevanja prvega in tretjega pogoja je videti, da začasni ukrepi, navedeni v uvodni izjavi 151 ne izpolnjujejo drugega in četrtega pogoja Altmark zaradi spodaj opredeljenih razlogov:

(154)

Jasno je, da odobreno financiranje s sredstvi pogodbe s shemo socialne varnosti in posojilo niso bili del kompenzacijskega sistema, katerih parametri so bili predhodno določeni na objektiven in pregleden način (drugi pogoj). Nasprotno so temeljili na začasnih odločitvah, ki se lahko pripišejo državi.

(155)

Poleg tega so pogodbe za izvajanje javne službe, kot navedeno v uvodni izjavi 61, določile posebno možnost financiranja vlaganj v opremo javne službe s sredstvi dokapitalizacije. Ne omejujejo vlaganja v javno službo, niti jasno ne določajo pogoje in omejitve državne udeležbe. Komisija iz tega razloga meni, da se tudi dokapitalizacije ne morejo upoštevati kot del kompenzacijskega sistema, katerih parametri so bili predhodno določeni na objektiven in pregleden način.

(156)

Razen tega je jasno, da RTP ni bil izbran v skladu s postopkom javnih naročil, z jamčenjem najnižje možne cene. Ne obstajajo nobene indikacije, da se je znesek začasnih plačil določil na osnovi analize stroškov, ki bi nastale tipičnemu podjetju (četrti pogoj).

(157)

Glede na to je jasno, da v zadevnem primeru niso izpolnjeni vsi Altmark pogoji. Iz tega razloga se morajo ukrepi, navedeni v uvodni izjavi 151 upoštevati kot državna pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(158)

Sodišče je konsekventno menilo, da lahko člen 86 predstavlja izjemo od prepovedi državne pomoči podjetjem, ki so zadolžena za službo splošnega gospodarskega interesa (SGEI). V Altmark je bilo implicitno potrjeno, da se lahko državna pomoč, ki kompenzira nastale stroške podjetja pri nudenju SGEI smatra, kot združljiva s skupnim trgom, če izpolnjuje pogoje člena 86(2) Pogodbe ES (75).

(159)

Sodišče je utemeljilo, da morajo biti izpolnjena načela opredelitve, zadolžitve in proporcionalnosti, da bi lahko bil ukrep upravičen do te izjeme. Komisija meni, da kjer ta načela niso izpolnjena, razvoj trgovine ni prizadet v takšni meri, da bi le-to bilo v nasprotju z interesi Skupnosti.

(160)

Kako se ta načela uporabljajo v radiofuzijskem sektorju je obrazloženo v sporočilu Komisije o uporabi pravil državne pomoči v javni službi radiotelevizije (76). V skladu s sporočilom mora Komisija oceniti ali oziroma ne (77):

(161)

Kot določa Amsterdamski protokol (78) in sporočilo o radioteleviziji (79) morajo države članice opredeliti javno službo radiotelevizije. Vloga Komisije je v radiofuzijskem sektorju omejena na kontrolo, če opredelitev javne službe vsebuje kakšno očitno napako. Takšna napaka bi predstavljala zlorabo opredelitve javne službe.

(162)

Komisija glede na posebno naravo radiofuzijskega sektorja, z ozirom na interpretacijska določila protokola smatra, da je zakonita opredelitev, ki danega izdajatelja televizijskega programa zadolžuje z nalogo zagotavljanja uravnoteženih in različnih programskih vsebin (80). Takšna opredelitev bi bila v skladu s ciljem izpolnjevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb določene družbe.

(163)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 51 in 52 je RTP na temelju Zakona št. 21/92 in pogodbe za izvajanje javne službe zavezan zagotoviti oddajanje dveh kanalov s splošnim pokritjem, kot splošna javna služba radiotelevizije. Medtem ko mora prvi kanal nuditi bolj splošne programske vsebine, mora drugi kanal meriti na bolj določeno publiko. Razen tega, kot je opisano v uvodnih izjavah 53 in 54, Zakona št. 21/92 in pogodbi za izvajanje javne službe, le-te RTP nalagajo bolj podrobne obveznosti glede programskih vsebin in mednarodnega sodelovanja, kot tudi nekatere druge posebne obveznosti.

(164)

Čeprav je opredelitev RTP javne službe radiotelevizije bolj kvalitativne in dokaj širše narave, Komisija z ozirom na interpretacijska določila Amsterdamskega protokola smatra, da je takšna „širša“opredelitev zakonita (81). Za zakonito se iz tega razloga smatra tudi splošna opredelitev RTP javne službe v zvezi z zagotavljanjem dveh televizijskih kanalov z nacionalnim pokritjem, enega bolj splošnega in drugega bolj osredotočenega na posebne publike. Takšna opredelitev se lahko smatra za izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb portugalske družbe.

(165)

Komisija razen tega smatra za zakonite obveznosti, ki natančno določajo kako naj RTP opravlja splošno javno službo radiotelevizije. V skladu z besedilom Amsterdamskega protokola se te obveznosti v resnici lahko smatrajo za izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb portugalske družbe.

(166)

Čeprav Komisija upošteva poslanstvo RTP javne službe za zakonito mora vseeno ugotoviti, če ta opredelitev vsebuje katere očitne napake.

(167)

Komisija bi ob upoštevanju opisa 45 glede televizije brez obmejne direktive lahko sprejela, da se izvirajoče filmske pravice prikazujejo na javni televiziji, če bi opredelitev javne službe izdajatelja televizijskega programa vključevala obveznost bistvenega prispevanja k vlaganjem v Evropsko avdiovizualno produkcijo (82).

(168)

Komisija smatra, da naložena obveznost RTP, da promovira kinematografe spada v obseg javne službe radiotelevizije, ker RTP naknadno na javni televiziji predstavlja filme, za katere je pridobil distribucijske pravice.

(169)

Komisija se zato ne more strinjati s pripombami zainteresiranih strank, da je diskriminatorna RTP obveznost promocije kinematografov in financiranja. Stranke so dokazovale, da so zasebni izdajatelji televizijskega programa tudi sklenili protokole o promociji kinematografov s portugalskimi organi oblasti, ki niso zagotovili kompenzacije. Komisija meni, da je potrebno razlikovati med prostovoljnimi pogodbami o promociji kinematografov, sklenjenimi med zasebnimi izdajatelji televizijskih programov in državo na eni strani ter naloženimi obveznostmi javne službe radiotelevizije RTP, da prikazuje in financira kinematografsko produkcijo na drugi strani. Videti je, da je RTP izrecno zaupana naloga javne službe, da podpira določene filmske produkcije, ki se kasneje prikazujejo kot televizijski programi javne službe, medtem ko nobena takšna naloga ni zaupana zasebnim izdajateljem televizijskih programov. RTP dejansko postane sredstvo, ki ga uporablja država za podporo kinematografom. Katere koli posledične ugodnosti, odobrene kinematografom s strani RTP lahko predstavljajo državno pomoč in bi se morale kot takšne tudi ocenjevati. Ta odločitev je brez vpliva na katero koli ocenitev možnih ugodnosti, odobrenih filmskim producentom.

(170)

Glede na to Komisija zaključuje, da se lahko RTP sofinanciranje kinematografskih del, ki se prikazujejo na kanalih javne službe smatra kot posebna zakonita obveznost, ki je koristna pri izpolnjevanju RTP obveznosti splošne javne službe radiotelevizije. Ta obveznost zato ne predstavlja očitne napake.

(171)

Komisija vseeno meni, da naložena obveznost RTP, da nudi „druge storitve, ki bodo določene na začasni osnovi“ (83) ni dovolj določna, da bi lahko Komisija predhodno z zadostno pravno gotovostjo ocenila, če se storitve lahko upoštevajo kot javna služba. Čeprav je videti, da „druge storitve, ki bodo določene“ niso dovolj jasno določene, poudarja, da v obdobju preiskave niso bila izvedena nobena plačila v skladu s tem določilom (84).

(172)

Komisija glede na zgoraj navedeno zaključuje, da so dejavnosti RTP, kot opisane v Zakonu št. 21/92 in ponovno opredeljene v pogodbah za izvajanje javne službe, jasno določene obveznosti javne službe. Čeprav obveznost zagotavljanja „drugih storitev, ki bodo določene na začasni osnovi“ ni dovolj natančna, da bi se lahko predhodno ugotovilo, če se vse določene obveznosti pod tem naslovom lahko smatrajo za javno službo, v skladu s tem določilom niso bila izvedena nobena plačila v obdobju 1992-1998.

(173)

Komisija drugič ocenjuje, če so bile obveznosti javne službe poverjene prejemniku denarnih sredstev.

(174)

Komisija mora v skladu s sporočilom o radioteleviziji preveriti, če je bila RTP javna služba poverjena z uradnim aktom (85).

(175)

Kot je mogoče videti v uvodni izjavi 55 so obveznosti javne službe brez dvoma poverjene RTP, v skladu z različnimi zakoni in pogodbami: člen 5 Zakona št. 58/90, členi 4(1) in člen 5 Zakona št. 21/92 in določba 1 pogodbe za izvajanje javne službe.

(176)

Komisija ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih strank ali portugalske vlade, da javna služba z uradnim aktom ni bila v zadostni meri poverjena RTP. V skladu s sporočilom in glede na zgornje zakone in pogodbe ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da mora RTP opravljati obveznosti javne službe radiotelevizije in iz tega razloga je bila javna služba uradno poverjena RTP.

(177)

Ne samo, da bi morala biti javna služba RTP poverejena z uradnim aktom; morali bi tudi biti podvzeti koraki za zagotovitev javne službe, kot bi morala biti zagotovljena. Kot je določeno v uvodnih izjavah 56 do 59 so bili zagotovljeni različni kontrolni mehanizmi, da je RTP opravljala obveznost javne službe na določen način.

(178)

Prvič mora RTP predložiti poročila opravljanja javne službe, kot tudi načrte, katere spremlja mnenje notranjega odbora revizorjev. V obdobju 1992-1998 dejansko ni predložila takšnih poročil, ki bi opisovala, kako je bila vsaka obveznost javne službe izpolnjena in navajala stroške vsake obveznosti javne službe z uporabo analitičnega računovodskega sistema.

(179)

Minister za finance in član vlade, pristojen za sredstva javnega obveščanja sta drugič preverila skladnost pogodb za izvajanje javne službe in generalni inšpektor za finance je finančni načrt tudi revidiral.

(180)

Tretjič mora biti zunanje revizija vsako leto opravljena. Komisija se s SIC ne more strinjati, da stroški javne službe, kot so jih predložili portugalski organi oblasti in RTP številke, vključene v njegove pogodbe za izvajanje javne službe ter letni računovodski izkazi niso zanesljivi in da se zato ne morejo ustrezno preveriti. Izpostavlja, da je v obdobju 1992-1998 statutorni revizor izvedel letno revizijo RTP finančnih poročil. Razen tega so stroga pravila stroškovno računovodskega sistema zagotovila, da se lahko identificirajo in ustrezno preverijo stroški vsake obveznosti javne službe, ki je upravičena do kompenzacijskih plačil, četudi revizijsko poročilo ni sistematično priloženo poročilu javne službe.

(181)

Na podlagi zgoraj navedenega je očitno, da je bila opravljena preveritev na treh različnih ravneh: notranja s strani odbora revizorjev, s strani pristojnih državnih organov in s strani zunanje revizijske družbe. Čeprav je videti, da se niso opravila zunanja poročila javne službe je opisan sistem zagotovil, da se je obveznost javne službe izvršila na določen način. Iz tega razloga Komisija ugotavlja, da je v obdobju 1992-1998 obstajal učinkovit mehanizem, ki je zagotovil učinkovito nadzorovanje izpolnjevanja RTP obveznosti javne službe.

(182)

Tretji kriterij, ki ga mora Komisija oceniti je, ali je financiranje proporcionalno neto stroškom javne službe.

(183)

Komisija je v sporočilu o radioteleviziji opisala kriterij, na osnovi katerega namerava oceniti proporcionalnost državne denarne podpore. Zahteva, da državna pomoč ne preseže neto stroške poslanstva javne službe in da ne nastopijo izkrivljenja na trgu, ki ne bi bila nujno potrebna pri izpolnjevanju poslanstva javne službe (86).

(184)

Sporočilo prvič zahteva ustrezno razporeditev stroškov in dohodkov med javno službo in gospodarskimi dejavnostmi, da se lahko pravilno ugotovijo stroški dejavnosti javne službe.

(185)

Pogodbe za izvajanje javne službe, kot je opisano v uvodnih izjavah 62 do 64, določajo metodo razporeditve stroškov in dohodkov, ki jo mora RTP uporabiti. V konkretnem primeru je načeloma naloga Komisije olajšana z dejstvom, da je RTP izvajal analitičen računovodski sistem, ki dovoljuje merljivost primernih stroškov, ki so nastali podjetju pri izpolnjevanju vsake povračilne obveznosti javne službe.

(186)

S tem sistemom je vsaka postavka primernega odhodka razporejena na dejavnost in posledično razdeljena med različne povračilne naloge javne službe RTP na osnovi objektivnih računovodskih načel.

(187)

Jamči, da so letna kompenzacijska plačila omejena na neto stroške vsake obveznosti javne službe, ker se dohodki, ki izvirajo iz vsake povračilne naloge javne službe odbijejo od stroškov poslovanja (glej uvodno izjavo 65).

(188)

Iz tega razloga je Komisija ugotovila, da so načeloma parametri za določanje stroškov vzpostavljeni na objektiven in pregleden način.

(189)

Vendar pripominja, da bi pravila kompenzacije stroškov lahko podcenila realne neto stroške javne službe RTP in vodila do strukturnega podfinanciranja realnih potreb denarne podpore.

(190)

Kot je mogoče videti v uvodni izjavi 65 so bili v skladu z metodo izračuna stroškov, določeno v pogodbah, opredeljeni stroški javne službe izključeni iz plačila letnih kompenzacij (87). Poleg tega so portugalski organi oblasti obvestili Komisijo, da čeprav je RTP plačal DDV na prejeta letna kompenzacijska plačila se nastali stroški niso mogli upoštevati v skladu z računovodskimi pravili (uvodna izjava 96). Končno RTP v svojih poročilih javne službe ni vključil vseh izvedenih vlaganj v opremo javne službe, čeprav so le-ti bili knjiženi v finančnih računovodskih izkazih (glej uvodno izjavo 67).

(191)

V skladu z Amsterdamskim protokolom morajo države članice vseeno omogočiti denarno podporo javni službi radiotelevizije. V konkretnem primeru so portugalski organi oblasti odločili, da ne bodo povrnili nekaterih stroškov, ki so nastali ponudniku storitev pri izvrševanju svojih nalog.

(192)

V zadevnem primeru je država RTP jamčila ne samo za letna kompenzacijska plačila, temveč tudi za dodatno financiranje v obliki povečanja kapitala, posojil in pogodbe s shemo socialne varnosti.

(193)

Čeprav so pogodbe za izvajanje javne službe določile državno kompenzacijo v obliki letnih kompenzacijskih plačil za stroške poslovanja in možnosti dokapitalizacij RTP, pravna določila v zvezi z javno službo RTP niso določala nobenega financiranja s posojili in odbitki socialne varnosti. Vendar mora Komisija v skladu z odstavkom 57 sporočila o radioteleviziji analizirati, če so vsi ukrepi proporcionalni neto stroškom javne službe. Samo tako se lahko upošteva financiranje RTP, kot skladno s členom 86(2) Pogodbe ES.

(194)

Komisija tudi meni, da se lahko RTP naložene obveznosti javne službe, ki niso bile primerne za kompenzacijo na podlagi pogodb za izvajanje javne službe dejansko smatrajo za zakonite in jasno določene obveznosti javne službe, ki jih je država uradno naložila ponudniku storitev. Iz tega razloga lahko portugalska država v skladu s pravom Skupnosti financira vse neto stroške javne službe RTP.

(195)

Zaradi sedanje odločitve ni potrebno ponovno natančno izračunati vseh realnih neto stroškov, ki so nastali RTP pri opravljanju njegovih obveznosti javne službe. Dovolj je prikazati skupno državno financiranje, ki ga je RTP prejel v obdobju 1992-1998, ki ni preseglo neto izrednih stroškov, ki so v istem obdobju nastali podjetju pri izpolnjevanju nalog javne službe.

(196)

Tabela 6 prikazuje pregled RTP stroškov javne službe (tako stroške vlaganj, kot tudi neto stroške poslovanja), izračunanih v skladu z uporabnimi stroškovno računovodskimi pravili in kompenzacijo, ki jo je prejel za vlaganja in stroške poslovanja.

(197)

Prvič se prikazujejo vlaganja v opremo javne službe (Tabela 5) in zagotovljena kompenzacija za finančna vlaganja (Tabela 2). Drugič se prikazujejo neto stroški poslovanja RTP (Tabela 4) in kompenzacijska plačila teh stroškov (Tabela 1). Nazadnje tabela prikazuje pridobljeno korist iz začasne pomoči, ki izhaja iz pogodbe s shemo socialne varnosti in posojila.

Tabela 6

Povzetek potreb denarne podpore in kompenzacije neto stroškov poslovanja javne službe v skladu z računovodskimi pravili

(198)

Kot je zgoraj poudarjeno je imel sistem letnih kompenzacijskih plačil, ki so ga izbrali portugalski organi oblasti vpliv podcenjevanja dejanskih stroškov nalog javne službe, ki jo je izvajal RTP. Sistem je privedel do kopičenja dolga. Na drugi stopnji so organi oblasti uporabili začasna sredstva za financiranje RTP stroškov javne službe, da so ohranili finančno ravnotežje RTP.

(199)

Kot Tabela 6 prikazuje so dokapitalizacije prekomerno kompenzirale vlaganja javne službe za 26,7368 milijard PTE, pri čemer so bili stroški poslovanja premalo financirani s kompenzacijskimi plačili in drugo začasno pomočjo v znesku od 28,7551 milijard PTE. V resnici so bile dokapitalizacije uporabljene za odplačilo nakopičenega dolga, čeprav so bile dejansko namenjene financiranju vlaganj v opremo.

(200)

Kot Tabela 6 prikazuje je bila skupna kompenzacija za 2,0183 milijard manjša od neto stroškov javne službe (28,7551 PTE minus 26,7368 milijard PTE). Komisija iz tega razloga ugotavlja, da je v skladu s pravili Skupnosti za obdobje pod preiskavo skupna državna denarna podpora proporcionalna neto stroškom poslovanja javne službe RTP.

(201)

Komisija upošteva, da so bila prejeta denarna sredstva verjetno celo nižja od skupnih neto stroškov, nastalih pri izpolnjevanju naloženih obveznosti države, glede na dejstvo, da zgornja tabela ne upošteva vseh stroškov javne službe RTP v obdobju 1992-1998.

(202)

Komisija bi morala z oziroma na sporočilo o radioteleviziji zagotoviti, da je državna denarna podpora proporcionalna neto stroškom zagotavljanja javne službe in da niso nastala nobena izkrivljenja na trgu, upoštevajoč gospodarske dejavnosti, ki izvirajo iz dejavnosti javnih služb in za katere na strani dohodkov ni mogoča pravilna razporeditev stroškov, nepotrebnih za izpolnjevanje poslanstva javne službe. Do takšnega izkrivljenja bi prišlo, če bi RTP znižal cene reklamiranja na trgu, da bi na ta način znižal dohodek konkurentov (88). V takšnem primeru RTP ne bi maksimiral svojih gospodarskih dohodkov in bi po nepotrebnem zvišal potrebo po denarni podpori. V skladu s sporočilom se takšno ravnanje, če bi nastopilo, ne bi moglo obravnavati, kot bistveno za poslanstvo javne službe, ki bi prispevalo izdajatelju televizijskega programa (89).

(203)

V odločitvi za uvedbo preiskovalnega postopka je Komisija navedla, da v kolikor bi se ugotovil obstoj takšnega ravnanja, bi privedel do upoštevanja teh izkrivljenj in posledičnih potreb po višji državni denarni podpori pri ocenjevanju morebitne prekomerne kompenzacije. Na tej točki postopka je Komisija opozorila, da „na osnovi informacij, ki jih ima Komisija v tem trenutku ni mogoče ugotoviti, če je RTP sodeloval pri takšnem ravnanju“ (90).

(204)

Komisija po vabilu za predložitev pripomb o uvedbi postopka ni prejela nobenih pripomb konkurentov RTP, ki bi namigovale ali prikazovale, da je RTP sodeloval pri protikonkurenčnem ravnanju na gospodarskih trgih, ki bi lahko vodilo do povečane državne denarne podpore, neskladne s Pogodbo (91).

(205)

Na podlagi okoliščin Komisija meni, da ni nobenih indikacij, ki bi nakazovale na takšno ravnanje. Posledično ugotavlja, da je videti, da RTP na gospodarskih trgih ni ravnal protikonkurenčno, kar bi vodilo do povečane potrebe po državni denarni podpori in da ni prišlo do nobene prekomerne kompenzacije v posledici takšnega ravnanja.

(206)

Glede na to Komisija zaključuje, da se morajo pogodba s shemo socialne varnosti, dokapitalizacije in hibridni instrument obravnavati kot državna pomoč v skladu s členom 87(1). Vendar je denarna podpora RTP s sredstvi začasne pomoči skladna s skupnim trgom v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES. Skupna denarna podpora je proporcionalna neto stroškom jasno določene, naložene obveznosti javne službe. Iz tega razloga državna denarna podpora ni vplivala na trgovinske pogoje in konkurenco Skupnosti v meri, ki bi bila v nasprotju s skupnimi interesi v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES (92).

(207)

Komisija ugotavlja, da je Portugalska glede na kršitev člena 88(3) Pogodbe nezakonito izvajala zadevno začasno pomoč. Na osnovi zgornje analize ugotavlja, da pogodba s shemo socialne varnosti v letu 1993, dokapitalizacije v obdobju 1994-1997 in posojilo v letu 1998 predstavljajo državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe. Ukrepi so odobreni z državnimi sredstvi in predstavljajo nevarnost izkrivljenja konkurence z dajanjem prednosti RTP in imajo vpliv na trgovino. Kot je zgoraj analizirano, ukrepi ne izpolnjujejo pogojev, določenih v Altmark, zaradi česar se ne morejo upoštevati kot sestavni del kompenzacijskega sistema, katerega parametri so bili predhodno določeni na objektiven in pregleden način. Poleg tega je jasno, da RTP ni bila izbrana po postopku javnih naročil, z jamstvom najnižje možne cene in ne obstajajo nobene indikacije, da se je znesek začasnih plačil določil na osnovi analize stroškov, ki bi nastali tipičnemu podjetju.

(208)

Oprostitev, določena v členu 86(2) se uporablja za začasne ukrepe. Kot je zgoraj analizirano so ukrepi kompenzirali jasno določene obveznosti javne službe, ustrezno naložene RTP. Kot je bilo na začetku navedeno so začasni ukrepi sorazmerni neto stroškom javne službe RTP. Ukrepi ne izkrivljajo konkurence v meri, ki bila v nasprotju z interesi Skupnosti, ker so sorazmerni neto stroškom javne službe RTP in ker se RTP v svojih gospodarskih dejavnostih ni obnašala na protikonkurenčni način –