4.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 31/44

(1)

Zaradi informacij, ki so se pojavile v tisku, da je Francija sprejela finančne ukrepe, namenjene za podporo dejavnosti ladijskih popravil v pristanišču Le Havre, je Komisija s pismom z dne 21. decembra 2001 Francijo zaprosila za pojasnila. S pismom z dne 15. marca 2002, prejetim 19. marca 2002, je Francija Komisijo obvestila, da so organi oblasti finančno podprli podjetje za ladijska popravila, Société de réparation navale et industrielle (SORENI). Ukrep je bil zabeležen kot neprijavljena pomoč (NN 53/2002), glede na to, da je pomoč že bila dodeljena v času, ko so bile posredovane informacije, ter je poleg tega že bil plačan znesek 1 720 000 eurov v decembru 2001.

(2)

Komisija je s pismom z dne 4. aprila 2002 Francijo zaprosila za dodatne informacije. Le-ta je odgovorila s pismom z dne 3. junija 2002, prejetim naslednjega dne.

(3)

S pismom z dne 12. avgusta 2002 je Komisija obvestila Francijo o svoji odločitvi, da sproži postopek, ki je predviden v odstavku 2 člena 88 Pogodbe ES, ter zadeva ta ukrep. Primer je bil vpisan pod številko C 55/2002. Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2) in zainteresirane stranke so bile povabljene, da predložijo svoje pripombe.

(4)

Francija je predložila svoje pripombe s pismom z dne 1. oktobra 2002, prejetim naslednjega dne. Združeno kraljestvo je predložilo pripombe s pismom z dne 16. oktobra 2002, vpisanim kot prejetim 24. oktobra 2002. Pripombe Združenega kraljestva so bile posredovane Franciji, ki ji je bila dana možnost, da na njih odgovori.

(5)

Komisija je Franciji s pismom z dne 4. novembra 2002 postavila dodatna vprašanja. Francija je predložila svoje odgovore in pripombe s pismom z dne 14. januarja 2003, ki je bilo vpisano kot prejeto še isti dan. Francija je sporočila dodatne informacije s pismom z dne 2. oktobra 2003, prejetim naslednji dan, ter s pismom z dne 10. oktobra 2003, prejetim še isti dan. Komisija je Franciji s pismom z dne 21. novembra 2003 postavila nova dodatna vprašanja in Francija je nanja odgovorila s pismom z dne 29. decembra 2003, vpisanim kot prejetim 8. januarja 2004, ter s pismom z dne 29. januarja 2004, prejetim še isti dan.

(6)

Prejemnik finančne pomoči je SORENI, podjetje za ladijska popravila, nastanjeno v pristanišču Le Havre, se pravi v regiji, ki lahko pridobi pomoč v smislu točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES. Družba SORENI je bila ustanovljena 1. novembra 2001, da bi prevzela aktivo treh družb za ladijska popravila, kot je razloženo v nadaljevanju.

(7)

Ladjedelnica Ateliers et chantiers du Havre – Construction navale (ACH-CN), v pristanišču Le Havre, je prenehala delovati leta 2000 zaradi stečaja. ACH-CN je prejel pomoč za zapiranje, ki jo je Komisija odobrila s svojo Odločbo 2002/132/ES (3). Tri podružnice ACH-CN, ki niso izvajale dejavnosti popravil ladij (SIREN, TMTM in MECA HELIX, v nadaljevanju imenovane „tri podružnice“), so preživele, toda kmalu zatem naletele na gospodarske težave zaradi izgube podizvajalskih pogodb, ki jim jih je prej dodeljeval ACH-CN, kot tudi zaradi izgube zaupanja lastnikov ladij.

(8)

V letu 2001 je dvanajst lokalnih podizvajalcev treh podružnic odločilo, da skupaj ustanovijo novo podjetje, SORENI, da bi prevzelo dejavnosti ladijskih popravil treh podružnic.

(9)

Ponudbo za prevzem je 24. avgusta 2001 predložilo dvanajst lokalnih podizvajalcev. SORENI je bil ustanovljen 1. novembra 2001 in je pridobil aktivo treh podružnic 9. novembra 2001. SORENI je kupil sredstva po ceni 1 001 euro (ali 1 000 eurov za zaloge in en simboličen euro za aktivo). Kot pravi Francija, je ostala ponudba družbe SORENI edina po neuspelih pogajanjih s tujim investitorjem, ki se je pojavil pred njo v istem letu.

(10)

Na začetku je Francija Komisiji navedla, da so bile tri podružnice v trenutku prevzema v sodni poravnavi. To informacijo je popravila v pismu z dne 29. decembra 2003, ter natančno navedla, da je do prevzema aktive prišlo izven okvira sodne poravnave, ter da so tri podružnice v decembru 2003 obstajale le še kot prazne lupine za tekoče spore in izterjavo terjatev, ter niso izvajale nobene gospodarske dejavnosti.

(11)

V skladu s francosko družbeno zakonodajo, ki se nanaša na prenehanje podjetja (člen L 122-12, druga alinea Zakona o delu), je moral SORENI od treh podružnic prevzeti vse pogodbe o delu, za katere se pogoji o kvalifikaciji, povračilu in stalnosti niso smeli spreminjati. Kot posledica tega, kot pravi Francija, je SORENI od treh podružnic prevzel 127 zaposlenih. SORENI je prav tako moral prevzeti stroške plač v znesku 318 164 eurov, kar izhaja iz pogodb o predčasnem upokojevanju delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, izdanih pred prevzemom.

(12)

Komisija ugotovi, da je bilo na dan 14. januarja 2003 število zaposlenih zmanjšano na 117, od teh jih je bilo 99 proizvodnih delavcev. Francija je navedla, da je v teku šestih let pred prevzemom število proizvodnih delavcev padlo za 47 %, od 188 zaposlenih skupaj v treh podružnicah v 1997 na 99 v družbi SORENI v 2002.

(13)

Poslovni načrt je bil izdelan v 2001. Sposobnost preživetja družbe SORENI je moral zagotoviti petletni poslovni načrt. Kot pravi Francija, so problemi družbe SORENI v prvi vrsti nastali zaradi težav, na katere so naleteli njeni delničarji, ki so bili pred tem kot podizvajalci odvisni od treh podružnic. Drugič, SORENI je nasledil obveznosti in težave, povezane s prevzeto aktivo, se pravi, prevzemom vseh pogodb o delu, financiranjem predčasnih upokojitev zaradi izpostavljanja azbestu, kot tudi potrebe po adaptaciji proizvodnega orodja ter racionalne organizacije dejavnosti. Ker je družba SORENI prevzela dejavnost ladijskih popravil, se je, po vsej verjetnosti, srečala s podobnimi problemi, kot so jih srečevale tri podružnice: težko pridobivanje podizvajalskih pogodb pri ladjedelnici v pristanišču Le Havre (kot na primer ACH-CN), izguba trgov na splošno, ter izguba kredibilnosti pri ladijskih popravilih v pristanišču Le Havre na splošno.

(14)

Kot pravi Francija, ima petletni poslovni načrt, ki ga Francija kvalificira kot načrt prestrukturiranja, za cilj rešitev teh problemov s sprejemom treh vrst ukrepov. Prva vrsta predstavlja adaptacijo proizvodnega orodja z investiranjem v obnovo objektov, v transport, ter v prenosno orodje (investicije, opredeljene s količinami v delu 1 tabele 1). Druga vrsta ukrepov zajema reorganizacijo prodajne politike podjetja. Po besedah Francije bo prodajna politika podjetja ponovno usmerjena istočasno na lokalne lastnike ladij, ter na domače in mednarodne trge. Ta politika ima na splošno za cilj, da ponovno pridobi zaupanje strank, ki so v preteklosti poslovali s tremi podružnicami. SORENI predvideva realizacijo tega cilja na eni strani z zaposlovanjem novih vodstvenih delavcev, in na drugi strani z nakupom novih tehnologij, ki mu bodo omogočile spremembo njene dejavnosti in s tem zadovoljitev širšega razpona potreb. Stroški te druge vrste ukrepov so opisani v delu 2 tabele 1. Tretja vrsta ukrepov je osredotočena na reorganizacijo proizvodnje na dveh nivojih: upravljanje z materiali, zalogami in naročili (racionalizacija in računalniška podpora), ter usposabljanje osebja. Stroški tretje vrste ukrepov so opisani v delu 3 tabele 1.

(15)

Francija med ostalim smatra kot stroške prestrukturiranja, na eni strani, obveznosti, prevzete od treh podružnic za predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, ter, na drugi strani, plače prvih treh mesecev po prevzemu. Kot navaja Francija, ti trije meseci odgovarjajo obdobju, ki je potrebno za pridobitev prvih pogodb. Ti stroški so opisani v delu 4 tabele 1.

TABELA 1

Stroški prestrukturiranja družbe SORENI

(16)

Tako znašajo domnevni skupni stroški, potrebni za zagon družbe SORENI 6 495 164 eurov.

(17)

Kot navaja Francija, se ta načrt opira na realne hipoteze poslovnih rezultatov, ki odražajo obstoječo in potencialno povpraševanje na področju ladijskih popravil v pristanišču Le Havre. Francija poudarja, da so imele tri podružnice priznane pristojnosti v sektorju popravil ladij, ter da so njihovi zaposleni, ki jih je sedaj prevzela družba SORENI, posedovali zanjo dragoceno znanje. Francija prav tako navaja, da sta bila poslovni načrt družbe SORENI in poslovni načrt tujega potencialnega investitorja podobna, kar je znak realne ocene. Osebna poznanstva predsednika družbe SORENI bi morala biti adut za raziskavo trga. Kot pravi Francija, je potrebno predvideti dejavnosti na področju popravil ladij družbe SORENI v kontekstu razvoja pristanišča Le Havre.

(18)

Kot navaja Francija, mora biti znesek 6 495 164 eurov, ki ga potrebuje družba SORENI, financiran iz subvencij in posojil, odobrenih iz državnih in privatnih virov, navedenih v tabeli 2. Francija je sprejela predhodno odločbo, ki zadeva dodelitev državne pomoči družbi SORENI dne 28. septembra 2001, se pravi po predložitvi ponudbe za prevzem treh podružnic, toda pred ustanovitvijo družbe SORENI in preden je prenos dejansko nastopil. Zakonsko obvezujoča odločba o dodelitvi pomoči je bila sprejeta 29. novembra 2001.

(19)

Francoska država je družbi SORENI dodelila subvencijo v znesku 3 430 000 eurov. Dve tranši od tega zneska, ena za 1 720 000 eurov in druga za 730 000 eurov, sta bili nakazani družbi SORENI v septembru 2003.

(20)

Regionalni svet v Haute-Normandie, Generalni svet v Seine-Maritime in v mestu Le Havre sta dala družbi SORENI subvencijo v znesku vsak po 380 000 eurov. Od skupnega zneska 1 140 000 eurov je bilo 1 070 997 eurov že nakazanih družbi SORENI v septembru 2003.

(21)

Privatni prispevki so opisani kot doprinos delničarjev družbe SORENI v kapitalu (462 000 eurov), ter kot bančni krediti (1 300 000 eurov), ki so zavarovani v obliki odstopa obratnega kapitala.

TABELA 2

Finančni ukrepi za prestrukturiranje družbe SORENI

(22)

Kot navaja Francija, razvoj pristanišča Le Havre potrebuje dejavnosti popravil ladij, ki bi mu zagotovila stabilen nivo delovanja. Francija ugotavlja, da bodo uporabljeni ukrepi imeli omejen učinek na konkurenco, zahvaljujoč trem faktorjem. Prvič, načrt prestrukturiranja bi zajemal zmanjšanje števila zaposlenih. Drugič, Francija kot glavne stranke (5) družbe SORENI za domače in mednarodne trge navaja ARNO, v Dunkirku, ter družbo SOBRENA, v Brestu. Ti dve družbi pa, nasprotno, ne bosta konkurenca družbi SORENI, kar zadeva domače stranke. V tej zvezi Francija izjavlja, da domače stranke proizvedejo od 40 do 45 % poslovnega rezultata družbe SORENI. Stopnja prepletenosti med le-to in glavnimi konkurenti bi bila zaradi tega zmanjšana. Tretjič, SORENI je MSP v smislu člena 2, točka (b), Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči v korist malih in srednjih podjetij (6).

(23)

V sklepu o uradnem začetku postopka preiskave (v nadaljevanju imenovanem „sklep o začetku postopka“) so bili ti ukrepi ocenjeni v luči Uredbe Sveta (ES) št. 1540/98 z dne 29. junija 1998 o pomoči za ladjedelništvo (7) (v nadaljevanju imenovane „uredba o ladjedelništvu“), kot tudi v luči glavnih smernic Skupnosti za državno pomoč pri reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah (8) (v nadaljevanju imenovanih „glavne smernice o prestrukturiranju“).

(24)

V sklepu o začetku postopka je Komisija izrazila dvom o možnosti odobritve teh finančnih ukrepov kot pomoč za prestrukturiranje, upoštevajoč, na eni strani, da je družba SORENI verjetno bila na novo ustanovljeno podjetje, ki je izšlo iz likvidacije treh podružnic, ter, na drugi strani, z upoštevanjem točke 7 glavnih smernic o prestrukturiranju, po kateri na novoustanovljeno podjetje ne izpolnjuje pogojev za pomoč za reševanje in za prestrukturiranje, četudi je njegova začetna finančna pozicija tvegana.

(25)

Komisija je prav tako izrazila dvom, da bo poslovni načrt zmogel v razumnem roku privesti družbo SORENI v dolgoročno sposobnost preživetja na realističnih predpostavkah, kot to predvidevajo glavne smernice prestrukturiranja. Komisija je zlasti smatrala, da načrt, ki ji ga je predložila Francija, ne vsebuje raziskave tržišča, niti predvidevanja ocene prodaje in stroškov za prihajajoča leta.

(26)

Komisija je med drugim zabeležila, da je tuji investitor, omenjen v odstavku 9, ki se je opiral na podoben načrt, zavrnil prevzem dejavnosti ladijskih popravil. Nazadnje je Komisija sprožila vprašanje, ali je bil finančni prispevek iz državnih virov omejen na potrebni minimum, da bi bila možna realizacija poslovnega načrta, ter ali je bil prispevek prejemnika tako velik, kot so to zahtevale glavne smernice o prestrukturiranju.

(27)

Združeno kraljestvo je predložilo naslednje pripombe. Prvič, navedlo je, da je imelo težave z razumevanjem, kako se bi lahko paket predvidenih ukrepov smatral kot pomoč za prestrukturiranje, če bo ladjedelnica še naprej opravljala isto dejavnost kot njeni predhodniki, očitno brez pomembnega zmanjšanja kapacitet in osebja. Drugič, Združeno kraljestvo ocenjuje, da se določene investicije in določeni stroški ne morejo uvrstiti v vrsto za dodelitev pomoči za prestrukturiranje. Tretjič, Združeno kraljestvo zabeleži, da je SORENI neposredni konkurent britanski industriji popravil ladij.

(28)

V svojih reakcijah na sklep o začetku postopka je Francija posredovala dodatne podatke in predstavila naslednje komentarje.

(29)

Glede vprašanja, ali je SORENI podjetje, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči za prestrukturiranje, Francija poudarja, da čeprav gre za novo pravno telo, SORENI predstavlja v bistvu nadaljevanje prejšnje dejavnosti popravila ladij, ter da zatorej mora zadovoljevati pogoje za pomoč za prestrukturiranje. V zagovor tega stališča Francija poudarja, da prevzem aktive, tipa dejavnosti in komercialnega fonda treh podružnic, kot tudi njihovih materialnih in človeških virov, ter zlasti obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje s področja socialne varnosti (predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu), prispeva k izenačenju družbe SORENI s tremi podružnicami, se pravi z že obstoječo družbo.

(30)

Poleg tega Francija poudarja, da četudi bi se SORENI smatral kot nova družba, bi še vedno bil podjetje v težavah v smislu glavnih smernic o prestrukturiranju, to pa zaradi obveznosti (pogodbe o delu, predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu), ter težav (potrebne adaptacije proizvodnega orodja ter racionalizacije organizacije), povezanih z aktivo.

(31)

Kar zadeva dvome glede izvedljivosti poslovnega načrta, ter zlasti pomanjkanja tržnih informacij, Francija opisuje trg, na katerem SORENI deluje, kot trg, ki vsebuje naslednje dejavnosti: manjša pristaniška popravila, preventivna vzdrževalna dela ter večja popravila. Glavna konkurenta družbe SORENI, ARNO, v Dunkirku, in SOBRENA, v Brestu, konkurirata družbi SORENI pri nacionalnih in mednarodnih strankah, ne pa pri lokalnih, ki predstavljajo 40 do 45 % poslovnega rezultata družbe SORENI. Francija prav tako poudarja, da je obstoj dejavnosti popravila ladij v pristanišču, ki je veliko kot Le Havre, neobhoden element za dobro obratovanje pristanišča kot celote. SORENI je bilo edino podjetje za popravila ladij v pristanišču Le Havre, in njegov obstoj je bil po mnenju Francije vitalnega pomena za pristanišče.

(32)

V ilustracijo izvedljivosti poslovnega načrta je Francija predložila oceno predvidevanja poslovnega rezultata in stroškov za dobo petih let, v teku katere mora biti načrt prestrukturiranja izveden. Ti podatki so predstavljeni v tabeli 3.

TABELA 3

Ocena poslovnih rezultatov in stroškov družbe SORENI

(33)

Francija med ostalim izjavlja, da so bili razlogi, zaradi katerih je tuji investitor zavrnil prevzem dejavnosti treh podružnic, neodvisni od kvalitete poslovnega načrta. Izhajali so iz težave pri doseganju soglasij z zaposlenimi in s pristaniškimi organi oblasti, kot tudi iz finančnih problemov samega investitorja.

(34)

Kar zadeva proporcionalnost zadevnih ukrepov, Francija zatrjuje, da znesek odgovarja potrebnemu minimumu za ponoven zagon dejavnosti popravil ladij v pristanišču Le Havre. Francija poudarja, da je potrebno oceniti prispevek delničarjev družbe SORENI, upoštevajoč dejstvo, da se tudi oni sami nahajajo v težki finančni situaciji.

(35)

Poleg tega je Francija zaprosila Komisijo, da preveri skladnost zadevnih finančnih ukrepov s skupnim trgom direktno na osnovi točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES, v primeru, ko pomoč ne bi bila skladna z uporabo glavnih smernic o prestrukturiranju. Francija poudarja, da je dejavnost popravil ladij bistvenega pomena za dobro obratovanje pristanišča Le Havre, v tem smislu, da je potrebna za zagotavljanje sprejema ladij, vzdrževanja ladij, ki so neobhodno potrebne za pristaniško dejavnost, storitve, ki so vezane na pomorsko varnost, ter turistične storitve (popravilo turističnih ladij). Francija prav tako poudarja, da je ohranjanje popravila ladij v pristanišču Le Havre v interesu Skupnosti, ker gre v smislu skupne politike prevozov, ki daje prednost pomorskemu transportu. Na koncu Francija poudari zgodovinske in strateške razloge, ki zagovarjajo ohranitev popravila ladij v pristanišču Le Havre.

(36)

V smislu odstavka 1 člena 87 Pogodbe ES so pomoči, ki jih dodelijo države, ali so dodeljene iz državnih virov v kateri koli obliki že, ki izkrivljajo, ali grozijo, da bodo izkrivile pogoje konkurence s favoriziranjem določenih podjetij ali določenih proizvodenj, neskladne s skupnim trgom, pod pogojem, ko prizadenejo menjavo med državami članicami.

(37)

Prvič, subvencija 3 430 000 eurov, ki jo je francoska država dodelila družbi SORENI, predstavlja finančno ugodnost, podeljeno iz državnih virov. Poleg tega se kriterij za državne vire prav tako uporablja za gospodarske ugodnosti, ki jih odobravajo regionalna ali lokalna telesa držav članic. Zaradi tega je prvi kriterij uporabe odstavka 1 člena 87 Pogodbe prav tako izpolnjen, kar zadeva subvencije (v znesku 380 000 eurov vsak), ki jih je družbi SORENI odobrila regija Haute-Normandie, okrožje Seine-Maritime in mesto Le Havre.

(38)

Drugič, ker so bile zadevne subvencije namenjene enemu podjetju, SORENI, je kriterij selektivnosti, ki pogojuje uporabo odstavka 1 člena 87 Pogodbe, izpolnjen.

(39)

Tretjič, zadevni finančni ukrepi podeljujejo družbi SORENI gospodarsko korist, ki bi ji je ne dodelil privatni sektor. Ti ukrepi so zato, glede na njihovo naravo, dojemljivi za izkrivljanje pogojev konkurence.

(40)

Četrtič, kriterij, po katerem mora ukrep vplivati na menjavo, je izpolnjen, ko prejemnik izvaja gospodarsko dejavnost, kjer so vpletene menjave med državami članicami. To dejansko je primer dejavnosti popravil ladij, ki jih izvaja SORENI. Te točke Francija ne spodbija, kar samo dokazuje, da so „glavni“ konkurenti družbe SORENI francoska podjetja, in Združeno kraljestvo to jasno potrjuje, ko ugotavlja, da je SORENI direktni konkurent britanski industriji ladijskih popravil.

(41)

Komisija iz tega zaključi, da so subvencije, dodeljene družbi SORENI, kot so opisane v delu II, v celoti sestavljene kot državne pomoči v smislu odstavka 1 člena 87 Pogodbe.

(42)

Komisija prav tako ugotavlja, da se Francija ni ravnala ustrezno z obvezo, ki ji je naložena z uporabo odstavka 3 člena 88 Pogodbe, ker ni pravočasno obvestila Komisije o projektih dodelitve pomoči, da bi ji omogočila predstavitev njenih pripomb. Pomoč se zato smatra kot nelegalna.

(43)

Ker SORENI deluje v sektorju ladijskih popravil, spada pomoč, ki mu je odobrena za podporo svojih dejavnosti, v področje specialnih pravil o državni pomoči za ladjedelništvo. Od 1. januarja 2004 nastopajo ta pravila v okviru državne pomoči za ladjedelništvo (9), ki je nadomestil uredbo o ladjedelništvu. Vendar pa, v skladu s sporočilom Komisije o opredelitvi pravil za presojo nelegalne državne pomoči (10), se bodo nelegalne pomoči, se pravi pomoči, ki so bile izvedene s kršitvijo člena 88, odstavek 3, Pogodbe ES, presojale po kriterijih, določenih v vseh instrumentih v veljavi na dan njihove dodelitve. Uredba o ladjedelništvu se torej uporablja. Da bo slika popolna, pa najsi Komisija uporablja uredbo o ladjedelništvu ali pa okvir državnih pomoči za ladjedelništvo, ki jo nadomešča, je potrebno natančno navesti, da to nima nobenega učinka na zaključke, ki se nanašajo na presojo kompatibilnosti, glede na to, da so bistveni kriteriji za presojo pomoči za reševanje ter za prestrukturiranje, regionalne pomoči in pomoči za usposabljanje identični (11).

(44)

Člen 2 uredbe o ladjedelništvu določa, da so pomoči, ki so odobrene za ladijska popravila, skladne s skupnim trgom samo, ko spoštujejo določila te uredbe.

(45)

Francija pravi, da ima pomoč, ki je v obravnavi, za cilj prestrukturiranje dejavnosti družbe SORENI. Pomoči za prestrukturiranje aktivnih podjetij v sektorju ladijskih popravil se lahko smatrajo kot kompatibilne s skupnim trgom, pod pogojem, da so v skladu s členom 5 uredbe o ladjedelništvu, ki se istočasno sklicuje na glavne smernice o prestrukturiranju ter oblikuje specifične pogoje, ki se uporabljajo v ladjedelniškem sektorju.

(46)

Komisija je zato preučila vprašanje, da bi ugotovila, če so izpolnjeni kriteriji, predvideni z glavnimi smernicami o prestrukturiranju.

(47)

Glede na glavne smernice o prestrukturiranju, se mora podjetje, ki želi biti izbrano za pridobitev pomoči za prestrukturiranje, smatrati kot podjetje v težavah v smislu omenjenih glavnih smernic. Četudi ne obstaja definicija Skupnosti, Komisija smatra, da je neko podjetje v težavah, ko ni sposobno z lastnimi finančnimi viri, ali z viri, ki so mu jih pripravljeni dati njegovi lastniki/delničarji in njegovi upniki, zaustaviti izgub, ki ga vodijo, v kolikor ni zunanjega posredovanja državnih organov oblasti, kratkoročno ali srednjeročno, v skoraj gotovo gospodarsko propast (točka 4 glavnih smernic o prestrukturiranju). Težave podjetja se kažejo, na primer, z naraščanjem izgub, zmanjšanjem poslovnega rezultata, naraščanjem zalog, presežno kapaciteto, znižanjem bruto marže samofinanciranja, naraščanja zadolževanja, rastjo obresti, kot tudi oslabitve ali izničenja neto vrednosti aktive.

(48)

Vendar pa točka 7 glavnih smernic o prestrukturiranju določa, da na novoustanovljeno podjetje ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pomoči za prestrukturiranje, četudi je njegovo začetno finančno stanje tvegano. Tako je zlasti v primeru, ko novo podjetje izhaja iz likvidacije prej obstoječega podjetja, ali pri prevzemu aktive takega podjetja.

(49)

Izključitev na novoustanovljenih podjetij iz pravice za prejem pomoči za prestrukturiranje izhaja iz načela, po katerem mora biti ustanovitev podjetja sad odločitve, ki jo narekuje trg. Neka družba je torej lahko ustanovljena le, če ima priložnost izvajati svojo aktivnost na zadevnem trgu, z drugimi besedami, če ima kapital, ter je sposobna preživeti že od začetka.

(50)

Nova družba ne more prejeti pomoči za prestrukturiranje, glede na to, da četudi lahko prav očitno že ob zagonu naleti na težave, ne more naleteti na težave, opisane v glavnih smernicah o prestrukturiranju. Te težave, opisane v odstavku 47, so vezane na zgodovino družbe, ker izvirajo iz obratovanja. Nova družba ne bi mogla, že zaradi svoje narave ne, naleteti na ta tip težav.

(51)

Nova družba pa nasprotno lahko naleti na izgube pri zagonu, glede na to, da mora financirati investicije in obratovalne stroške, ki na začetku ne morejo biti pokriti s prihodkom od njenih aktivnosti. Ti stroški pa so vendarle povezani z zagonom dejavnosti podjetja in ne z njegovim prestrukturiranjem. Zatorej ne morejo biti financirani iz pomoči za prestrukturiranje, ne da bi tej pomoči odvzeli njen specifični cilj in omejeno področje.

(52)

Ta omejitev področja uporabe glavnih smernic o prestrukturiranju se uporablja za nova podjetja, ki so izšla iz likvidacije prej obstoječih podjetij, ali iz prevzema njihove aktive. V takih primerih nova družba v glavnem ne prevzame dolgov predhodnikov, kar pomeni, da se ne sooči s težavami, opisanimi v glavnih smernicah o prestrukturiranju.

(53)

V sklepu o začetku postopka je Komisija postavila vprašanje, ali je SORENI bila nova družba.

(54)

V tem pogledu Komisija ugotavlja, in Francija priznava, da SORENI predstavlja novo pravno telo, s pravno osebnostjo, različno od tiste, ki so jo imele tri podružnice. Francija kljub temu zatrjuje, da SORENI kljub temu, da se kot pravno telo razlikuje od svojih predhodnic, predstavlja gospodarsko kontinuiteto treh podružnic, ker so bili tako dejavnost, aktiva, komercialni fond treh podružnic, zlasti obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje s področja socialne varnosti, preneseni na SORENI, ki jo zaradi tega ne moremo smatrati za novo podjetje. Francija prav tako zatrjuje, da je družba SORENI tudi v primeru, če ga smatramo za novo podjetje, prav tako podjetje v težavah, če upoštevamo, da izvaja isti tip dejavnosti, kot tri podružnice, ter je povezana s finančnimi obvezami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja socialne varnosti.

(55)

Komisija se ne strinja s stališčem Francije, po katerem SORENI predstavlja gospodarsko kontinuiteto treh podružnic. Potrebno je zabeležiti, da četudi je SORENI prevzel dejavnosti, aktivo in prodajni fond treh podružnic, kot tudi njihovo osebje ter določene obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje s področja socialne varnosti (predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu), je prevzem povzročil prekinitev med staro in novo dejavnostjo. To potrjuje dejstvo, da so upniki treh podružnic poplačani iz prihodka od prodaje, ter nimajo nobene pritožbe proti družbi SORENI kot kupci aktive.

(56)

Kar zadeva argument Francije, po katerem pogodbe o delu, ki so bile prevzete, ter pripadajoče socialne dajatve (predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu) predstavljajo obveznosti, ki družbi SORENI dopuščajo, da se izenači s tremi podružnicami, Komisija smatra, da so te socialne dajatve preprosta pravna posledica francoske socialne zakonodaje (v tem primerljive z mnogimi drugimi državami), ki je bila tako poznana investitorju, kot jo je bilo možno ovrednotiti. Pri določanju nakupne cene bi bilo torej potrebno upoštevati vse stroške, povezane s pridobljeno aktivo.

(57)

Kar zadeva argument Francije, po katerem družba SORENI prav tako ostaja podjetje v težavah, četudi bi se smatrala za novo družbo, Komisija ugotavlja, da SORENI ne kaže značilnosti podjetja v težavah v smislu glavnih smernic o prestrukturiranju, kot so opisane v odstavku 47. Družba je enostavno naletela na normalne stroške ustanovitve in na normalne izgube ob zagonu, zaradi dejstva, da je investicijski projekt šele na svojem začetku.

(58)

Stroški zagona komercialne dejavnosti so neizogibni in niso vezani na zgodovino družbe. SORENI bi morala prenesti isti tip stroškov, če bi bili njeni delničarji odločili, da ustanovijo družbo, v celoti neodvisno od predhodne dejavnosti ladijskih popravil, hipoteze, ki bi neizogibno nalagala zagonske stroške, zlasti pri nakupu strojev, zaposlovanju in usposabljanju osebja, itd.

(59)

V tej zvezi Komisija ocenjuje, da dajatve, vezane na predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, ki so edina finančna obveza, prevzeta od treh podružnic, niso take narave, da bi družbo SORENI naredile za podjetje v težavah v smislu glavnih smernic o prestrukturiranju.

(60)

Končno, osebje, ki ga je prevzela družba SORENI, predstavlja znanje, ki je, po mnenju Francije, eden od elementov, ki pogojujejo izvedljivost poslovnega načrta družbe SORENI. To osebje lahko zaradi tega smatramo kot del aktive, ki jo je prevzela družba SORENI, in ne kot finančno breme. Pravzaprav bi ta prevzem moral družbi SORENI olajšati vstop na trg, ker družbi prihrani dodatne stroške zaposlovanja in usposabljanja novega osebja.

(61)

V zaključku Komisija ugotavlja, da družba SORENI od treh podružnic ni prevzela finančnih obveznosti, ki bi tvorile kontinuiteto stare dejavnosti ladijskih popravil. SORENI je na novoustanovljena družba, ki, poleg ostalega, ni v težavah v smislu glavnih smernic o prestrukturiranju.

(62)

Po praksi, ki jo uporablja Komisija od vstopa v veljavo glavnih smernic o prestrukturiranju v 1999, se neka družba smatra kot „nova“ v obdobju dveh let po njeni ustanovitvi. Komisija ugotavlja, da je bila SORENI ustanovljena 1. novembra 2001 kot nova družba. Zatorej ne more prejeti pomoči za prestrukturiranje v obdobju dveh let od svoje ustanovitve, se pravi do 1. novembra 2003. Ker je bila pravno zavezujoča odločba o dodelitvi pomoči družbi SORENI sprejeta 29. novembra 2001, je ta pogoj izpolnjen.

(63)

Komisija iz tega sklepa, da SORENI ne more izpolnjevati pogojev za pridobitev pomoči za prestrukturiranje.

(64)

V naslednjih odstavkih Komisija preučuje, ali so morda informacije, ki jih je sporočala Francija, razpršile preostale dvome, ki jih je ustvarila s sklepom o začetku postopka v zvezi s skladnostjo pomoči z ostalimi pogoji pomoči za prestrukturiranje.

(65)

V skladu z glavnimi smernicami o prestrukturiranju mora biti dodelitev pomoči pogojena z izvajanjem načrta o prestrukturiranju, ki omogoča ponovno vzpostavitev dolgoročnega preživetja podjetja v razumnem roku na osnovi realistične predpostavke v zvezi s pogoji bodočega obratovanja, na tak način, da se podjetje lahko postavi na svoje noge. Ta cilj mora biti v glavnem dosežen z internimi ukrepi, zlasti z opustitvijo dejavnosti, ki bi strukturalno ostale deficitarne tudi po prestrukturiranju.

(66)

Dvomi, ki jih izraža Komisija o tej točki, so bili motivirani z dejstvom, da je tuji investitor zavrnil prevzem dejavnosti ladijskih popravil, o katerih je govora, in to zlasti zato, ker ni imel zadostnih informacij o raziskavi trga in oceni poslovnega rezultata, ter stroškov za leta delovanja družbe SORENI, ki jih pokriva poslovni načrt.

(67)

Francija je razložila, da je tuji investitor umaknil svojo ponudbo zaradi težav, ki niso bile povezane z vrsto poslovnega načrta prestrukturiranja, ampak s finančnimi problemi, na katere je sam naletel.

(68)

Francija je Komisiji predvsem predložila predvidevanja o detajlnih podatkih o pogojih izvedbe, zlasti poslovne rezultate in stroške za odločujoče obdobje.

(69)

Te informacije so razpršile dvome Komisije glede izvedljivosti poslovnega načrta.

(70)

V skladu z glavnimi smernicami o prestrukturiranju morata biti znesek in intenzivnost pomoči omejena na strogi minimum, potreben za prestrukturiranje v funkciji razpoložljivih finančnih virov podjetja. Prejemniki pomoči morajo v znatni meri prispevati k načrtu prestrukturiranja z lastnimi viri, ali z zunanjim financiranjem, pridobljenim po tržnih pogojih.

(71)

Po podatkih Francije znašajo stroški prestrukturiranja 6 495 164 eurov. Ta znesek se lahko deli na tri dele: prvega sestavlja znesek […] eurov za investicije in obnovitvena dela, kot tudi reorganizacijo komerciale in proizvodnje; drugi predstavlja znesek […] eurov, namenjenih za pokrivanje plač v prvih treh mesecih delovanja družbe SORENI; in tretji, ki je vezan na predčasno upokojevanje delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, je enak […] eurom.

(72)

Komisija smatra, da se stroški plač, ki odgovarjajo prvim trem mesecem delovanja družbe SORENI, ter dajatve, vezane na povračila delavcem, ki so bili izpostavljeni azbestu, o katerih se je pogajalo pred prevzemom, ne morejo smatrati kot stroški prestrukturiranja. Gre za stroške obratovanja, ki jih mora družba financirati iz lastnih sredstev.

(73)

Zaradi tega Komisija kot stroške prestrukturiranja zadrži le stroške, ki so vezani na načrt prestrukturiranja v pravem pomenu besede, ali 3 900 000 eurov.

(74)

SORENI je iz različnih državnih virov pridobil znesek 4 570 000 eurov.

(75)

Komisija smatra, da kriterij proporcionalnosti ni bil izpolnjen, glede na to, da je znesek pomoči višji od stroškov, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči za prestrukturiranje. To je razlog, da zadevna pomoč ne bi bila v skladu z glavnimi smernicami o prestrukturiranju, četudi bi družba SORENI lahko koristila pomoč za prestrukturiranje.

(76)

V sklepu o začetku postopka je Komisija preučila ukrepe v luči glavnih smernic o prestrukturiranju, ki so bile sprejete v 1999. Francija v svojem odgovoru na omenjen sklep tega pristopa ni izpodbijala. Potrebno je pripomniti, da se uredba o ladjedelništvu v svojem členu 5 sklicuje na glavne smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in za prestrukturiranje podjetij v težavah (12) iz leta 1994 (v nadaljevanju imenovanih „glavne smernice o prestrukturiranju iz 1994“), ki so jih leta 1999 nadomestile glavne smernice o prestrukturiranju. Komisija vendarle zaključuje, da bi zgoraj navedeno razmišljanje ne bilo drugačno, tudi če bi se uporabile glavne smernice iz 1994. Prvič, nova družba že po svoji naravi ne more biti podjetje v težavah. Četudi so manj eksplicitne, so glavne smernice o prestrukturiranju iz 1994, zlasti pri svoji definiciji o podjetju v težavah, jasno namenjene za reševanje in prestrukturiranje obstoječih podjetij, in ne na novoustanovljenih podjetij. Drugič, kriterij o omejitvi minimalne pomoči je obstajal že v glavnih smernicah iz 1994 (13) in v tem primeru ni izpolnjen.

(77)

Pomoč zato ne bi bila kompatibilna z uporabo glavnih smernic o prestrukturiranju iz 1994.

(78)

V sklepu o začetku postopka je Komisija podala idejo, da bi se ukrepi, ki so v razpravi, lahko smatrali kot sestavni del regionalne pomoči za investicijo.

(79)

Pogoji kompatibilnosti regionalnih pomoči za investicije s skupnim trgom so navedeni v členu 7 uredbe o ladjedelništvu. Prvič, ukrepi morajo zadevati eno regijo, navedeno v točki (a) ali točki (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES. Drugič, intenzivnost pomoči ne sme presegati mejne vrednosti, ki jo določa omenjena uredba. Tretjič, ukrepi morajo biti namenjeni podpori investicij, ki nadgrajujejo ali modernizirajo delovišča, s ciljem povečanja produktivnosti obstoječe opreme. Četrtič, pomoč ne sme biti vezana na finančno prestrukturiranje delovišča. Petič, pomoč mora biti omejena na podporo izdatkov, ki so sprejemljivi v smislu glavnih smernic Skupnosti, ki veljajo za pomoči za regionalne namene (14).

(80)

Regija Le Havre je cona, ki lahko prejema pomoči po točki (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES. Skladno z uredbo o ladjedelništvu in zemljevidom regionalnih pomoči, ki ga je odobrila Komisija, intenzivnost pomoči za te regije ne sme preseči 12,5 % neto (15).

(81)

V skladu s točko 4.5 glavnih smernic Skupnosti, ki veljajo za pomoči regijam, so izdatki, sprejemljivi za pomoč, izraženi kot enoten skupek izdatkov, ki odgovarjajo naslednjim elementom investicij: zemljišče, objekt in oprema. Skladno s točko 4.6 omenjenih glavnih smernic lahko sprejemljivi izdatki vsebujejo tudi nekatere kategorije nematerialnega investiranja.

(82)

Skupni stroški, ki jih predstavlja družba SORENI kot stroške prestrukturiranja, so podani v tabeli 1. Po ponovni preučitvi teh stroškov v luči njihove sprejemljivosti za prejem regionalne pomoči za investicije, je Komisija prišla do zaključka, da izpolnjujejo kriterije, opisane v odstavku 81, samo izdatki iz tabele 4.

TABELA 4

Izdatki, sprejemljivi za prejem regionalnih pomoči za investicije

(83)

Komisija priznava, da te investicije prispevajo k realizaciji ciljev poslovnega načrta družbe SORENI, kot so opisani v odstavku 14, in tako k obnovi in posodobitvi delovišča s ciljem povečanja produktivnosti. Te investicije poleg ostalega odgovarjajo enotnemu seštevku izdatkov: investiranje v objekte (točki 1 in 2 tabele 4) in investiranje v opremo (točke 3 do 8 tabele 4). Točki 9 in 10 tabele 4 odgovarjata nematerialnim investicijam (nakup licenc in računalniških programov).

(84)

Komisija ugotavlja, da ostali izdatki, ki nastopajo v tabeli 1, niso sprejemljivi za prejem regionalne pomoči za investicije, ker gre preprosto za izdatke obratovanja ali stroške usposabljanja. Kar zadeva postavko Organizacija in računalniški sistem ([…] eurov; glej tabelo 1), Komisija iz informacij, ki ji jih je dala Francija, ne more zaključiti, ali gre za izdatke, ki odgovarjajo pogojem za prejem regionalne pomoči za investicije.

(85)

Za zaključek, skupni izdatki, sprejemljivi za prejem regionalne pomoči za investicije, znašajo 1 550 000 eurov (1 412 560 eurov v aktualizirani vrednosti, osnovno leto 2001, procent aktualizacije 6,33 %).

(86)

Intenzivnost najvišje dopustne pomoči je 12,5 % neto (kar odgovarja v tem primeru 18,9 % bruto (16). Dopustna pomoč tako znaša 266 691 eurov.

(87)

Komisija pride do zaključka, da je pomoč v korist družbe SORENI lahko delno odobrena kot regionalna pomoč za investicije do zneska 266 691 eurov.

(88)

Komisija je ugotovila, da se določeni stroški, ki jih je družba SORENI navedla v svojem poslovnem načrtu, nanašajo na usposabljanje. Pomoč je bila dodeljena po začetku veljavnosti Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (17) (v nadaljevanju „uredba o pomoči za usposabljanje“).

(89)

Komisija je sprejela uredbo o pomoči za usposabljanje, v ta namen pravno podprto z Uredbo Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998, z uporabo členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene kategorije horizontalnih državnih pomoči (18). Uredba o pomoči za usposabljanje spreminja, kot kasneje sprejeti zakon, uredbo o ladjedelništvu, ki sam po sebi ne predvideva možnosti dodelitve pomoči za usposabljanje v korist ladjedelništva. Uredba o pomoči za usposabljanje v členu 1 določa, da se uporablja za pomoči za usposabljanje, odobrene v vseh sektorjih, kar pomeni, da se uporablja tudi za sektor ladjedelništva.

(90)

Uredba o pomoči za usposabljanje določa, da so posamezne pomoči kompatibilne s skupnim trgom, če izpolnjujejo vse pogoje, ki jih predvideva, to je, če ne presegajo intenzivnosti maksimalne sprejemljive pomoči, ter pokrivajo sprejemljive stroške po njenem odstavku 7 člena 4.

(91)

Stroški usposabljanja, sprejemljivi za prejem pomoči za usposabljanje, so zbrani v tabeli 5 in znašajo 700 000 eurov. Izpolnjujejo pogoje, predvidene v odstavku 7 člena 4 uredbe o pomoči za usposabljanje.

TABELA 5

Izdatki, sprejemljivi za prejem pomoči za usposabljanje

(92)

Skladno s členom 4 uredbe o pomoči za usposabljanje, v primeru malih in srednjih podjetij, ki se nahajajo v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev regionalnih pomoči z uporabo točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES, intenziteta pomoči ne sme presegati 40 % za projekte specifičnega usposabljanja. V tem primeru francoski organi oblasti niso natančno navedli, kateri del usposabljanja bi se lahko smatral za „splošnega“ v smislu točke (e) člena 2 uredbe o pomoči za usposabljanje.

(93)

Zaradi tega skupni znesek pomoči za usposabljanje znaša 280 000 eurov.

(94)

Komisija pride do zaključka, da je pomoč v korist družbe SORENI lahko odobrena kot pomoč za usposabljanje v znesku 280 000 eurov.

(95)

Francija je Komisijo zaprosila, naj preuči skladnost zadevnih finančnih ukrepov s skupnim trgom neposredno na osnovi točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe ES, s poudarkom, da so ladijska popravila dejavnost bistvenega pomena za dobro obratovanje pristanišča takega pomena, kot je Le Havre.

(96)

Na prvem mestu Komisija ugotavlja, da v kolikor bi storitve popravil, ki jih ponuja SORENI, resnično bile bistvenega pomena za obratovanje pristanišča, bi morale biti načeloma zagotovljene iz lastnih virov pristanišča, ne da bi bila potrebna državna pomoč. Še več, Komisija dopušča, da se del pomoči šteje za regionalno pomoč za investicije ter zato upošteva regionalne probleme, ki tu nastopajo.

(97)

Poleg tega uredba o ladjedelništvu tvori specifično in izčrpno celoto pravil, ki se uporabljajo v sektorju, pri ladijskih popravilih, ki se v odnosu na Pogodbo ES umeščajo med lex specialis. Dovoljenje za pomoč z direktno uporabo Pogodbe ES bi bilo neuspešno za cilje, ki jih postavlja postavitev specifičnih in restriktivnih pravil, ki veljajo za sektor.

(98)

Komisija zaradi tega ne sme presojati zadevne pomoči direktno na osnovi Pogodbe ES.

(99)

Komisija zaključi, da je Francija nelegalno izvršila pomoč v znesku 4 570 000 eurov s kršitvijo člena 88, odstavek 3, Pogodbe ES. Na osnovi presoje te pomoči Komisija zaključuje, da je ta pomoč, kot pomoč za prestrukturiranje družbe SORENI, v neskladju s skupnim trgom, ker ne izpolnjuje pogojev, predvidenih z uredbo o ladjedelništvu in glavnimi smernicami o prestrukturiranju. Vendar pa Komisija smatra, da je pomoč deloma skladna s skupnim trgom, in sicer kot regionalna pomoč za investicije v smislu člena 7 uredbe o ladjedelništvu, ter kot pomoč za usposabljanje v smislu uredbe o pomoči za usposabljanje. Razliko med že nakazanim zneskom (3 520 997 eurov) in kompatibilnim zneskom (266 691 eurov + 280 000 eurov = 546 691 eurov) je potrebno izterjati (2 974 306 eurov). Razlike med nekompatibilnim odobrenim zneskom (4 023 309 eurov) in zneskom, ki ga je potrebno izterjati (2 974 306 eurov), ni dovoljeno nakazati (1 049 003 eurov) –

(a)

266 691 eurov je kompatibilnih s skupnim trgom kot regionalna pomoč za investicije v smislu točke (e) odstavka 3 člena 87 Pogodbe;

(b)

280 000 eurov je kompatibilnih s skupnim trgom kot pomoč za usposabljanje v smislu točke (e) odstavka 3 člena 87 Pogodbe;

(c)

4 023 309 eurov ni kompatibilnih s skupnim trgom, od tega 1 049 003 eurov še ni bilo nakazanih, ter 2 974 306 eurov, ki so bili dani na razpolago družbi SORENI.