20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/35

(1)

21. avgusta 2003 je Komisija z obvestilom („obvestilo o začetku postopka“), objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (3) napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Skupnost.

(2)

Začetek postopka je posledica pritožbe, ki jo je julija 2003 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji del, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Skupnosti, vložilo Evropsko združenje za ogljik in grafit (ECGA). Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju tega proizvoda in o posledični materialni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protisubvencijskega postopka.

(3)

Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(9) osnovne uredbe je Komisija indijsko vlado obvestila („IV“), da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, ki domneva, da je subvencionirani uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije povzročil materialno škodo proizvajalcem iz Skupnosti. IV je bila povabljena na posvetovanje, katerega cilj je bilo pojasniti stanje v zvezi z vsebino pritožbe ter priti do skupne rešitve. Čeprav IV ni zahtevala nobenega posvetovanja, se je upoštevalo pisne pripombe IV v zvezi z obtožbami iz pritožbe glede subvencioniranega uvoza in materialne škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti.

(4)

Začetek vzporednega protisubvencijskega postopka glede uvoza istega proizvoda s poreklom iz Indije v Skupnost je bil napovedan z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) isti dan.

(5)

Komisija je pritožniku in drugim znanim proizvajalcem, proizvajalcem izvoznikom, uvoznikom, uporabnikom in dobaviteljem iz Skupnosti kot tudi predstavnikom iz Indije uradno svetovala, naj sodelujejo v začetem postopku. Neposredno vpletene stranke so dobile priložnost, da pisno predstavijo svoje vidike in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka.

(6)

Dva proizvajalca izvoznika v Indiji, IV in proizvajalci Skupnosti, uporabniki in uvozniki/trgovci so pisno predstavili svoje vidike. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku, ter podale razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(7)

Ob upoštevanju številnih nepovezanih uvoznikov v Skupnosti se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe preveri, ali se lahko uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje resnično potrebno, in če je, izbrala vzorec, so vse znane nepovezane uvoznike v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe prosili, da se v 15 dneh seznanijo z začetkom postopka ter Komisiji posredujejo podatke za obdobje med 1. aprilom 2002 in 31. marcem 2003, ki jih zahteva v obvestilu o začetku postopka Samo dva nepovezana uvoznika sta privolila v to, da se ju vključi v vzorec ter v roku posredovala zahtevane osnovne podatke. V skladu s tem se vzorčenje v tem postopku ni zdelo potrebno.

(8)

Komisija je vprašalnike poslala vsem znanim zadevnim strankam, dvema zgoraj navedenima nepovezanima uvoznikoma ter vsem drugim podjetjem, ki so se odzvala v rokih, določenih v obvestilu o začetku postopka, ter IV.

(9)

Odgovore je prejela od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov, dveh pritožnikov proizvajalcev iz Skupnosti, osmih podjetij uporabnikov in dveh zgoraj omenjenih nepovezanih uvoznikov. Poleg tega je eno podjetje uporabnik v pisni obliki podalo podatke o količini, dve združenji uporabnikov pa sta Komisiji predložili pisni stališči.

(10)

Komisija je poiskala in preverila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za začasno določitev subvencioniranja, katerega posledica sta škoda in interes v Skupnosti. Preverjanja so se izvedla ne samo v IV, ampak tudi v prostorih naslednjih podjetij:

(11)

Preiskava subvencioniranja in škode je pokrila obdobje med 1. aprilom 2002 in 31. marcem 2003 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode je pokrila obdobje od leta 1999 do konca OO („obravnavano obdobje“).

(12)

Zadevni proizvod so grafitne elektrode elektrodni nastavki, ki se jih uporablja za tovrstne elektrode, ne glede na to, ali se uvažajo skupaj ali ločeno. Grafitna elektroda je keramično izdolben ali iztisnjen grafitni steber. Na obeh koncih stebra so strojno obdelani navojni zašiljeni „tulci z navoji“, s katerimi se lahko spoji dve ali več elektrod, ki nato tvorijo steber. Za spojitev dveh tulcev z navoji se uporablja povezovalni del, tudi iz grafita. Ta del se imenuje „nipple“ ali elektrodni nastavek. Tako grafitna elektroda kot elektrodni nastavek se ponavadi dobavita vnaprej sestavljena kot „sistem grafitne elektrode“.

(13)

Grafitne elektrode in elektrodni nastavki, ki se uporabljajo za tovrstne elektrode, se izdelujejo iz naftnega koksa, stranskega produkta naftne industrije, in premogove katranske smole. Proizvodni proces poteka v šestih korakih: oblikovanje, žarjenje, impregnacija, ponovno žarjenje, grafitizacija in strojna obdelava. Med grafitizacijo se proizvod segreje na več kot 3 000oC in se fizično spremeni v grafit, kristalno obliko ogljika: edinstven material z nizko električno a visoko toplotno prevodnostjo ter veliko trdnostjo in odličnim delovanjem pri visokih temperaturah, zaradi česar je primeren za uporabo v elektroobločnih pečeh. Čas obdelave za sisteme grafitnih elektrod je približno dva meseca. Za sisteme grafitnih elektrod ni nobenih nadomestnih proizvodov.

(14)

Sisteme grafitnih elektrod uporabljajo proizvajalci jekla v elektroobločnih pečeh, ki jim pravijo tudi „mini mills“, kot prevodnike električnega toka pri proizvodnji jekla iz recikliranega jeklenega odpadka. Grafitne elektrode in elektrodni nastavki, uporabljeni za elektrode, ki jih pokriva ta preiskava, so samo tisti, katerih specifična gostota je 1,65 g/cm3 ali več, električni upor pa 6,0 μΩ.m ali manj. Sistemi grafitnih elektrod, ki ustrezajo tem tehničnim parametrom, lahko omogočajo prenos velikih električnih napetosti.

(15)

En indijski izvoznik je izjavil, da v nekaterih primerih pri proizvodnji zadevnega proizvoda ni uporabil „prvovrstnega igelnega koksa“, naftnega koksa najboljše kakovosti, ki naj bi po mnenju tega podjetja za pritožnike bil nujen za izdelovanje proizvoda v okviru specifikacij, navedenih v uvodnih izjavah od 0 do (13). Ta izvoznik je zato zahteval, da je treba grafitne elektrode in elektrodne nastavke, uporabljene za tovrstne elektrode, ki se ne izdelujejo iz “prvovrstnega igelnega koksa”, izločiti iz preiskave. Za izdelavo sistemov grafitnih elektrod se res lahko uporablja naftni koks različnih kakovosti. Toda proizvod opredeljujejo osnovne fizične in tehnične lastnosti končnega proizvoda in njegove končne uporabe, ne glede na uporabljene surovine. Če grafitne elektrode in elektrodni nastavki, ki se jih uporablja za tovrstne elektrode, s poreklom iz Indije in uvoženi v Skupnost, imajo osnovne fizične in tehnične lastnosti kot so določene v opisu proizvoda, se štejejo za zadevni proizvod. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(16)

Proizvod, ki se ga v Skupnost izvaža iz Indije, proizvod, ki se ga proizvaja in prodaja v Indiji kot tudi tisti, ki ga proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, imajo iste osnovne fizične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo na enak način, zato se v smislu člena 1(5) osnovne uredbe štejejo za enake proizvode.

(17)

Na podlagi podatkov iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije, so bili preverjeni naslednji programi, ki domnevno vključujejo odobritev izvoznih subvencij s strani IV:

(18)

Zgoraj naštete sheme (i), (ii), (iii), in (iv) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (Razvoj in urejanje) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (“Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju IV pooblašča, da izda priglasitve glede izvozne in uvozne politike, povzete v dokumentih o izvozni in uvozni politiki, ki jih Ministrstvo za trgovino izda vsakih pet leta in jih redno dopolnjuje. Dokument o izvozni in uvozni politiki, pomemben za OP tega primera je petletni načrt za obdobje od 1. aprila do 31. marca 2007. Poleg tega IV v „Navodilih za postopke“ – od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007’ (Zvezek 1), določa tudi postopke, ki urejajo indijsko zunanjetrgovinsko politiko in se jih prav tako redno dopolnjuje.

(19)

Iz izvozne in uvozne politike za obdobje od „1. aprila 2002“ do „31. marca 2007“ je razvidno, da je bila licenca/potrdilo/dovoljenje izdano, vključno med OP, če ni bilo določeno drugače.

(20)

Kasnejši sklici na pravno podlago za zgoraj navedene preučene sheme od (i) do (iv) v tem besedilu se v nadaljnjem besedilu nanašajo na izvozno in uvozno politiko za obdobje od „1. aprila 2002“ do „31. marca 2007“ ter „Navodila za postopke“ – od „1. aprila 2002“ do 31. marca 2007’ (Zvezek 1).

(21)

Oprostitev plačila davka na dohodek pod (v) zgoraj temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga vsako leto spremeni Zakon o financah.

(22)

Člen 14(5)(b) osnovne uredbe pravi, da 3% de minimis subvencijski prag za uvoz iz nekaterih držav v razvoju, npr. držav v razvoju, ki so članice STO in so omenjene v Prilogi VII Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih (‚ASCM’), kot tudi za države v razvoju, ki so članice STO in so popolnoma ukinile izvozne subvencije, preneha veljati osem let po začetku veljavnosti Sporazuma o ustanovitvi STO. Glede na to, da je ta sporazum začel veljati 1. januarja 1995, ta subvencijski prag ne velja več. De minimis prag, ki se zdaj uporablja za uvoz iz držav v razvoju, je 2 %, kot je določeno v členu 14(5)(a) osnovne uredbe. Vzporedno z uporabo 3% de minimis praga, ki se je uporabljal za države iz Priloge VII k ASCM, je ES za te države navadno uporabljala de minimis prag 0.3 % pri posamezni subvencijski shemi. Ker se specifični de minimis prag, ki se je uporabljal za države iz Priloge VII k ASCM, ne uporablja več, se šteje, da se prag za posamezne sheme prav tako ne uporablja več.

(23)

Shema DEPB je začela veljati 1. aprila 1997 z Uradnim obvestilom carinske uprave 34/97. Odstavki od 4.3.1 do 4.3.4 izvozne in uvozne politike iz Navodil za postopke vsebujejo podroben opis sheme. Shema DEPB je naslednica sheme Passbook, ki se je končala 31. marca 1997. Na začetku sta bila dva tipa sheme DEPB, shema DEPB na predizvozni osnovi in shema DEPB na poizvozni osnovi.

(24)

IV je poudarila, da je bila shema DEPB na predizvozni osnovi ukinjena „1. aprila 2000“, zato za OP ni pomembna. Ugotovljeno je bilo, da nobeno podjetje ni koristilo nobenih ugodnosti iz sheme DEPB na predizvozni osnovi, zato ni potrebno ugotavljati izravnalne vrednosti sheme DEPB na predizvozni osnovi. Zato analiza te sheme temelji le na shemi DEPB na poizvozni osnovi.

(25)

Shema DEPB na poizvozni osnovi je na voljo proizvajalcem-izvoznikom ali trgovcem-izvoznikom. (t.j. trgovcem).

(26)

Po shemi lahko vsak upravičeni izvoznik zaprosi za posojila, ki se izračunajo kot odstotek vrednosti izvoženih končnih proizvodov. Takšne DEPB stopnje so indijske oblasti na podlagi standardnih input-output normativov („SION“) določile za skoraj vse proizvode, vključno z zadevnim proizvodom. Potrdilo o višini odobrenega posojila se izda avtomatično ob prejemu vloge.

(27)

Shema DEPB na poizvozni osnovi za uporabo takšnih posojil dovoljuje nadomestitev carin za vsak naslednji uvoz, razen za blago, za katerega veljajo uvozne omejitve ali prepovedi. Blago, uvoženo za takšna posojila se nato lahko proda (predmet davka na promet) ali uporabi na domačem trgu.

(28)

Dovoljenja DEPB so prosto prenosljiva in se zato tudi pogosto prodajo. Dovoljenje DEPB, za katerega je treba plačati 0.5 % dobljenega posojila, velja 12 mesecev od izdaje. V skladu s tem so bila dovoljenja, izdana med dveletnim obdobjem od 1. 4. 2001 do 31. 3. 2003, med OP na voljo bodisi za prodajo bodisi za nadomestilo uvoznih dajatev.

(29)

Pred IP t. j. do 31. 3. 2002 je z dovoljenjem DEPB bilo mogoče nadomestiti običajno uvozno dajatev do nominalne vrednosti dovoljenja. Poleg tega je dovoljenje omogočalo tudi oprostitev od posebne dodatne dajatve („SAD“). SAD je določena pri 4 % glede na vrednost carine, ki vsebuje dajatev za skoraj vse blago, uvoženo v Indijo, vključno z zadevnim proizvodom. Čeprav je oprostitev od SAD po tej shemi bila možna z dovoljenjem DEPB, znesek prihranjene SAD ni bil odštet od posojila, odobrenega z dovoljenjem. Dejansko je po shemi DEPB prišlo do dodatne ugodnosti, ki je presegla nominalno vrednost dovoljenja DEPB.

(30)

Od začetka OP, t.j. od 1. 4. 2002, je IV ukinila oprostitev od SAD po shemi DEPB. Zato je med OP vsako nadomestilo SAD bilo neposredno odšteto od posojila na dovoljenju DEPB, ki ga je predložil uvoznik. Da bi IV upoštevala to spremembo v shemi in da bi izvoznikom dejansko nadomestila ugodnosti, ki so jim bile prej na voljo preko oprostitve od SAD, je s 1. 4. 2002 zvišala stopnje sheme DEPB s spremembo SION za zadevni proizvod. IV je na zahtevo izdala tudi dodatna posojila za preostala dovoljenja, izdana pred 1. 4. 2002, da bi povečala posojilo, odobreno do višine revidirane stopnje DEPB.

(31)

Kadar podjetje izvaža blago, se mu odobri posojilo, ki ga lahko uporabi za nadomestilo carine, predpisane za prihodnji uvoz raznovrstnega blaga, ali proda na odprtem trgu.

(32)

Znesek posojila se avtomatično izračuna na podlagi stopenj SION, ne glede na to, ali so bile surovine uvožene in carina zanje plačana ali pa so bile surovine dejansko uporabljene za izvozno proizvodnjo in v kakšnih količinah. Podjetje v resnici lahko zahteva dovoljenje na podlagi predhodnega izvoza, ne glede na to, ali uvaža ali nabavlja blago od drugih virov. Posojila DEPB se štejejo kot finančnim prispevek, ker gre za nepovratna sredstva. Vključujejo neposredne transferje sredstev, saj se jih lahko proda ali spremeni v gotovino ali porabi za nadomestilo uvoznih dajatev, zaradi česar se IV odreče prihodku, ki je drugače predpisan.

(33)

Člen 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe med drugim omogoča izjemo pri shemah za povračilo in povračilo nadomestila, ki so v skladu s strogimi pravili iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila o povračilu) in Priloge III (opredelitev in pravila o povračilu nadomestila).

(34)

V tem primeru izvoznik ni obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev med proizvodnim procesom, znesek posojila pa se ne izračuna glede na surovine, ki so bile dejansko uporabljene.

(35)

Nobenega sistema ali postopka ni, s katerim bi lahko potrdili, katere surovine so bile uporabljene v proizvodnem procesu izvoženega proizvoda, in ali so bile uvozne dajatve preplačane v smislu točke (i) Priloge I in Prilog II in III osnovne uredbe.

(36)

Izvozniki izpolnjujejo pogoje za ugodnosti DEPB ne glede na to ali uvažajo kakšne surovine ali ne. Da bi lahko užival ugodnosti, je za izvoznika dovolj, da blago izvozi ne da bi prikazal, da je kakšno surovino uvozil. Tako so tudi izvozniki, ki vse surovine nabavijo doma in ne uvažajo nobenega blaga, ki se uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti DEPB. Tako DEPB na poizvozni osnovi ne izpolnjuje kriterijev Prilog I do III osnovne uredbe.

(37)

Če nista izpolnjeni zahtevi po tem (i), da se morajo uvožene surovine uporabiti v proizvodnem procesu, in (ii), da je potreben sistem preverjanja, kot ga zahteva Priloga II osnovne uredbe, se DEPB na poizvozni osnovi ne more šteti kot shema za povračilo ali povračilo nadomestila (Priloga III) iz člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(38)

Ker se navedena izjema k določitvi nadomestila za shemo za povračilo in povračilo nadomestila iz uvodne izjave (32) potemtakem ne uporablja, se vprašanje o preveliki oprostitvi ne pojavlja in ugodnost, proti kateri se lahko izvede izravnalni ukrep, predstavlja oprostitev vseh uvoznih dajatev, ki jih je navadno treba plačati za vsak uvoz.

(39)

Ker finančni prispevek IV imetniku DEPB daje ugodnost in ker se vlada prihodku, ki je drugače nujen, odreka, shema predstavlja subvencijo. Gre za subvencijo, v zakonodaji pogojeno z izvozno dejavnostjo v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno zgoraj, in jo je mogoče pridobiti le z izvažanjem. Zato se šteje za specifično in se proti njej zato lahko uvede izravnalni ukrep.

(40)

Ugodnost za podjetja je bila izračunana na podlagi zneska posojila, odobrenega v dovoljenjih, ki so bila uporabljena ali prenesena (prodana) med OP. Da bi čim natančneje določili znesek odrečenega prihodka, je treba vzpostaviti razliko med tistimi dovoljenji, izdanimi in uporabljenimi med OP, tistimi, izdani in prenesenimi med OP, tistimi, izdanimi pred OP in uporabljenimi med OP, ter tistimi, izdanimi pred OP in prenesenimi med OP.

(41)

Kjer je sodelujoči proizvajalec izvoznik dovoljenje DEPB za uvoz blaga brez plačila potrebnih dajatev (vključno s SAD), izdal in uporabil med OP, se je ugodnost izračunala na podlagi vseh obveznih uvoznih dajatev, kot so bile odštete od stanja posojila na ustreznem dovoljenju DEPB.

(42)

Kjer je bilo dovoljenje DEPB izdano in preneseno (prodano) med OP, je bila ugodnost izračunana na podlagi zneska posojila, odobrenega z dovoljenjem (imenska vrednost), ne glede na prodajno vrednost dovoljenja, saj je prodaja dovoljenja povsem poslovna odločitev, ki ne spremeni zneska ugodnosti (enakega prenosu sredstev IV), prejetega po shemi.

(43)

Kjer je sodelujoči proizvajalec izvoznik dovoljenje DEPB za uvoz blaga brez plačila potrebnih dajatev (vključno s SAD), izdal pred OP in uporabil med OP, se je ugodnost izračunala na podlagi vseh obveznih uvoznih dajatev (vključno s SAD), kot so bile odštete od stanja posojila na ustreznem dovoljenju. Dodatna dovoljenja za povečana posojila DEPB, kot je opisano zgoraj, so se prav tako upoštevala pri določitvi višine obveznega prihodka IV, v kolikor so bila uporabljena za nadomestilo carin

(44)

Kjer je bilo dovoljenje DEPB izdano pred OP in preneseno (prodano) med OP, je bilo ugotovljeno, da so bila ta dovoljenja prodana po ceni, ki je presegala njihovo nominalno vrednost. To premijo pojasnjuje dodatna oprostitev od SAD, ki jo, kot je pojasnjeno zgoraj, omogočajo ta dovoljenja. Če proizvodi, ki so bili uvoženi z nakupom teh dovoljenj, niso znani, ni mogoče določiti celotnega zneska obveznega prihodka IV. Če ne pretiravamo z oceno, mora ta znesek biti vsaj enak prodajni ceni dovoljenja, saj ekonomsko gledano nima nobenega smisla dovoljenja prodati za več, kot je vredno. Ugodnost je bila tako izračunana na podlagi prodajne cene dovoljenja.

(45)

Kot je opisano v uvodni izjavi 0, ugodnost iz sheme DEPB temelji na vrednosti izvoženih končnih proizvodov, in se ne odobri s sklicem na obdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Zato je znesek izračunane subvencije dodeljen za celotni prihodek od izvoza med OP v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Pri izračunavanju ugodnosti so v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(46)

Podjetja so zahtevala, da je treba stroške, do katerih je prišlo zaradi plačila posebnih agentov, prodajnih provizij, in različne druge stroške odšteti pri izračunavanju ugodnosti po tej shemi. V zvezi s tem je treba vedeti, da je koriščenje tretjih strank pri kupovanju in prodaji dovoljenj popolnoma poslovna odločitev, ki ne vpliva na znesek posojila, odobrenega v dovoljenjih. V vsakem primeru se v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe lahko odštejejo samo nujne pristojbine za pridobitev subvencije. Ker zgoraj navedeni stroški niso nujni za pridobitev subvencije, so bile zahteve zavrnjene.

(47)

Podjetja so zahtevala tudi, da bi ugodnosti iz dovoljenj DEPB ustvarjale dodaten dohodek in tako povečale njihovo davčno obveznost, zlasti njihov davek od dohodka podjetja. Zato se je zahtevalo, da se ugodnost, pridobljena po shemi DEPB, zmanjša za znesek dejansko plačljivega davka na dohodek.

(48)

Kako se podjetje odloči uporabiti ugodnost, dodeljeno po subvencijski shemi, v tem primeru bodisi z uporabo dovoljenj za nadomestilo uvoznih dajatev bodisi za prodajo dovoljenj, lahko različno vpliva na obdavčevanje podjetja. Naloga preiskovalnega organa ni, da preučuje, kako lahko takšna ugodnost vpliva na obdavčevanje podjetja. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(49)

Obe sodelujoči podjetji sta imeli korist od te sheme med OP ter pridobili subvencije v obsegu med 14,5 % in 20,4 %.

(50)

Shema EPCG je bila objavljena 1. aprila 1992. Med OP sta jo urejali Uradni obvestili carinske uprave št. 28/97 in 29/97, ki sta začeli veljati 1. aprila 1997. Podrobnosti o shemah so navedene v poglavju 5 Izvozne in uvozne politike za obdobje od 2002 do 2007 ter poglavju 5 Navodil za postopke.

(51)

Shema je na voljo proizvajalcem/izvoznikom (t.j. vsakemu proizvajalcu v Indiji, ki izvaža) ali veletrgovcem/izvoznikom (t.j. trgovcem), ki so vezani na podporne proizvajalce.

(52)

Da bi podjetje imelo korist od sheme, mora ustreznim organom predložiti podrobne podatke o tipu in vrednosti industrijskih proizvodov, ki bodo uvoženi. Glede na stopnjo izvozne obveznosti, ki jo je podjetje pripravljeno sprejeti, se podjetju dovoli uvoz industrijskih proizvodov s stopnjo dajatve nič ali nižjo stopnjo dajatve. Da bi izpolnili izvozne obveznosti, morajo uvoženi industrijski proizvodi biti uporabljeni za proizvodnjo izvoznih proizvodov. Na zahtevo izvoznika se izda dovoljenje za uvoz po preferencialnih stopnjah. Za pridobitev dovoljenja je treba plačati pristojbino.

(53)

Imetnik dovoljenja EPCG lahko nabavlja tudi domače industrijske proizvode. V takem primeru lahko domači proizvajalec industrijskih proizvodov izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takšnih industrijskih proizvodov. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi ugodnost tako imenovanega izvoza glede na dobavo industrijskih proizvodov imetniku dovoljenja EPCG.

(54)

Do sheme EPCG so upravičena le podjetja, ki izvažajo. Obveznost izvažanja se izpolni z izvažanjem proizvodov, izdelanih ali proizvedenih z industrijskimi proizvodi, vrednost takšnega izvoza pa mora presegati povprečno stopnjo izvoza istega proizvoda, ki jo je podjetje dosegalo v preteklih treh letih izdajanja dovoljenj.

(55)

Nedavno je v shemi prišlo do spremembe pogojev za izračunavanje obveznosti izvoza. Po novih pravilih bodo podjetja imela na voljo osem let, da izpolnijo izvozno obveznost (količina izvoza mora biti vsaj šestkrat večja od celotne oprostitve plačila dajatve za uvožene industrijske proizvode). Vendar ta sprememba ne spreminja osnovnega delovanja sheme.

(56)

Plačilo uvozne dajatve s stopnjo nič s strani izvoznika predstavlja finančni prispevek IV, saj se ta sicer obveznemu prihodku odreka, ugodnost pa se na prejemnika prenese z znižanjem ali oprostitvijo uvoznih dajatev, ki jih je sicer treba plačati. Dovoljenja ni mogoče dobiti brez obveznosti izvoza proizvodov. Kot taka je shema EPCG subvencija, v zakonodaji pogojena z izvozno dejavnostjo v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, ki se šteje za specifično in se proti njej lahko izvede izravnalni ukrep.

(57)

Ugodnost za podjetja se izračuna na podlagi zneska neplačanih carin na uvožene industrijske proizvode v obdobju, ki odraža normalno amortizacijsko dobo takšnih industrijskih proizvodov v industriji zadevnega proizvoda v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe. V skladu z uveljavljeno prakso je bil znesek ugodnosti, ki se ga lahko dodeli OP, prilagojen z dodajanjem obresti med OP, da bi odražal vrednost ugodnosti skozi čas in tako prejemniku omogočil, da v celoti izkoristi to shemo. Glede na naravo subvencije, ki je enaka enkratni odobritvi, se je specifična komercialna obrestna mera podjetja med OP štela za ustrezno. Kot je opisano v uvodni izjavi (53), je ugodnost iz sheme EPCG odvisna od povečane vrednosti izvoženih končnih proizvodov, in se ne odobri s sklicem na obdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Zato je bil znesek subvencije dodeljen za celotni prihodek od izvoza med OP v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(58)

Oba sodelujoča izvoznika sta imela korist od sheme EPCG med OP ter pridobila subvencije v obsegu med 0,1 % do 0,3 %.

(59)

ALS deluje od leta 1977/78. Shema je podrobno opredeljena v odstavkih od 4.1.1 do 4.1.7 Izvozne in uvozne politike ter v delih poglavja 4 Navodil za postopke.

(60)

Vnaprejšnja dovoljenja so na voljo izvoznikom, proizvajalcem izvoznikom ali trgovcem-izvoznikom, ki so vezani na podporne/-ega proizvajalce/-ca za dajatev prost uvoz surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo izvoznega blaga.

(61)

Obseg izvoza, dovoljen po tej shemi, je določen kot odstotek obsega izvoženih končnih proizvodov. Vnaprejšnja dovoljenja merijo enote pooblaščenega uvoza tako v smislu njegove količine kot tudi vrednosti. V obeh primerih so stopnje za določanje dovoljenih dajatev prostih nakupov za večino proizvodov, vključno z zadevnim proizvodom, uveljavljene na podlagi SION. Surovine, podrobno opredeljene na vnaprejšnjih dovoljenjih so surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji ustreznih končnih proizvodov.

(62)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

(63)

Med preverjanjem je bilo ugotovljeno, da je med OP samo en proizvajalec izvoznik uporabil ALS, omenjen v (i) zgoraj (fizični izvoz). Zato v okviru te preiskave ni potrebno uvesti izravnalnih ukrepov za zgoraj omenjene kategorije (ii), (iii) in (iv) ALS .

(64)

Samo izvoznim podjetjem se izda dovoljenja, ki jih lahko uporabijo za nadomestilo zneskov carin na uvoz. V tem pogledu je shema pogojena z izvažanjem.

(65)

Kot je omenjeno zgoraj, je bilo ugotovljeno, da je ALS v zvezi s „fizičnim uvozom“ med OP uporabilo eno preiskovano podjetje. Podjetje je ALS uporabilo za dajatev prost uvoz surovin za izvozne proizvode.

(66)

IV je zahtevala, da shema ALS temelji na količini, in da so surovine iz tega dovoljenja povezane s količino uvoza. Predloženo je bilo tudi, da je treba na glede na to, kakšne surovine se uvozijo po ALS, pri proizvodnji ali pri dopolnitvi zalog surovin, ki so bile uporabljene za že izvožene proizvode, uporabiti enake surovine. Po mnenju IV morajo uvožene surovine uporabiti izvozniki in nobenih takšnih surovin se ne sme prodati ali prenesti na drugega.

(67)

Toda ugotovljeno je bilo, da ni bilo nobenega sistema ali postopka, s katerim bi se potrdilo ali in katere surovine se uporabljajo v proizvodnem procesu izvoznega blaga. Sistem pokaže le, da se blago, uvoženo dajatev prosto uporablja v proizvodnem procesu, in pri tem ne razlikuje med namembnimi kraji blaga (domači ali izvozni trg).

(68)

Člen 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe med drugim omogoča izjemo pri shemah za povračilo in povračilo nadomestila, ki so v skladu s strogimi pravili iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila o povračilu) in Priloge III (opredelitev in pravila o povračilu nadomestila).

(69)

V odsotnosti sistema ali postopka, s katerim bi lahko potrdili, katere surovine se uporabljajo v proizvodnem procesu izvoznega proizvoda, in če so bile uvozne dajatve preplačane v smislu točke (i) Priloge I in Prilog II in III osnovne uredbe, se ALS ne more šteti kot shema dovoljenega povračila ali povračila nadomestila v skladu s členom2(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(70)

Ker se navedena izjema k določitvi subvencije za sheme za povračilo in povračilo nadomestila iz uvodne izjave (67) ne uporablja, se vprašanje o preveliki oprostitvi ne pojavlja in ugodnost, proti kateri se lahko izvede izravnalni ukrep, predstavlja oprostitev vseh uvoznih dajatev, ki jih je navadno treba plačati za vsak uvoz.

(71)

Ugodnost za podjetja je bila izračunana na podlagi zneska posojila, odobrenega v dovoljenjih, ki so bila uporabljena med OP. Kot je opredeljeno v uvodni izjavi (60), ugodnost iz ALS temelji tako na količini kot na vrednosti izvoženih končnih proizvodov. Zato je znesek izračunane subvencije dodeljen za celotni prihodek od izvoza med OP v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Pri izračunavanju ugodnosti so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije. Na tej podlagi je dobljena subvencija znašala 0.2 %.

(72)

Potrjeno je bilo, da se noben proizvajalec izvoznik ne nahaja v EPZ ali EOU. Glede na to se nadaljnja analiza te sheme za namen te preiskave ni zdela potrebna.

(73)

Zakon o davku na dohodek iz leta 1961 je pravna podlaga, po kateri deluje oprostitev davka na dohodek. Zakon, ki ga vsako leto dopolnjuje Zakon o financah določa podlago za pobiranje davkov ter oprostitve/odbitke, ki se jih lahko zahteva. Med oprostitvami, ki jih lahko zahtevajo podjetja, tiste, ki jih pokrivajo oddelki 10A, 10B in 80HHC Zakona, zagotavljajo oprostitev davka na dohodek od dobička iz izvozne prodaje.

(74)

IV je povedala, da je z 31. 3. 2003 ukinila oprostitev davka na dohodek in to tudi dokazala. Čeprav je shema morda dodeljevala ugodnosti zadevnim izvoznikom med OP, shema ne bo dodeljevala nobenih ugodnosti izvoznim podjetjem po tem datumu. V teh okoliščinah in v skladu s členom15(1) osnovne uredbe ni potrebno ugotavljati izravnalne vrednosti oprostitve davka na dohodek.

(75)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalne ukrepe v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen glede na vrednost, za preiskovane proizvajalce izvoznike znaša 14,6 % in 20,9 %. Glede na to, da je bila stopnja celotnega sodelovanja za Indijo visoka (100 % izvoza zadevnega proizvoda iz Indije v Nemčijo), je bila stopnja preostalih subvencij za ostala podjetja enaka kot za podjetje z najvišjo individualno stopnjo, t.j. 20,9 %.

(76)

V Skupnosti enak proizvod proizvajajo SGL AG („SGL“) in več drugih hčerinskih podjetij UCAR SA („UCAR“), to so UCAR SNC, UCAR Electrodos Ibérica SL in Graftech SpA, v imenu katerih je bila vložena pritožba. Proizvodni obrati podjetij SGL in UCAR so v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji.

(77)

Poleg teh dveh proizvajalcev Skupnosti pritožnikov, SGL in UCAR, sta enake proizvode v Skupnosti v obdobju od 1999 do OP proizvajala še dva druga proizvajalca. Eden od teh dveh proizvajalcev je postal plačilno nesposoben in je moral zaprositi za sodno varstvo po nemškem zakonu o stečajnem postopku. To podjetje je prenehalo izdelovati enake proizvode z novembrom 2002. Ti dve podjetji sta izrazili podporo pritožbi, vendar sta zavrnili povabilo Komisije, da aktivno sodelujeta v preiskavi. Ugotavlja se, da vsi štirje zgoraj omenjeni proizvajalci sestavljajo proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(78)

Dva proizvajalca Skupnosti pritožnika sta ustrezno odgovorila na vprašalnik in polno sodelovala v preiskavi. V OP sta predstavljala več kot 80 % proizvodnje Skupnosti.

(79)

Meni se, da sestavljata gospodarsko panogo Skupnosti v smislu člena 9(1) in člena 10(8) osnovne uredbe, in bosta v nadaljnjem besedilu imenovana kot „gospodarska panoga Skupnosti“.

(80)

Ker v Indiji obstajata le dva proizvajalca izvoznika zadevnega proizvoda in ker ima gospodarska panoga Skupnosti prav tako samo dva proizvajalca, je bilo podatke za uvoz zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije v Skupnost in podatke za gospodarsko panog Skupnosti treba izraziti z indeksom, da se ohrani zaupnost po členu 29 osnovne uredbe.

(81)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti, na podlagi obsega prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, ocenjenega na osnovi razpoložljivih dokazov, na podlagi obsega prodaje dveh sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov na trgu Skupnosti, na podlagi obsega prodaje, uvožene iz Poljske, ustvarjene na podlagi sodelovanja s SGL, ter na podlagi po potrebi ustrezno prilagojenih podatkov Eurostata za ostali uvoz v Skupnost.

(82)

Na tej podlagi se je med letom 1999 in OP poraba zadevnega proizvoda v Skupnosti zvišala za 9 %. Natančneje, narasla je za 14 % med letoma 1999 in 2000, upadla za 7 odstotnih točk v letu 2001 in še za 1 odstotno točko v 2002, preden je narasla za 3 odstotne točke v OP. Ker se zadevni proizvod prvenstveno uporablja v elektro-jeklarski industriji, je treba pri razvoju porabe upoštevati gospodarska gibanja tega posebnega sektorja, ki je doživel hiter porast v letu 2000 in recesijo od leta 2001 dalje.

(83)

Obseg uvoza zadevnega proizvoda iz Indije v Skupnost je narasel za 76 % med letom 1999 in OP. Natančneje, uvoz iz Italije se je povečal za 45 % med letoma 1999 in 2000, za nadaljnjih 31 odstotnih točk v letu 2001 in ostal skoraj nespremenjen na tej ravni v letu 2002 in OP.

(84)

Tržni delež uvoznikov iz zadevnih državah se je povečal za 3,4 odstotne točke (ali 61 %) v zadevnem obdobju in je v OP dosegel raven od 8 do 10 %. Najprej je narasel za 1,5 odstotne točke med letoma 1999 in 2000, za nadaljnji 2 odstotni točki v letu 2001 in ostal skoraj nespremenjen na tej ravni v letu 2002 in OP. Treba je poudariti, da je v obdobju od 1999 do OP porast uvoza in tržnega deleža iz zadevnih držav sovpadel s povečanjem porabe za 9 %.

(85)

Med letom 1999 in OP se je povprečna cena uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije zvišala za 2 % v letu 2002, za nadaljnjih 8 odstotnih točk v letu 2001 ter upadla za 9 odstotnih točk v letu 2002 do ravni, na kateri je ostala nespremenjena v OP. V OP je bila povprečna cena uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije za 1 % višja kot v letu 1999.

(86)

Za primerljive modele zadevnega proizvoda so se povprečne prodajne cene proizvajalcev izvoznikov primerjale s povprečnimi prodajnimi cenami gospodarske panoge Skupnosti. Za ta namen so se cene gospodarske panoge Skupnosti franko tovarna za nepovezane stranke, brez vseh rabatov in davkov, primerjale s cenami CIF na meji Skupnosti proizvajalcev izvoznikov iz Indije, ustrezno prilagojenimi za pouvozne stroške. Primerjava je pokazala, da je med OP zadevni proizvod s poreklom iz Indije, prodan v Skupnosti, nelojalno nižal cene gospodarske panoge Skupnosti za 6,5 % do 12,2 %.

(87)

Treba je omeniti, da te stopnje, za katere se nelojalno nižajo cene, ne pokažejo popolnoma učinka subvencioniranega uvoza na cene gospodarske panoge Skupnosti, saj sta bila zabeležena padec cen in pritiska na cene, kot dokazuje relativno nizka donosnost gospodarske panoge Skupnosti v OP, medtem ko bi lahko pričakovali razmeroma večji dobiček, če subvencioniranja ne bi bilo.

(88)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse pomembne gospodarske faktorje in indekse, ki zadevajo položaj gospodarske panoge Skupnosti.

(89)

Za smiselno oceno nekaterih kazalcev škode je bilo treba ustrezno združiti nekatere podatke od UCAR in hčerinskih podjetij v Skupnosti (glej uvodno izjavo (76) zgoraj).

(90)

Komisija je posebno pozornost namenila vsem možnim vplivom na kazalce škode, ki izhajajo iz preteklega protikonkurenčnega obnašanja dveh proizvajalcev Skupnosti pritožnikov. Komisija je ustrezno zagotovila, da so bili začetni točki ocene škode (1999) izločeni vplivi protikonkurenčne prakse (glej uvodne izjave (121), (122) in (125) spodaj). Poleg tega je pri določitvi stroškov in donosnosti gospodarske panoge Skupnosti Komisija izrecno zahtevala in preverila, da so neposredni stroški plačil ali kateri koli posredni stroški (vključno s finančnimi dajatvami), povezani s kaznimi, ki so jih naložil organi, pristojni za konkurenco, nedvoumno izvzeti, tako da se dobi predstava o dobičku, donosnosti naložb in finančnem toku brez teh izrednih izdatkov.

(91)

Proizvodnja gospodarske panoge Skupnosti je v letu 2000 narasla za 14 %, upadla za 16 odstotnih točk v letu 2001 ter še za 4 odstotne točke v 2002 in narasla za 5 odstotnih točk v OP. Veliko povečanje, opaženo leta 2000, je nastalo zaradi dobre gospodarske klime, posledica katere je bila rastoča stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v tistem letu.

(92)

(Proizvodne zmogljivosti so se v letu 2000 zmanjšale za okrog 2 % in ostale na tej ravni v letu 2001. V letu 2002 in OP je so proizvodne zmogljivosti nadalje upadle za 5 odstotnih točk in 2 odstotni točki. V OP so bile proizvodne zmogljivosti za 9 % nižje kot v letu 1999, predvsem zaradi začasnega zaprtja obrata proizvajalca Skupnosti, ki je trajalo celotno OP.

(93)

Izkoriščenost zmogljivosti je bila 70 % v letu 1999, preden se je zaradi velikega povpraševanja zlasti s strani elektro-jeklarske industrije povečala na 81 % v letu 2000. V letih 2001 in 2002 je spet padla na raven 70 %, preden se je v OP povečala na 76 %.

(94)

Preiskava je pokazala, da je že v sami osnovi več vzrokov za gospodarske probleme, s katerimi se je soočil zgoraj omenjeni začasno zaprti obrat, od katerih sta najbolj opazna dva: (i) visoki proizvodni stroški, povezani s ceno elektrike v posamezni državi, in (ii) konkurenca subvencioniranega uvoza s poreklom iz Indije. Ker je težko razmejiti med enim in drugim vzrokom, je Komisija pregledala, kakšno bi bilo gibanje zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v letu 2002 in OP, če ta obrat ne bi bil začasno zaprt. Obseg proizvodnje je v simulaciji ostal nespremenjen, saj so drugi proizvodni obrati tega proizvajalca Skupnosti povečali proizvodnjo, da bi zapolnili primanjkljaj. Kot kaže spodnja preglednica, bi, če obrat ne bi bil začasno zaprt, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti gospodarske panoge Skupnosti kot celote dosegle v OP raven, zelo blizu tisti iz 1999.

(95)

Med so zaloge končanih proizvodov predstavljale okrog 3 % skupnega obsega proizvodnje gospodarske panoge Skupnosti. Raven končnih zalog gospodarske panoge Skupnosti se je v zadevnem obdobju v splošnem povečala in je bila za okrog petkrat večja v OP v primerjavi z letom 1999. Toda preiskava je pokazala, da gibanje zalog ni posebno pomemben kazalec gospodarskega položaja gospodarske panoge Skupnosti, saj proizvajalci Skupnosti praviloma proizvajajo po naročilu in so torej zaloge običajno blago, ki čaka, da se razpošlje strankam.

(96)

Prodaja lastne proizvodnje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti, namenjena nepovezanim strankam, je upadla za 1 % med letom 1999 in OP. Natančneje, dvignila se je za 16 % v letu 2000, padla za 17 odstotnih točk v letu 2001 in za nadaljnjih 5 odstotnih točk v letu 2002, preden je spet zrasla za 5 odstotnih točk v OP. Razvoj obsega prodaje natančneje odraža gospodarske trende v elektro-jeklarski industriji, ki je po razcvetu leta 2000 doživela gospodarski padec v letih 2001 in 2002.

(97)

Po manjšem začetnem povečanju za eno odstotno točko v letu 2000 je tržni delež gospodarske panoge Skupnosti znatno padal do leta 2002. Gospodarska panoga Skupnosti je izgubila 6,5 odstotne točke tržnega deleža v letu 2001 in nadaljnje 2,8 odstotne točke v letu 2002, preden si je opomogla za 1,9 odstotne točke med OP. V primerjavi z letom 1999 je bil tržni delež gospodarske panoge Skupnosti med OP nižji za 6,3 odstotne točke ali 9 %, izraženo z indeksom.

(98)

Med letom 1999 in OP, ko je poraba Skupnosti narasla za 9 %, se je obseg prodaje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti zmanjšal za 1 %. Gospodarska panoga Skupnosti je izgubila 6,3 odstotne točke tržnega deleža, kot je prikazano zgoraj, medtem ko je v istem obdobju subvencionirani uvoz pridobil 3,4 odstotne točke tržnega deleža.

(99)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je zmanjšala za okrog 17 % med letom 1999 in OP. Delovna sila se je zmanjšala za 1 odstotno točko v letu 2000 in za 5 odstotnih točk v letu 2001. V letu 2002 in OP je sledilo zmanjšanje za 9 odstotnih točk oziroma 3 odstotne točke, predvsem zaradi začasnega zaprtja obrata proizvajalca Skupnosti in premestitve dela delovne sile na dobičkonosnejše segmente poslovanja.

(100)

Produktivnost delovne sile v gospodarski panogi Skupnosti, merjena kot proizvodnja na zaposlenega na leto, se je najprej močno povečala za 15 % iz leta 1999 do 2000, padla za 12 odstotnih točk v letu 2001, spet narasla za 5 odstotnih točk v letu 2002 in nadalje za 11 odstotnih točk med OP. Ob koncu zadevnega obdobja je bila produktivnost za 19 % višja od tiste na začetku obdobja, kar kaže na prizadevanja za racionalizacijo v gospodarski panogi Skupnosti, da bi ostala konkurenčna. Za primerjavo, povprečna rast produktivnosti dela v gospodarstvu Skupnosti na splošno (v vseh gospodarskih sektorjih) je bila v istem obdobju le 1,5 % na leto.

(101)

Med 1999 in OP se je povprečna plača zaposlenega zvišala za 13 %. Ta številka je nekaj pod stopnjo rasti povprečnega nominalnega nadomestila na zaposlenega (14 %), ki je bila v gospodarstvu Skupnosti na splošno (vsi sektorji) zabeležena v istem obdobju

(102)

Cene na enoto za prodajo Skupnosti, zaračunane nepovezanim strankam za lastno proizvodnjo gospodarske panoge Skupnosti, so se znižale za 6 % med letoma 1999 in 2000, zvišale za 9 odstotnih točk v 2001, znižale za 12 odstotnih točk v 2002 ter zvišale za 1 odstotno točko v OP. Skupno je padec cen na enoto znašal 8 % med letom 1999 in OP. Ta relativno neenak razvoj je mogoče razložiti, kot je opisano v andaljevanju.

(103)

Cene se spreminjajo zaradi dvojega: proizvodnih stroškov („PS“) ter ponudbe in povpraševanja na trgu. Medtem ko so prodajne cene na enoto padle za 8 % med letom 1999 in OP, so proizvodni stroški na enoto narasli za 2 %. Ta relativno nepomemben razvoj stroškov skriva skok za 10 odstotnih točk, opažen v letu 2001, ki je nastal zaradi zakasnele posledice zvišanja cen surovin v letu 2000. Za izdelovanje sistemov grafitnih elektrod se v glavnem uporabljata dve surovini, to sta naftni in smolni koks, ki pomenita približno 34 % vseh proizvodnih stroškov. Energija, katere cena je prav tako močno povezana z nihanjem cene nafte, predstavlja nadaljnjih 13 % skupnih proizvodnih stroškov. Ti trije ključni elementi stroškov, katerih cena je neposredno povezana s ceno nafte, pomeni 50 % skupnih proizvodnih stroškov enakega proizvoda. Ker cene gospodarske panoge Skupnosti niso mogle dohajati povečanja proizvodnih stroškov zaradi pritiskov na cene, povezane s subvencioniranim uvozom, je gospodarska panoga Skupnosti zabeležila padec donosnosti.

(104)

Preiskava je pokazala, da je subvencionirani uvoz nelojalno nižal povprečne znižane prodajne cene gospodarske panoge Skupnosti za povprečno 6 do 12 % v OP (glej uvodno izjavo 42 zgoraj). Na osnovi primerjave od tipa do tipa je bilo ugotovljeno, da so bile včasih cene, ki so jih ponudili proizvajalci izvozniki, občutno nižje od zgornjega povprečnega nelojalnega nižanja cen gospodarske panoge Skupnosti. Kombinacija nelojalnega nižanja cen na ravni posameznih tipov proizvoda in vse večjega tržnega deleža subvencioniranega uvoza je prav gotovo vplivala na domače cene gospodarske panoge Skupnosti.

(105)

V zadevnem obdobju se je donosnost prodaje lastne proizvodnje Skupnosti nepovezanim strankam v smislu donosa neto prodaje pred odbitkom davkov zmanjšala za 50 % v letu 2000, nato za 3 odstotne točke v letu 2001, nato še za 18 odstotnih točk v letu 2002 in si končno opomogla za 4 odstotne točke v OP. Med letom 1999 in OP je padec donosnosti znašal do 66 %, t.j. od razpona 12 do 15 % v letu 1999 fo razpona 3 do 6 % v OP.

(106)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih čiste knjigovodske vrednoti naložb, je v splošnem sledil gibanju omenjene donosnosti čez celo zadevno obdobje. V letu 2000 je padel za 34 %, za 23 odstotnih točk v letu 2001 in za 26 odstotnih točk v letu 2002 ter nato še za 8 odstotnih točk v OP. V primerjavi s situacijo v letu 1999 je donosnost naložb padla za okrog 90 % v OP, to je od razpona 45 do 55 % v letu 1999 do razpona 3 do 10 % v OP.

(107)

Komisija je izločila vpliv omenjenega začasnega zaprtja (glej uvodno izjavo (49) zgoraj) na skupno donosnost gospodarske panoge Skupnosti v OP. Ugotovljeno je bilo, da bi bila donosnost gospodarske panoge Skupnosti večja za 0,8 odstotne točke v letu 2002 in za 0,5 odstotne točke v OP, kar ne bi bistveno spremenilo trenda donosnosti od leta 1999.

(108)

Neto denarni tok je operativnih dejavnosti je v letu 2000 upadel za 40 %, spet zrasel za 24 odstotnih točk v letu 2001, spet padel za 12 odstotnih točk v letu 2002 in še nadalje padel za 7 odstotnih točk v OP. Denarni tok je bil 35 % nižji v OP kot na začetku obravnavanega obdobja.

(109)

Oba proizvajalca pritožnika Skupnosti so razni nacionalni in regionalni organi, pristojnni za konkurenco v svetu kaznovali zaradi dogovarjanja glede cen v devetdesetih. Poleg teh kazni sta dva proizvajalca pritožnika Skupnosti imela dodatne stroške, povezane na eni strani s poravnavami skupinskih tožb s strankami in delničarji v ZDA in Kanadi ter na drugi strani s financiranjem teh izrednih stroškov. Zaradi tega je zadolženost obeh skupin dramatično narasla, poslabšale sta se boniteta in možnost povečanja kapitala. Praktična posledica te situacije je, da glede zmožnosti zbiranja kapitala ni možno podati ocene, po obsegu omejene na sektor, ki proizvaja in prodaja enake proizvode, ne da bi se upoštevalo antitrustovsko ozadje. Zgoraj zbrani dokazi o donosnosti, donosnosti naložb in denarnem toku ter spodaj zbrani dokazi v zvezi z naložbami, ki so pomembni za sam obseg enakega proizvoda in iz katerih so bili ustrezno izločeni učinki protikonkurenčnega obnašanja, se lahko upoštevajo kot oteževalni element ob že tako napeti finančni situaciji.

(110)

Letne naložbe gospodarske panoge Skupnosti v zadevni proizvod so padle za okrog 50 % med 1999 in OP. Natančneje v letu 2000 so upadle za 27 %, se popravile za 4 odstotne točke v letu 2001 in padle za nadaljnjih 18 odstotnih točk v 2002 ter še za dodatnih 8 odstotnih točk v OP.

(111)

Kar se tiče vpliva velikosti dejanske stopnje subvencioniranja na gospodarsko panogo Skupnosti, se ta vpliv ob upoštevanju obsega cen in uvoza iz zadevne države ne more šteti za zanemarljiv.

(112)

Zaradi pomanjkanja informacij o obstoju subvencioniranja ali dampinga pred ocenjeno situacijo v sedanjem postopku se to vprašanje šteje za neutemeljeno.

(113)

Med letom 1999 in OP se je obseg subvencioniranega uvoza zadevnega proizvoda iz Indije znatno povečal za 76 % in njegov tržni delež na trgu Skupnosti je narasel za 3,4 odstotne točke. Povprečne cene subvencioniranega uvoza iz Indije so bile ves čas nižje od cen gospodarske panoge Skupnosti v zadevnem obdobju. Poleg tega so v OP cene uvoza iz zadevnih držav nelojalno nižale cene gospodarske panoge Skupnosti. Na podlagi tehtanega povprečja je bilo nelojalno nižanje cen v OP povprečno okrog 6 do 12 %, medtem ko je bilo nelojalno nižanje na podlagi posameznih tipov proizvodov v nekaterih primerih bistveno višje.

(114)

V zadevnem obdobju je bilo ugotovljeno poslabšanje položaja gospodarske panoge Skupnosti. Med letom 1999 in OP so se skoraj vsi kazalci škode razvijali negativno: obseg proizvodnje je padel za 1 %, proizvodne zmogljivosti za 9 %, obseg prodaje v Skupnosti se je zmanjšal za 1 % in gospodarska panoga Skupnosti je izgubila 6, 3 odstotne točke tržnega deleža. Prodajna cena na enoto je padla za 8 %, medtem ko so se proizvodni stroški na enoto povečali za 2 %, donosnost se je zmanjšala za 66 %, donosnost naložb in denarni tok sta prav tako sledila enakemu negativnemu gibanju. Zaposlenost se je zmanjšala za 17 %, naložbe pa za 50 %.

(115)

Nekateri kazalci so pokazali pozitiven razvoj: v zadevnem obdobju so plače narasle za 13 %, kar je lahko posledica normalne stopnje zvišanja, produktivnost pa je narasla za 19 %. Skupaj z že omenjenim zmanjšanjem zaposlenosti pa povečana produktivnost odraža prizadevanje gospodarske panoge Skupnosti, da bi ostala konkurenčna kljub konkurenci subvencioniranega uvoza iz Indije.

(116)

V luči že navedenega se začasno sklene, da je gospodarska panoga Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 8 osnovne uredbe.

(117)

V skladu s členom 8(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali so subvencionirani uvozi povzročili tolikšno škodo proizvajalcem Skupnosti, da se jo lahko opredeli kot materialno. Poleg subvencioniranega uvoza se je preučilo še druge faktorje, ki bi istočasno lahko povzročili škodo proizvajalcem Skupnosti, in se zagotovilo, da se možna škoda, ki bi jo lahko povzročili ti faktorji, ni pripisala subvencioniranemu uvozu.

(118)

Do občutnega povečanja obsega subvencioniranega uvoza za 76 % med letom 1999 in OP ter temu ustreznega deleža na trgu Skupnosti, t.j. za okrog 3,5 odstotnih točk, kot tudi ugotovljenega nelojalnega nižanja (povprečno okrog 6 do 12 % med OP) je prišlo hkrati s poslabšanjem gospodarskih razmer v gospodarski panogi Skupnosti. V istem obdobju je gospodarska panoga Skupnosti utrpela izgubo pri obsegu prodaje (- 1 %), pri tržnih deležih (- 6.3 odstotnih točk) ter poslabšanje donosnosti (- 8.7 odstotnih točk). Takšen razvoj bi bilo treba videti z ozadjem rastočega trga Skupnosti v letih med 1999 in OP. Poleg tega so bile subvencionirane cene nižje od tistih v gospodarski panogi Skupnosti in so skozi celo obravnavano obdobje pritiskale nanje. Posledični padec cen v gospodarski panogi Skupnosti (za 8 %) v času, ko so se stroški proizvodnje povečali za skoraj 2 %, je sprožil opažen padec donosnosti. Zato se začasno šteje, da je subvencioniran uvoz občutno negativno vplival na razmere v gospodarski panogi Skupnosti.

(119)

Dve zainteresirani stranki sta trdili, da je bila vsa škoda, ki jo je občutila gospodarska panoga Skupnosti, povezana z recesijo, ki jo je leta 2001 in na začetku leta 2002 doživljal primarni potrošnik enakega proizvoda - jeklarne.

(120)

Recesija v jeklarstvu med 2001-2002 je priznana in resnično potrjena s trendom potrošnje zadevnega proizvoda in enakega proizvoda, ki je dosegla svoj vrh leta 2000, nato pa tako leta 2001 in 2002 padala. Donosnost v gospodarski panogi Skupnosti je od leta 2000 do 2002 vztrajno padala, vendar ta argument ne zdrži v zvezi z letom 2000, ko gospodarska panoga Skupnosti ni mogla imeti koristi od razcveta na trgu jekla, ki ga je tisto leto spremljal velik padec prodajnih cen in donosnosti. Istega leta se je, za primerjavo, obseg uvoza iz Indije bliskovito povečal za 45 % in njihov tržni delež je zrasel za 1,5 odstotne točke. Znano je tudi, da je bila poraba od leta 2000 do OP občutno nad stopnjo iz leta 1999. Tako recesija v jeklarstvu ni povzročila splošnega zmanjšanja povpraševanja po zadevnem proizvodu in podobnem proizvodu, čeprav izjemna stopnja iz leta 2000 v naslednjih letih ni bila dosežena. Zato se začasno sklene, da padec povpraševanja, povezan z zastoji na jeklarskem trgu, ne pojasnjuje dovolj dobro škode, ki jo je občutila gospodarska panoga Skupnosti, in da je samo v omejenem obsegu, če sploh, prispeval k škodi, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti. Učinek posledično ni bil tako velik, da bi spremenil začasno ugotovitev, da obstaja resnična in bistvena vzročna zveza med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in materialno škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(121)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je bila škoda, ki jo je občutila gospodarska panoga Skupnosti, zgolj posledica vrnitve k normalnim konkurenčnim pogojem na trgu sistemov grafitnih elektrod Skupnosti. Bolj natančno povedano, te stranke padec cen in donosnosti v gospodarski panogi Skupnosti od leta 1999 dalje pripisujejo dejstvu, da je bila izhodiščna točka umetno visoka zaradi obstoja kartela.

(122)

V svoji odločbi 2002/271/ES z dne 18. julija 2001  (5)je Komisija ugotovila, da sta dva pritožnika proizvajalca iz Skupnosti skupaj z drugimi proizvajalci med majem 1992 in marcem 1992 tvorila kartel. OP, določen v sedanjem protisubvencijskem procesu, pokriva obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003, medtem ko obdobje, povezano z oceno škode, pokriva obdobje od 1. januarja 1999 do konca OP. Zato sta tako OP kot obravnavano obdobje bistveno kasnejša, kot je bilo delovanje kartela. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da čeprav obstajajo različni sporazumi in pogodbe, najobsežnejše transakcije navadno pokriva letna pogodba, s katero je določeno število dobav med letom zagotovljeno za določeno ceno. Pogajanja za letne pogodbe so navadno oktobra in novembra v letu pred začetkom veljavnosti pogodbe. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so v obdobju med letoma 1998 in 1999 letne pogodbe pokrivale okrog 40 % transakcij, polletne 35 %, trimesečne pogodbe ali pogodbe za enkratna naročila pa 25 %. Dolgoročne pogodbe (npr. triletne pogodbe) so se že začele uveljavljati, a so bile v letih med 1997 in 1998 redke, če so sploh bile, kar je bilo na trgu z visokimi cenami povsem normalno pričakovati. Zato je bilo ugotovljeno, da so pravzaprav vse fakturirane in plačane transakcije leta 1999 in iz teh izhajajoče cene, preučene v uvodnih izjavah (102) in (103) zgoraj, posledica sporazumov med prodajalci in dobavitelji, sklenjenimi po obdobju, v katerem so bila odkrita dogovarjanja o trgu in enotnih cenah.

(123)

V podporo zgornjemu argumentu so iste zainteresirane stranke pozornost Komisije usmerile v razvoj cen elektrod velikega premera (npr. s premerom večjim od 700 mm), segment, ki ga indijski proizvajalci izvozniki domnevno ne oskrbujejo. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da dva indijska proizvajalca izvoznika v Skupnost nista izvažala tovrstnega proizvoda med OP, čeprav sta razvila tehnološko sposobnost, da izdelujeta tovrstni proizvod. Med preiskavo je bilo ugotovljeno tudi, da so, gledano kot celota, cene v gospodarski panogi Skupnosti za ta proizvod med letom 1999 in OP relativno bolj padle kot pa za enak proizvod. Tovrstni proizvod predstavlja omejeni delež okrog 8 % celotnega obsega prodaje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti za enak proizvod. Ta del trga ima še dve lastnosti. Prvič, je relativno nov in rastoč, kar pomeni, da je v letih med 1999 in OP postajal vse bolj konkurenčen. Drugič, zanj je značilna prisotnost zelo majhnega števila velikih strank, ki kupujejo elektrode manjšega premera. Kot je logično pričakovati, te stranke, ki so večje kot povprečne, uporabljajo svojo posredno kupno moč za pridobivanje večjih popustov, kot bi jih dobila „normalna“ stranka. Gibanje cen za ta segment se zato izkrivlja zaradi vse večje prevlade zgoraj omenjenih velikih strank. Čeprav indijski proizvajalci med OP tovrstnega proizvoda niso redno izvažali, je bilo med preiskavo ugotovljeno, da so bile indijske ponujene cene za tovrstni proizvod pogajalsko orodje, ki so ga stranke Skupnosti nato uporabile v svojih pogajanjih z gospodarsko panogo Skupnosti.

(124)

Komisija je zahtevala in od gospodarske panoge Skupnosti dobila seznam cen za dolgoročno obdobje (od srede 1980-ih) za reprezentativno prodajo enakega proizvoda na trgu Skupnosti. Ta seznam kaže, da so se cene postopno višale v 1990-ih in dosegle najvišjo točko leta 1998. Med letoma 1998 in 1999 je bilo opaziti nenaden 14 % padec cen, kar jasno odraža konec obdobja dogovarjanja o trgu in enotnih cenah.

(125)

Poleg tega argument o povratku k normalnim konkurenčnim pogojem po odpravi kartela ne pojasnjuje izgube tržnega deleža, ki ga je gospodarska panoga Skupnosti občutila od leta 1999 do OP kot diametralno nasprotne povečanemu tržnemu deležu subvencioniranega uvoza. Iz zgoraj navedenega sledi, da povratek k normalnim konkurenčnim pogojem po odpravi kartela lahko pojasni le omejen del škodljivega trenda, ki ga je izkusila gospodarska panoga Skupnosti, njegov učinek pa posledično ni bil takšen, da bi spremenil začasno ugotovitev, da obstaja resnična in bistvena vzročna povezava med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in materialno škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(126)

V preiskavi ni sodeloval noben drug proizvajalec Skupnosti, ki ni del gospodarske panoge Skupnosti. Povedati pa je treba, da je eden od dveh drugih znanih proizvajalcev Skupnosti postal plačilno nezmožen in z novembrom 2002 ustavil proizvodnjo (glej uvodno izjavo (77) zgoraj). Na podlagi razpoložljivih dokazov se je obseg prodaje ES dveh drugih proizvajalcev povečal z okrog 15 000 ton leta 1999 na 21 000 ton leta 2002, nato pa med OP padel na 19 000 ton. Njun tržni delež se je z 12,5 % leta 1999 povečal na 16,6 % leta 2002, nato pa med OP padel na 14,4 %. Če bi preiskava pokrila leto 2003 v celoti, bi tržni delež edinega preostalega proizvajalca Skupnosti bil 9,7 %. Čeprav je res, da sta dva druga proizvajalca Skupnosti med letom 1999 in IP pridobila 1,9 odstotne točke tržnega deleža, dejstvo, da je en proizvajalec postal plačilno nezmožen, kaže na škodo. Zato se začasno sklene, da je poslovanje drugih proizvajalcev Skupnosti samo prispevalo k škodi, ki jo je v zelo omejenem obsegu, če sploh, utrpela gospodarska panoga Skupnosti, njen učinek pa posledično ni bil takšen, da bi spremenil začasno ugotovitev, da obstaja resnična in bistvena vzročna povezava med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in materialno škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(127)

Glede na razpoložljive podatke se je skupni obseg uvoza enakega proizvoda s poreklom iz drugih držav razen Indije povečal za 20 % s 13 000 ton leta 1999 na 15 000 ton v OP, njegov tržni delež pa se je z 10,7 % leta 1999 povečal na 11,8 % v OP. Tehtane povprečne cene CIF tega uvoza so se med letom 1999 in OP znižale za 8 % z 2 400 EUR/tono leta 1999 na 2 200 EUR/tono v OP. Treba je povedati, da so cene uvoza iz tretjih držav razen Indije celo obravnavano obdobje ostale bistveno višje kot cene uvoza iz zadevne države.

(128)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je samo uvoz s poreklom iz treh držav razen Indije, t.j. Japonske Poljske in ZDA, med OP dosegel več kot 1 % delež na trgu Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, (i) da se je tržni delež Japonske z 2,1 % leta 1999 povečal na 2,6 % v OP, (ii) tržni delež Poljske se je s 3,3 % leta 1999 povečal na 4,4 % v OP in (iii) tržni delež ZDA zmanjšal s 5,3 % leta 1999 na 4,7 % v OP. Iz teh podatkov je razvidno, da uvozne CIF cene Japonske in ZDA nelojalno nižajo cene gospodarske panoge Skupnosti, medtem ko so bile cene uvoza s poreklom iz Poljske višje od cen gospodarske panoge Skupnosti. Poleg tega so bile uvozne CIF cene teh treh držav vedno višje od cen zadevne države. Prav tako ni na voljo nobenega dokaza o tem, da je bil ta uvoz opravljen za subvencionirane cene.

(129)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da sta dva proizvajalca enakega proizvoda na Poljskem hčerinski podjetji enega izmed proizvajalcev pritožnikov Skupnosti. Zato so vsi zgoraj omenjeni obsegi uvoza iz Poljske med OP bili opravljeni v imenu prej omenjenega proizvajalca Skupnosti. Med preiskavo je bilo ugotovljeno tudi, da je približno 40 % obsega uvoza enakega proizvoda iz ZDA opravil drugi proizvajalec pritožnik Skupnosti za končno prodajo v Skupnosti. Nič ni pokazalo na to, da je ustrezna nadaljnja prodaja povzročila škodo drugim proizvajalcem Skupnosti, ali da so te uvozne dejavnosti bile opravljene na račun lastne proizvodnje v Skupnosti. Oba proizvajalca pritožnika Skupnosti sta lastnika svojih obratov za proizvodnjo enakega proizvoda v ostalih tretjih državah, vendar je bilo med preiskavo ugotovljeno, da so ti obsegi uvoza posamično in skupaj zanemarljivi, t.j. nižji od 1 % porabe Skupnosti.

(130)

Dva proizvajalca pritožnika Skupnosti sta veliki podjetji, ki poslujeta na globalni ravni. Njuno področje dejavnosti ni omejeno samo na Skupnost. Poleg tega, da uvažata omejene količine enakega proizvoda za končno prodajo v Skupnosti, ti dve podjetji tudi izvažata precejšnje količine svoje proizvodnje v Skupnosti izven Skupnosti. Razlog za te svetovne pošiljke je vedno večja tendenca k specializaciji različnih zmogljivosti po velikosti in kakovosti enakega proizvoda, zaradi česar se morata oba proizvajalca pritožnika Skupnosti za nekatere dimenzije in kakovosti zateči k uvozu iz proizvodenj izven ES, da dopolnita asortima proizvodov, ponujenih stranki v Skupnosti.

(131)

Iz povprečne cene, majhnega obsega tega uvoza, njegovega tržnega deleža in zgornjih ocen v smislu obsega proizvoda ni bilo mogoče ugotoviti, da so ti uvozi iz tretjih držav, ne glede na to, ali izvirajo iz obratov, ki so v lasti dveh proizvajalcev pritožnikov Skupnosti, prispevali k škodi, ki jo je gospodarska panoga Skupnosti utrpela predvsem v obliki tržnih deležev, obsega prodaje, zaposlovanja, vlaganja, donosnosti, donosnosti naložb in gotovinskega toka.

(132)

Rečeno je bilo tudi, da je ta postopek diskriminatoren, ker je spregledal obstoj uvoza enakega proizvoda s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), kot so domnevno pokazale relativno velike uvožene količine iz LRK, vnesene pod kodo KN 8545 11 00. Najprej je treba poudariti, da koda KN 8545 11 00 ne pokriva samo zadevnega proizvoda in enakega proizvoda, ampak tudi druge proizvode. Zato je neprimerno sklepati zgolj na podlagi zgoraj omenjene kode KN. Posebna pozornost je bila temu vprašanju namenjena med preverjanji v prostorih sodelujočih uporabnikov. Čeprav je več uporabnikov v odgovorih na vprašalnik poročalo o obsegu enakega proizvoda, uvoženega iz LRK, je preverjanje na kraju samem pokazalo, da nobena od kitajskih elektrod ni ustrezala parametrom zadevnega proizvoda. Poleg tega je eno od dveh združenj uporabnikov v svoji pisni izjavi jasno povedalo, da LRK ni mogla proizvajati in izvažati enakega proizvoda v Skupnost v obdobju med letom 1999 in OP. Zato se argument zavrne.

(133)

S tem, ko je pokazala na znaten padec izvoznih cen gospodarske panoge Skupnosti, je ena od zainteresiranih strank trdila, (i) da to kaže na odsotnost vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti na trgu Skupnosti, in (ii) to lahko štejemo za samopovzročeno škodo.

(134)

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, dva proizvajalca pritožnika Skupnosti poslujeta na globalni ravni. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da gospodarska panoga Skupnosti po obsegu izvozi za okrog 15 % več kot proda v Skupnosti. Z okrog 100 000 ton leta 1999 se je obseg izvozne prodaje gospodarske panoge Skupnosti leta 2000 povečal za 12 %, leta 2001 padel za 20 odstotnih točk, se povečal za 2 odstotni točki leta 2002 in v OP še za 6 odstotnih točk. Med OP je bil obseg izvozne prodaje zelo podoben tistemu iz leta 1999, zato nobene izgube ekonomije obsega ni mogoče pripisati izvozni dejavnosti. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so cene izvozne prodaje med letom 1999 in OP padle za okrog 14 %. Vendar če pri tem ne upoštevamo drugih faktorjev, ki bi lahko odigrali svojo vlogo na ravni trga, to opažanje za sedanji postopek ni pomembno, saj ta ne zadeva svetovnega trga ampak trg Skupnosti. Povedati je treba tudi, da se trend donosnosti, preučen v okviru ocene škode, nanaša zgolj na prodajo proizvodov gospodarske panoge Skupnosti v Skupnosti. Čeprav se je donosnost izvozne prodaje v Skupnosti razvila malce slabše kot prodaja v Skupnosti, se to dejstvo v zvezi s sedanjim postopkom ravno tako šteje za nepomembno. Zato se šteje, da izvozna dejavnost nikakor ni mogla prispevati k škodi, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(135)

Sklep potrjuje, da je materialno škodo v gospodarski panogi Skupnosti, za katero je med letom 1999 in OP v glavnem značilno zmanjšanje tržnega deleža, padec prodajnih cen na enoto (za 8 %), povečanje stroškov proizvodnje na enoto za 2 %, iz tega izhajajoč padec donosnosti, donosnosti naložb in zaposlovanja, povzročil zadevni subvencioniran uvoz.

(136)

Učinek zmanjšanja povpraševanja, povezanega z recesijo na jeklarskem trgu, povratka k normalnim konkurenčnim pogojem po odpravi kartela, poslovanja drugih proizvajalcev Skupnosti, uvoza iz drugih tretjih držav, izvoza gospodarske panoge Skupnosti je bil ničen ali samo zelo omejen in posledično ne tolikšen, da bi spremenil začasno ugotovitev, da obstaja resnična in bistvena vzročna zveza med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in materialno škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(137)

Zato se začasno sklene, da je subvencionirani uvoz s poreklom iz Indije povzročil materialno škodo gospodarski panogi Skupnosti v smislu člena 8(6) osnovne uredbe.

(138)

Komisija je preučila, če morda poleg sklepov o subvencioniranju, škodi in vzročnosti obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da Skupnosti v tem primeru sprejetje ukrepov ni v interesu. V ta namen in v skladu s členom 31(1) osnovne uredbe je Komisija preučila možni vpliv ukrepov na vse zadevne stranke.

(139)

Gospodarsko panogo Skupnosti sestavljata dve skupini podjetij, ki skupaj predstavljajo devet proizvodenj, razpršenih po različnih državah Skupnosti, in 1 800 oseb, neposredno povezanih s proizvodnjo, prodajo in upravljanjem z enakim proizvodom.. Po izreku ukrepov je pričakovati, da bosta tako obseg prodaje kot prodajne cene gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti zrasla. Cene gospodarske panoge Skupnosti gotovo ne bodo zrasle do stopnje katere koli izravnalne dajatve, saj bo še vedno konkurenca med proizvajalci Skupnosti, uvozom iz zadevne države po nesubvencioniranih cenah in uvozom iz drugih tretjih držav. Pričakovati je tudi, da bo povečanje proizvodnje in obsega prodaje na eni strani ter nadaljnje zmanjševanje stroškov na enoto na drugi strani skupaj z zmernim povišanjem cene gospodarske panoge Skupnosti omogočil, da izboljša svoje finančno stanje.

(140)

Če ne bi bili izrečeni protisubvencijski ukrepi, bi se lahko negativen trend v gospodarski panogi Skupnosti nadaljeval. Gospodarska panoga Skupnosti bo verjetno še naprej izgubljala tržni delež in se soočala z zmanjševanjem donosnosti. To pa bo po vsej verjetnosti pripeljalo do zmanjšanja proizvodnje in naložb, zaprtja nekaterih proizvodnih obratov in zmanjševanja števila delovnih mest v Skupnosti.

(141)

Če povzamemo, izrek protisubvencijskih ukrepov bo gospodarski panogi Skupnosti omogočil, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega subvencioniranja.

(142)

Med OP sta dva sodelujoča uvoznika uvozila okrog 20 % skupnega obsega uvoza ES zadevnega proizvoda iz zadevne države. Zaradi sodelovanja dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov se zdi, da uvozniki/trgovci v Skupnosti (npr. zgornja sodelujoča uvoznika na eni strani ter nesodelujoči uvozniki/trgovci na drugi strani) predstavljajo okrog 40 % skupnega obsega uvoza ES zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije.

(143)

Če bodo izrečeni izravnalni ukrepi, se lahko zgodi, da se bo obseg uvoza iz zadevne države zmanjšal. Izključeno tudi ni, da lahko izrek protisubvencijskih ukrepov povzroči zmerno rast cen zadevnega proizvoda v Skupnosti in tako vpliva na ekonomske razmere uvoznikov/trgovcev. Trgovanje z zadevnim proizvodom s poreklom iz Indije dveh sodelujočih uvoznikov predstavlja okrog 40 % njunega celotnega prometa. V smislu delovne sile to pomeni, da so od 10 zaposlenih štirje neposredno vključeni v trgovanje z zadevnim proizvodom s poreklom iz Indije. Vpliv uvozne cene zadevnega proizvoda na uvoznike bo odvisen tudi od njihove sposobnosti, da jo posredujejo svojim strankam. Nizki delež zadevnega proizvoda v skupnih stroških uporabnikov (glej uvodno izjavo (147) bi uvoznikom tudi lahko olajšal posredovanje morebitnega zvišanja cen uporabnikom.

(144)

Na tej podlagi se začasno sklene, da izrek protisubvencijskih ukrepov ne bo imel resnega negativnega učinka na položaj uvoznikov v Skupnost.

(145)

Glavna industrija uporabnikov, ki predstavlja okrog 80 % skupne porabe zadevnega proizvoda in enakega proizvoda v ES, je elektro-jeklarska industrija. Med OP je osem sodelujočih končnih uporabnikov porabilo okrog 27 % skupnega obsega uvoza ES zadevnega proizvoda iz zadevne države, ki je bil uvožen neposredno od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov ali preko uvoznikov/trgovcev. Zaradi sodelovanja dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov se zdi, da končni uporabniki v Skupnosti (npr. zgornjih osem sodelujočih uporabnikov na eni strani ter nesodelujoči uporabniki na drugi strani) predstavljajo okrog 56 % skupnega obsega uvoza ES zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije. Preostali del (4 %) uvozi gospodarska panoga Skupnosti.

(146)

Sodelujoči uporabniki trdijo, da bi izrek protisubvencijskih ukrepov negativno vplival na njihovo finančno stanje neposredno preko zvišane cene njihove nabave v Indiji ter posredno preko verjetnega zvišanja cene s strani proizvajalcev Skupnosti za delež njihove nabave v Skupnosti.

(147)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da poraba zadevnega proizvoda in enakega proizvoda v povprečju predstavlja 1 % skupnih stroškov proizvodnje sodelujočih uporabnikov. Možen vpliv stroškov na uporabnike je lahko takšen: če bi se izrekli izravnalni ukrepi, bi se stroški proizvodnje uporabnikov povečali za med 0,15 % (na podlagi najslabšega scenarija, po katerem bi se cene za zadevni in enak proizvod zvišale za toliko, kolikor znaša dajatev, ne glede na njihovo poreklo) ter 0,03 % (zvišanje cene vpliva samo na porabo, katere vir je Indija). Ob upoštevanju vseh faktorjev se je ocenilo, da bo dejanski rezultat najverjetneje nekje med obema scenarijema iz naslednjih razlogov. Gospodarska panoga Skupnosti bo morda do neke mere zvišala svoje cene, po drugi strani pa bo morda izkoristila popuščanje pri cenah in tako ponovno pridobila tržni delež tako, da bo nastavila cene, ki bodo konkurenčne indijskim. Obstajajo neizkoriščene kapacitete/zmogljivosti in vrnitev k poštenim in donosnejšim tržnim pogojem bi vsekakor dvignila potencialno dobavo od vseh virov in pospešila nove naložbe. Poleg tega za okrog 15 % porabe EU skrbijo drugi dobavitelji (npr. drugi proizvajalci Skupnosti in uvoz iz tretjih držav razen Indije). Zato je skoraj nemogoče, da bi prišlo do splošnega zvišanja cene. Končno pa bi zgoraj omenjeni zelo omejeni vpliv na stroške proizvodnje uporabnikov ali vsaj del njega lahko prenesli na kupce na koncu prodajne verige, kar bi posledično pomenilo še manjši končni vpliv na dobiček uporabnikov.

(148)

Sodelujoči uporabniki izreku izravnalnih ukrepov ugovarjajo tudi zato, ker menijo, da bi ti ustvarili oviro na konkurenčnem trgu in dejansko pripomogli k ponovni vzpostavitvi kartela, ki ga je leta 2001 ustanovila Komisija.

(149)

Dvema proizvajalcema pritožnikoma Skupnosti, ki sta med majem 1992 in marcem 1998 tvorila kartel, je Komisija leta 2001 naložila globo. Preiskava je potrdila, da sta dva proizvajalca, ki tvorita gospodarsko panogo Skupnosti, prenehala s svojim dogovarjanjem o cenah in trgu, in o tem stranke ne razpravljajo več. Zdaj je treba ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki jih je v preteklosti izkrivila nepoštena trgovinska praksa indijskih izvoznikov. Cilj protisubvencijskih ukrepov ni ustaviti uvoza iz zadevne države v Skupnost, ampak odpraviti vpliv izkrivljenih pogojev na trgu, do katerih je prišlo zaradi prisotnosti subvencioniranega uvoza. Od ponovne vzpostavitve poštenih tržnih pogojev ne bodo imeli koristi samo proizvajalci Skupnosti, ampak tudi drugi viri, kot je na primer nesubvencioniran uvoz. Dejstvo, da je gospodarska panoga Skupnosti med letoma 1992 in 1998 tvorila kartel, ji ne bi smelo onemogočiti pravice, da pridobi pomoč po osnovni uredbi zaradi nepoštene trgovinske prakse.

(150)

Glede na te ugotovitve se začasno lahko sklene, da ni verjetno, da bi izrek protisubvencijskih ukrepov (i) resno vplival na finančno stanje uporabnikov in (ii) imel kakršen koli negativni učinek na celotno stanje konkurenčnosti na trgu Skupnosti.

(151)

Pričakovati je, da bodo učinki izreka ukrepov gospodarski panogi Skupnosti omogočili priložnost, da nadoknadi izgubljeni delež pri prodaji in tržni delež ter izboljša svojo donosnost. Po drugi strani pa glede na čedalje slabše stanje v industriji Skupnosti obstaja tveganje, da bodo v odsotnosti ukrepov nekateri proizvajalci Skupnosti morda zaprli svoje proizvodne obrate ter odpustili del svoje delovne sile. Čeprav se bodo nekateri negativni učinki pokazali v obliki zmanjšanja obsega uvoza ter zmernemu zvišanju cen za uvoznike/trgovce in uporabnike, se bo obseg tega morda zmanjšal s prenosom zvišanja na končne stranke. Glede na zgoraj povedano se začasno sklene, da ni nobenega nujnega razloga, da se v tem primeru ne izrečejo ukrepi, in da uporaba ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti.

(152)

Glede sklepov v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe, da subvencioniran uvoz v prihodnosti gospodarski panogi Skupnosti ne bi več povzročal škode.

(153)

Stopnja začasnih izravnalnih ukrepov bi morala biti takšna, da bi odpravila škodo, ki jo je gospodarski panogi Skupnosti povzročil subvencioniran uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje subvencij. Pri izračunavanju višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivih subvencioniranj, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi gospodarski panogi Skupnosti dovoljevati, da dobi dobiček pred davkom, kar bi lahko naredila v normalnih konkurenčnih pogojih, t.j. v odsotnosti subvencioniranega uvoza.

(154)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo predhodno ugotovljeno, da se stopnjo dobička 9,4 % od prometa lahko šteje kot primerno stopnjo, ki bi jo gospodarska panoga Skupnosti lahko dosegla v odsotnosti škodljivega subvencioniranja. Proizvajalci pritožniki Skupnosti so predložili podatek, da bi v odsotnosti subvencioniranega uvoza lahko pričakovali 10 do 15 % stopnjo dobička. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je gospodarska panoga Skupnosti dosegla dobiček, ki je predstavljal 12 do 15 % prihodka v letu 1999 (glej uvodno izjavo (105)zgoraj), ko je bil tržni delež subvencioniranega uvoza najmanjši. Komisija je preučila, ali lahko tržni pogoji leta 1999 predstavljajo normalne tržne pogoje za zadevni proizvod. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je imel povratek k normalnim konkurenčnim pogojem po obdobju dogovarjanja o enotnih cenah in trgu učinek na cene in da so se cene za ključne surovine med letom 1999 in OP bistveno zvišale. V teh okoliščinah se šteje, da gospodarska panoga Skupnosti med OP ni mogla doseči 12 do 15 % donosnosti. Komisija je nenazadnje pregledala tudi statistiko bilance stanja podjetja po sektorjih, ki so jo zbrale centralne banke Nemčije, Francije, Italije, Japonske in ZDA. Za zbirko podatkov, ki združuje te podatke, skrbi Komisija. Ta pregled je pokazal, da so podjetja, ki pripadajo najbližjemu razpoložljivemu sektorju v zgornjih najbolj industrializiranih državah, v povprečju dosegla dobiček pred izrednimi 9,4 % leta 2002. Upoštevajoč vse razmere in elemente Komisija meni, da je 9,4 % zadosten dobiček, ki ga je gospodarska panoga Skupnosti lahko dosegla v odsotnosti subvencioniranega uvoza.

(155)

O nujnem zvišanju cen se je nato odločilo na podlagi primerjave, narejene na podlagi posameznih transakcij, tehtanega povprečja uvozne cene, kot je bilo določeno za ceno, ki je nelojalno nižala izračune, z neškodljivo ceno enakega proizvoda, ki ga gospodarska panoga Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila dobljena s prireditvijo prodajne cene gospodarske panoge Skupnosti, da bi odražala zgoraj omenjeno stopnjo dobička. Vsa odstopanja od te primerjave so bila nato izražena kot odstotek skupne CIF uvozne vrednosti.

(156)

Zgoraj omenjena primerjava cen je pokazala naslednje stopnje škode:

(157)

V skladu z navedenim se šteje, da bi morala začasna izravnalna dajatev biti uvedena na stopnji ugotovljene stopnje subvencij, a ne bi smela biti večja kot stopnja škode, izračunana v skladu s členom 12(1) osnovne uredbe.

(158)

V interesu dobre uprave bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se predstavile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, v pisni obliki predstavijo svoje vidike in zahtevajo zaslišanje. Povedati bi bilo treba tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se zaradi kakršne koli dokončne dajatve spremenijo –