19.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/23

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 969/2000 (2) spremenil in podaljšal ukrepe, uvedene z Uredbo (EGS) št. 3068/92 (3) za uvoz kalijevega klorida („zadevni proizvod“) s poreklom iz Beloruske republike („Belorusija“), Ruske federacije („Rusija“) in Ukrajine.

(2)

Ukrepi so fiksni carinski zneski, razdeljeni po kategorijah in stopnjah proizvoda, ki se gibljejo od 19,51 do 48,19 EUR na tono za Belorusijo, od 19,61 do 40,63 EUR na tono za Rusijo in od 19,61 do 48,19 EUR na tono za Ukrajino.

(3)

Komisija je 20. marca 2004 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), objavila začetek delnega vmesnega pregleda veljavnih ukrepov („ukrepov“) na podlagi členov 11(3) in 22(c) osnovne uredbe.

(4)

Pregled se je začel na pobudo Komisije zaradi ugotavljanja, ali obstaja zaradi širitve Evropske unije s 1. majem 2004 („širitev“) in ob upoštevanju interesa Skupnosti potreba po prilagoditvi ukrepov, da bi se izognili nenadnemu in prekomerno negativnemu učinku na vse zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki.

(5)

Vse zainteresirane stranke, znane Komisiji, vključno z industrijo Skupnosti, združenji proizvajalcev ali uporabnikov v Skupnosti, izvozniki/proizvajalci v zadevnih državah, uvozniki in njihovimi združenji ter pristojnimi organi zadevnih držav kot tudi zainteresiranimi strankami v desetih novih državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 („EU10“), so bile obveščene o začetku preiskave in so imele možnost podati svoja stališča v pisni obliki, predložiti podatke in priskrbeti ustrezna dokazila v roku, ki je bil določen v obvestilu o začetku preiskave. K zaslišanju so bile povabljene vse zainteresirane stranke, ki so to zahtevale in za to izkazale ustrezne razloge.

(6)

V tej zvezi so svoja stališča podale naslednje zainteresirane stranke:

(7)

Zadevni proizvod je kalijev klorid (KCl) in se običajno uporablja kot kmetijsko gnojilo, direktno, mešan z drugimi gnojili ali po predelavi v kompleksno gnojilo pod nazivom NPK (dušik, fosfor, kalij). Vsebnost kalija je spremenljiva in se izraža kot masni delež kalijevega oksida (K2O) v suhem brezvodnem proizvodu. Prav tako se uporablja kot surovina za izdelavo nekaterih industrijskih in farmacevtskih proizvodov.

(8)

Kalijev klorid se običajno trži v standardni/praškasti obliki (standardni kalijev klorid) ali v drugi obliki, ki ni standardna in vključuje, vendar ni omejena na granulirano obliko (granulirani kalijev klorid). Proizvod je običajno uvrščen v tri osnovne kategorije na podlagi vsebnosti K2O in sicer:

(9)

Veljavni protidampinški ukrepi določajo različne stopnje protidampinške dajatve za standardni kalijev klorid na eni strani in za preostale oblike kalijevega klorida, vključno z granuliranim kalijevim kloridom, na drugi strani. V tej zvezi je treba opomniti, da je bilo v zadnji reviziji leta 2000 ugotovljeno, da je treba uvoze določenih posebnih mešanic ali zmesi z nenavadno visoko vsebnostjo kalijevega klorida, ki ne sodijo k oznakam KN, navedenim za zgornji kalijev klorid, šteti kot zadevne proizvode. Ta sklep je bil sprejet, ker so imele te mešanice in zmesi enake fizikalne in kemične lastnosti kot zgoraj navedene osnovne kategorije. Ker tudi ta preiskava ni predočila nobenih elementov zoper nadaljevanje prejšnjega pristopa, se je v skladu in za zagotovitev dosledne uporabe protidampinških ukrepov, pa tudi v izogib napačni klasifikaciji, zdelo potrebno v tej uredbi potrditi izsledke prejšnje preiskave, da je vsebnost K2O v teh mešanicah in zmeseh enaka ali za 35 % do 62 % po teži presega suhi brezvodni proizvod.

(10)

Dva ruska in en beloruski proizvajalec izvoznik, en ruski izvoznik ter ruski organi so zatrjevali, da bodo zaradi visokih protidampinških dajatev in posledično zaradi razširitve ukrepov na EU10 njihovi tradicionalni trgovinski tokovi v EU10 znatno moteni.

(11)

Zlasti so zatrjevali, da je zaradi nenadnih močnih povišanj cen, ki so jih sprožile določene protidampinške dajatve, proizvod postal predrag za kmetijske, industrijske in farmacevtske končne uporabnike v EU10.

(12)

Opozoriti je treba, da se proizvajalci izvozniki/izvozniki iz Ukrajine in ukrajinske oblasti niso odzvali.

(13)

Industrija Skupnosti ugotavlja, da kljub povprečno več kot 30 % nižjim cenam v EU10 v primerjavi z Evropsko unijo v sestavi tik pred 1. majem 2004 (v nadaljevanju „EU15“) ne bi nasprotovala predlogom za vmesne ukrepe v prehodnem obdobju, ki ne bi negativno vplivali na obstoječe trgovinske tokove v EU 15.

(14)

Kljub temu je med organi nekaterih držav članic EU10, vključno s Češko republiko, Madžarsko, Litvo in Slovaško republiko, prevladalo mnenje, da je treba po širitvi za uvoz zadevnega proizvoda iz Belorusije in Rusije uporabiti posebno prehodno ureditev.

(15)

To so utemeljevali z dejstvom, da je zadevni proizvod znatnega pomena za industrijske in kmetijske uporabnike v EU10, saj ga te države ne proizvajajo in ga ni mogoče zlahka nadomestiti s kakim drugim proizvodom. Nadalje je bilo izpostavljeno, da proizvajalci zadevnega proizvoda v EU15 ne bi bili sposobni zadovoljiti potreb uporabnikov v EU10.

(16)

Nadalje je prevladalo mnenje, da je treba močna in nenadna povišanja cen kalijevih gnojil za kmete v EU10 preprečiti, saj bi se sicer ti morali soočiti z dodatnimi težavami pri prilagajanju novi konkurenci kmetijskih proizvajalcev iz EU15. Pomembnost vprašanja še poudarja znatna vrednost izvoza (okrog 87 milijonov evrov letno) iz Belorusije in Rusije v EU10 v primerjavi z izvozom iz teh držav v EU15, ki znaša okrog 45 milijonov evrov letno.

(17)

Zato je bilo zatrjevano, da je zagotavljanje uvoza zadevnega proizvoda v EU10 po cenah, ki ne bodo nenadno in močno poskočile, znatnega pomena za te končne uporabnike v EU10.

(18)

Skladno s tem so ti organi zavzeli stališče, da je uvoz zadevnega proizvoda s poreklom iz Belorusije in Rusije v EU10 treba v kontekstu protidampinških ukrepov obravnavati posebej.

(19)

Na podlagi razpoložljivih podatkov in informacij je bila opravljena analiza, ki je potrdila obstoj izrazitih približno 32 % razlik med prevladujočimi cenami za nekatere stopnje zadevnega proizvoda v EU10 in EU15 (tako je v EU10 v letu 2003 povprečna cena kalijevega klorida standardne stopnje znašala 79 EUR za tono, medtem ko je bila povprečna cena v EU15 v letu 2003 približno 117 EUR za tono).

(20)

Prav tako je analiza pokazala, da je uvoz v EU10 iz Belorusije in Rusije predstavljal znatne količine v letu 2003 (okrog 1.1 milijonov ton in s tem približno 14 % celotne ocenjene porabe v EU10 in EU15 skupaj).

(21)

Nadalje je bilo tudi ugotovljeno, da se v EU10 ne proizvaja zadevnih proizvodov in da v EU15 proizvajalci nimajo razpoložljive proste kapacitete, da bi lahko preskrbovali stranke v EU10. Poleg tega se zaradi narave proizvoda ocenjuje, da bi bilo za kupce v EU10 težko nenadoma spremeniti tradicionalne vire dobav.

(22)

Vsi ti različni vidiki in interesi so bili upoštevani in skupno obravnavani. Iz tega sledi, da bi bili interesi uvoznikov in uporabnikov iz EU10 znatno prizadeti zaradi nenadne uporabe obstoječih ukrepov, če jih ne bi začasno prilagodili.

(23)

Nasprotno pa je industrija Skupnosti sama potrdila, da njeni interesi ne bi bili nedopustno prizadeti, če bi ukrepe začasno prilagodili, saj z obstoječimi trgovinskimi vzorci v EU15 trenutno ne morejo zadovoljiti zahtev strank v EU10.

(24)

V takšnih razmerah je mogoče razumno zaključiti, da zaradi posebnih okoliščin širitve ni v interesu Skupnosti uporabljati obstoječe ukrepe brez začasne prilagoditve. Vendar ta prilagoditev za uvoz zadevnega proizvoda v EU10 ne bi smela znatno ogroziti želene ravni trgovinske zaščite.

(25)

V ta namen so bili preučeni različni načini, kako najbolje zaščititi industrijo Skupnosti pred škodljivim dampingom in hkrati upoštevati vidike interesa Skupnosti z blažitvijo ekonomskega šoka zaradi uporabe protidampinških dajatev za tradicionalne kupce v novih državah članicah v obdobju gospodarskega prilagajanja po širitvi.

(26)

Prevladalo je mnenje, da bi to lahko najbolje dosegli tako, da bi tradicionalni izvoz iz Belorusije in Rusije v EU10 prehodno oprostili protidampinških dajatev, pod pogojem, da bi se namesto zaračunavanja protidampinških dajatev izvozne cene za te države članice povišale z minimalnimi uvoznimi cenami (MUC) do ravni, ki bi znatno pripomogle k odstranitvi škode. V tem kontekstu bi se za ves izvoz v EU10, ki presega tradicionalne izvozne količine, uvedle protidampinške dajatve, prav tako tudi za izvoz v EU15.

(27)

Potem ko so bile preučene različne opcije o ureditvi, ki bi na najboljši način dopuščala nadaljevanje teh tradicionalnih izvoznih tokov v EU10 in znatno prispevala k odstranitvi škode, je prevladalo mnenje, da bi to najbolj primerno dosegli tako, da bi sodelujoče strani sprejele prostovoljne zaveze o določitvi minimalnih izvoznih cen in količinskih zgornjih mej. Komisija je zato v skladu s členom 8(2) osnovne uredbe prizadetim proizvajalcem izvoznikom predlagala zaveze.

(28)

V tem kontekstu je treba opozoriti na to, da so bile v skladu s členom 22(c) osnovne uredbe pri določitvi pogojev za zaveze upoštevane posebne okoliščine širitve. Te pomenijo poseben ukrep, saj omogočajo začasno prilagoditev obstoječih ukrepov za EU25.

(29)

Prav tako je treba opozoriti na to, da zaveze niso neposredno primerljive s protidampinško dajatvijo, saj so postavljene najnižje izvozne cene lahko nižje, kot bi sicer bile običajno. Ob drugačnem postopanju, kakor je že bilo omenjeno, bi cene zadevnega proizvoda za končne uporabnike v EU10 postale previsoke in to bi ne bilo v interesu Skupnosti. Vseeno se proizvajalci izvozniki zavežejo povišati svoje cene do ravni, ki pomembno prispeva k odpravi škode.

(30)

Zato se za proizvajalce izvoznike v Belorusiji in Rusiji določijo uvozne količine („zgornje meje“), osnova pri tem pa so njihove tradicionalne izvozne količine v EU10 v letih 2001, 2002 in 2003. Vendar pa je treba opozoriti, da se je nenormalen porast izvoznih količin v EU10, ki ga je bilo zaznati v zadnjih nekaj mesecih leta 2003 ter prvih mesecih leta 2004, odštel od tradicionalnih količin, uporabljenih za določitev zgornjih mej.

(31)

Prizadeti proizvajalci izvozniki naj pri prodaji v EU10 pod pogoji iz njihovih zavez pristanejo na okvirno spoštovanje svojih tradicionalnih vzorcev prodaje posameznim strankam v EU10. Proizvajalci izvozniki naj se zato zavedajo, da se ponujena zaveza lahko šteje za uresničljivo in s tem sprejemljivo le, če pri prodaji, za katero gre v zavezi, okvirno ohranjajo te tradicionalne vzorce v trgovini s svojimi strankami v EU10.

(32)

Proizvajalci izvozniki naj se prav tako zavedajo, da ima Komisija v skladu s pogoji iz zavez pravico umakniti svoj pristanek na zavezo podjetja in namesto tega uvesti dokončne protidampinške dajatve v višini, določeni v Uredbi (ES) št. 3068/92, prilagoditi raven zgornjih mej ali uvesti drug popravni ukrep, če se ugotovi, da se vzorci prodaje znatno spreminjajo ali postane spremljanje zavez kakorkoli oteženo ali onemogočeno.

(33)

Skladno s tem lahko Komisija z uredbo Komisije sprejme vsako ponujeno zavezo, ki spoštuje te pogoje.

(34)

Glede na vse to je treba predvideti način, da se v primeru, če Komisija sprejme zaveze s kasnejšo Uredbo Komisije, uvoz v Skupnost v skladu s pogoji iz takšnih zavez oprosti protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 3068/92, in sicer s spremembo te uredbe –