32002R0445

Uredba Komisije (ES) št. 445/2002

z dne 26. februarja 2002

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb [1] in zlasti členov 34, 45 in 50 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1750/1999 z dne 23. julija 1999 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1763/2001 [3], je bila že večkrat bistveno spremenjena. Poleg tega izkušnje, pridobljene v prvih dveh letih programiranja, kažejo, da so potrebne nadaljnje razjasnitve, zlasti kar zadeva postopek spreminjanja programskih dokumentov in okvirne skupne finančne preglednice. Zaradi jasnosti in racionalizacije je zato treba Uredbo (ES) št. 1750/1999 predelati.

(2) Uredba (ES) št. 1257/1999 je vzpostavila enotni pravni okvir za podporo za razvoj podeželja iz EKUJS. Zlasti je v Naslovu II podrobno določila ukrepe, upravičene do podpore, njihove cilje in merila za pridobitev pomoči. Ta pravni okvir se uporablja v zvezi s podporo za razvoj podeželja po vsej Skupnosti.

(3) Sprejeti je treba podrobna pravila, ki bi dopolnjevala ta okvir, pri čemer je treba upoštevati izkušnje, pridobljene z uporabo instrumentov, ki se uporabljajo na podlagi različnih uredb Sveta, razveljavljenih s členom 55(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999. Ta pravila bi morala upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti in bi zato morala biti omejena na to, kar je potrebno za doseganje zasledovanih ciljev.

(4) V zvezi z merili za pridobitev pomoči določa Uredba (ES) št. 1257/1999 tri temeljne pogoje za podporo pri naložbah v kmetijska gospodarstva in predelovalne obrate ter pri podpori za mlade kmete. Opredeliti je treba, do kdaj morajo biti ti pogoji izpolnjeni, v primeru pomoči za naložbe pa tudi pogoj glede izkazovanja ekonomske sposobnosti kmetijskega gospodarstva na podlagi ustrezne ocene perspektiv zadevnega gospodarstva. Za kmetije in podeželska območja, ki se soočajo s strukturnimi težavami, je izpolnjevanje teh zahtev lahko zelo zahtevno. Če gre za majhne naložbe, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da kmetijam odobrijo prekoračitev roka za izpolnitev teh zahtev.

(5) Podpora Skupnosti za naložbe v kmetijska gospodarstva in predelovalne obrate je mogoča pod pogojem, da je za zadevne proizvode mogoče najti običajne trge. Določiti je treba podrobna pravila za vrednotenje takih običajnih trgov.

(6) Podpora za poklicno usposabljanje ne bi smela zajemati rednega izobraževanja s področja kmetijstva in gozdarstva.

(7) V zvezi s pogoji glede podpore za predčasno upokojitev je treba rešiti posebne probleme, ki nastanejo, kadar gre za prenos kmetijskega gospodarstva z več prenosniki ali pa s kmeta zakupnika.

(8) Kompenzacijska plačila, ki se izplačujejo na območjih z omejenimi možnostmi za zemljišče, ki ga skupaj uporablja več kmetov, je treba izplačati vsakemu posameznemu kmetu sorazmerno z deležem, do katerega ga je kmet upravičen uporabljati.

(9) Člen 16 Uredbe (ES) št. 1257/1999 predvideva, da lahko kmetje dobivajo podporo za pokritje dodatnih stroškov in izpada dohodkov, če kmetujejo na območjih, na katerih morajo zaradi okoljskih razlogov spoštovati omejitve na podlagi predpisov Skupnosti o varstvu okolja. Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov [4] je namenjena zmanjšanju onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijstva in preprečevanju, da bi se onesnaženje širilo. V skladu z načelom "plača povzročitelj obremenitve" iz člena 174(2) Pogodbe ne bi smelo biti nobenih kompenzacij za stroške in izpad dohodkov, do katerih pride zaradi uporabe omejitev, naloženih z navedeno direktivo, in jih je zato treba izključiti s področja uporabe člena 16 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

(10) V zvezi s kmetijsko okoljsko podporo bi morala opredelitev minimalnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati kmetje v okviru različnih kmetijskih okoljskih obveznosti, zagotoviti uravnoteženo uporabo kmetijsko okoljskih podpor, ki upoštevajo njihove cilje in tako prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja.

(11) Določiti je treba merila za izbor naložb za izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Pridobljene izkušnje kažejo, da bi morala ta merila za izbor temeljiti bolj na splošnih načelih kakor na sektorskih pravilih.

(12) Najbolj oddaljene regije Skupnosti bi morale biti pod določenimi pogoji izvzete iz druge alinee člena 28(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, po kateri ni mogoče odobriti podpore za naložbe, namenjene predelavi ali trženju proizvodov iz tretjih držav.

(13) Gozdove, ki niso upravičeni do podpore na podlagi člena 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, je treba podrobneje opredeliti.

(14) Določiti je treba podrobne pogoje za podporo za pogozdovanje kmetijskih zemljišč in izplačila za aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje ekološke stabilnosti gozdov.

(15) Na podlagi člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 se odobri podpora za druge ukrepe, ki so povezani s kmetijskimi aktivnostmi in njihovim preusmerjanjem ter z aktivnostmi na podeželju, ki jih ne zajema kak drug ukrep za razvoj podeželja. Glede na širok izbor ukrepov, ki jih lahko zajema ta člen, je treba predvsem državam članicam prepustiti, da določijo pogoje za podporo kot sestavni del svojega programiranja.

(16) Treba je določiti skupna pravila za več ukrepov, da se zagotovi zlasti uporaba skupnih standardov dobre kmetijske prakse, kadar se ukrepi nanašajo na navedeno merilo, in fleksibilnost, potrebna za upoštevanje dolgoročnih obveznosti, da se upoštevajo primeri, ki bi lahko vplivali na te obveznosti, ne da se ogrozilo učinkovito izvajanje različnih ukrepov podpore.

(17) Treba je določiti jasno ločnico med finančno podporo za razvoj podeželja in finančno podporo skupnih ureditev trgov. Vse izjeme od načela, da ukrepi, zajeti v programih podpor v okviru skupnih ureditev trgov, niso upravičeni do podpore za razvoj podeželja, morajo predlagati države članice v svojem programiranju razvoja podeželja v skladu s svojimi posebnimi potrebami in nadaljnjimi preglednimi postopki.

(18) Plačila podpore za razvoj podeželja se morajo upravičencem izplačati v celoti.

(19) Uredba Komisije (ES) št. 1685/2000 [5] določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (EC) 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih [6], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1447/2001 [7], glede upravičenosti izdatkov na podlagi aktivnosti, ki se delno financirajo iz Strukturnih skladov in torej iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS. Zaradi konsistentnosti bi se morala tudi Uredba (ES) št. 1685/2000 uporabljati za ukrepe, ki jih delno financira Jamstveni oddelek EKUJS, razen če ni drugače določeno v Uredbi (ES) št. 1257/1999 in Uredbi Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [8] ali v tej uredbi.

(20) Odločba Komisije 1999/659/EC z dne 8. septembra 1999 o določitvi okvirne dodelitve sredstev Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada za ukrepe za razvoj podeželja po državah članicah za obdobje od leta 2000 do 2006 [9], kakor je bila spremenjena z Odločbo 2000/426/EC [10], podrobno določa vrsto izdatkov, ki se krijejo iz dodeljenih sredstev državam članicam. Poleg tega se lahko na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2603/1999 z dne 9. decembra 1999 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/1999 [11], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2055/2001 [12], izplačila, ki izhajajo iz nekaterih obveznosti, prevzetih pred 1. januarjem 2000, pod določenimi pogoji vključijo v programiranje razvoja podeželja za 2000-2006. Zato je treba podrobno določiti, kaj vključuje skupni znesek podpore Skupnosti, določen za vsak načrt za razvoj podeželja na podlagi enotnega programskega dokumenta, ki ga je odobrila Komisija.

(21) Člen 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za programe neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike [13], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1244/2001 [14], določa, da zneski, ki se zberejo iz sankcij za kršitve zahtev o varstvu okolja ali iz modulacije, ostanejo na voljo državam članicam kot dodatna podpora Skupnosti za nekatere ukrepe za razvoj podeželja. Treba je podrobno opredeliti, na kaj natančno se nanaša odobritev Komisije v primeru takih ukrepov.

(22) Določiti je treba podrobna pravila za predložitev načrtov za razvoj podeželja in njihovo revizijo.

(23) Da bi pospešili vzpostavitev načrtov za razvoj podeželja in njihovo preučitev ter odobritev Komisije, je treba določiti skupna pravila za strukturo in vsebino teh načrtov, ki bi temeljila na zahtevah, določenih zlasti v členu 43 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

(24) Določiti je treba zahteve za spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja, da bi Komisiji omogočili, da jih hitro in učinkovito pregleda.

(25) Postopek upravljalnega odbora mora veljati le za tiste spremembe, ki vsebujejo pomembne spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja. O drugih spremembah morajo odločiti države članice in jih sporočiti Komisiji.

(26) Da bi zajeli vse ukrepe, ki so potrebni za izvajanje programa pobud Skupnosti za razvoj podeželja, je treba obseg ukrepov, upravičenih do pomoči iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS, razširiti čez to, kar predvideva Uredba (ES) št. 1257/1999.

(27) Določiti je treba podrobna pravila o finančnem načrtovanju in prispevkih za financiranje ukrepov, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS po členu 35(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

(28) V tej zvezi bi morale države članice redno poročati Komisiji o stanju financiranja ukrepov za razvoj podeželja.

(29) Treba je sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili, da se odobrene pravice, namenjene za podporo za razvoj podeželja, učinkovito uporabljajo, zlasti z zagotovitvijo, da Komisija odobri začetno predplačilo plačilnim agencijam in da se dodeljena sredstva prilagodijo glede na potrebe in pretekle rezultate. Priporočljivo bi bilo tudi predvideti možnost odobritve predplačil nekaterim kategorijam upravičencev pod določenimi pogoji, da bi pospešili izvajanje naložbenih ukrepov.

(30) Poleg posebnih pravil, določenih v tej uredbi, je treba uporabljati splošna pravila o proračunski disciplini, zlasti tista, ki se nanašajo na nepopolne ali nepravilne izjave držav članic.

(31) Podrobno finančno vodenje ukrepov za razvoj podeželja bi morale urejati uredbe za uporabo Uredbe (ES) št. 1258/1999.

(32) Določiti je treba postopke in zahteve za spremljanje in vrednotenje po načelih, ki se uporabljajo za druge ukrepe podpore Skupnosti, zlasti tistih, ki jih določa Uredba (ES) št. 1260/1999.

(33) Upravna pravila bi morala omogočati boljše upravljanje, spremljanje in nadzor podpore za razvoj podeželja. Zaradi enostavnosti je treba, kadar je mogoče, uporabljati Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti [15], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 495/2001 [16], in podrobna pravila za njeno uporabo, kakor so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 2419/2001 [17], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2550/2001 [18].

(34) Treba je predvideti sistem sankcij na ravni Skupnosti, pa tudi na ravni države članice.

(35) Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja ni dal mnenja v roku, ki ga je določil predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA

ODDELEK 1

Naložbe v kmetijska gospodarstva

Člen 1

1. Pogoji za podporo za naložbe iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1257/1999 morajo biti izpolnjeni do sprejetja posamične odločbe o odobritvi podpore.

2. Kadar gre za naložbe zaradi uskladitve z novo uvedenimi minimalnimi standardi v zvezi z okoljem, higieno in dobrim počutjem živali, se lahko dodeli podpora za doseganje teh novih standardov. V takih primerih se lahko odobri prekoračitev roka za izpolnitev teh minimalnih standardov, če je potreben čas za reševanje posebnih težav pri doseganju takih standardov in pod pogojem, da je to v skladu z zadevno zakonodajo.

3. Če gre za kmetije na podeželskih območjih, na katerih je zaradi strukturnih težav, ki jih povzroča izredna majhnost kmetij, še posebno težko izpolniti zahteve člena 5 Uredbe (ES) št. 1257/1999, lahko države članice takim kmetijam odobrijo podporo za naložbe, ki znašajo manj kakor 25000 EUR, da jim omogočijo izpolnitev teh zahtev v roku največ treh let od datuma odločbe o odobritvi podpore.

Določbe prvega pododstavka se uporabljajo do 31. decembra 2002 in brez poseganja v odstavek 2 tega člena.

Člen 2

1. Za namene člena 6 Uredbe (ES) št. 1257/1999 se obstoj običajnih trgov oceni na ustrezni ravni glede na:

(a) zadevne proizvode,

(b) vrste naložb,

(c) obstoječo in načrtovano zmogljivost.

2. Upoštevajo se vse omejitve pri proizvodnji ali omejitve glede podpore Skupnosti v okviru skupnih ureditev trgov.

3. Če skupna ureditev trga nalaga omejitve pri proizvodnji ali omejitve glede podpore Skupnosti na ravni posameznih kmetov, kmetijskih gospodarstev ali predelovalnih obratov, ne dobi podpore nobena naložba, ki bi povečala proizvodnjo prek navedenih omejitev.

Člen 3

1. Kadar gre za naložbe mladih kmetov, se lahko do pet let po vzpostavitvi dejavnosti zaprosi za najvišji odstotek obsega naložb, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore iz drugega stavka drugega odstavka člena 7 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

2. Člen 4(2) te uredbe se uporablja tudi za naložbe mladih kmetov v petih letih od vzpostavitve dejavnosti.

ODDELEK 2

Mladi kmetje

Člen 4

1. Pogoji za pomoč za začetek delovanja mladih kmetov, določeni v členu 8(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, morajo biti izpolnjeni v času sprejetja posamične odločbe o odobritvi podpore. Kmetje, ki začenjajo dejavnost pod pogoji, opisanimi v členu 5(3) te uredbe, in zaprosijo za pomoč najpozneje do 31. decembra 2001, morajo v času vzpostavitve delovanja izpolnjevati pogoj glede starosti, določen v prvi alinei člena 8(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

2. Po vzpostavitvi se lahko odobri rok, ki ne presega treh let, za izpolnitev zahtev, ki se nanašajo na poklicno znanje in usposobljenost, ekonomsko sposobnost in minimalne standarde v zvezi z okoljem, higieno in dobrim počutjem živali, če mladi kmet potrebuje čas za prilagoditev, da bi vzpostavil ali prestrukturiral kmetijsko gospodarstvo.

Člen 5

1. Posamična odločba o odobritvi pomoči, predvideni v členu 8 Uredbe (ES) št. 1257/1999, se sprejme najpozneje 12 mesecev po vzpostavitvi dejavnosti, kakor je opredeljeno z veljavnimi predpisi držav članic.

2. Če lahko mladi kmetje, ki začenjajo dejavnost pred 1. januarjem 2002, po ureditvah v programskem dokumentu, ki ga je odobrila Komisija, prejmejo podporo več kakor 12 mesecev po začetku dejavnosti, lahko države članice sprejmejo posamično odločbo o odobritvi podpore najpozneje do 31. decembra 2002.

3. Če so mladi kmetje začeli z dejavnostjo v letu 1999, 2000 ali 2001 in še niso prejeli podpore iz proračunskih ali upravnih razlogov, lahko države članice sprejmejo posamično odločbo o odobritvi podpore najpozneje do 31. decembra 2001 ali največ v 12 mesecih po začetku dejavnosti.

ODDELEK 3

Usposabljanje

Člen 6

Podpora za poklicno usposabljanje ne vključuje praktičnih tečajev ali usposabljanja, ki je del običajnih programov ali sistemov kmetijskega in gozdarskega izobraževanja na srednješolski ali višji ravni.

ODDELEK 4

Predčasna upokojitev

Člen 7

Če kmetijo prenaša več prenosnikov, je skupna podpora omejena na znesek, predviden za enega prenosnika.

Člen 8

Nekomercialne kmetijske dejavnosti, ki jih nadaljuje prenosnik v skladu s prvo alineo člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, niso upravičene do podpore v okviru skupne kmetijske politike.

Člen 9

Kmet zakupnik lahko prenese sproščeno zemljišče na lastnika pod pogojem, da je zakup končan in so izpolnjene zahteve, ki se nanašajo na prevzemnika, določene v členu 11(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

Člen 10

Sproščeno zemljišče se lahko vključi v postopek komasacije in arondacije ali preprosto v izmenjavo parcel.

V takih primerih se pogoji, ki se uporabljajo za sproščeno zemljišče, uporabljajo za površine, ki so agronomsko enakovredne sproščenemu zemljišču.

Države članice lahko določijo, da prevzame sproščeno zemljišče v upravljanje subjekt, ki se zaveže, da ga bo pozneje namenil prevzemniku, ki izpolnjuje pogoje, določene za predčasno upokojitev.

ODDELEK 5

Območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami

Člen 11

Kompenzacijska plačila za površine, ki jih skupno uporablja več kmetov za pašne živali, se lahko odobrijo vsakemu od teh kmetov sorazmerno z njegovo uporabo ali pravico do uporabe zadevnega zemljišča.

Člen 12

Podpora, predvidena v členu 16 Uredbe (ES) št. 1257/1999, ne more nadomestiti stroškov in izgube dohodka, ki izhajajo iz izvajanja omejitev, ki temeljijo na Direktivi 91/676/EGS.

ODDELEK 6

Kmetijsko okolje

Člen 13

Vsaka obveznost za ekstenzivno živinorejo ali drugačno upravljanje živinoreje mora biti v skladu najmanj z naslednjimi pogoji:

(a) upravljanje s travinjami se nadaljuje;

(b) živina se razporedi po kmetiji, tako da se ohranja celotna pašna površina in da ne pride niti do prevelike niti do premajhne izrabe;

(c) gostota živali se opredeli z upoštevanjem vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.

Člen 14

1. Podpora se lahko nanaša na naslednje obveznosti:

(a) rejo domačih živali lokalnih pasem, ki so avtohtone na zadevnem območju in so v nevarnosti, da se jih preneha gojiti;

(b) ohranjanje rastlinskih genskih virov, naravno prilagojenih lokalnim in regionalnim razmeram, ki jim grozi genetska erozija.

2. Lokalne pasme in rastlinski genski viri morajo imeti pomembno vlogo pri ohranjanju okolja na površinah, na katerega se nanaša ukrep, predviden v odstavku 1.

Vrste domačih živali, upravičene do pomoči, in merila za določanje praga opuščanja reje lokalnih pasem, so opredeljene v preglednici v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 15

Za namene drugega pododstavka člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se šteje, da naložba ne prinaša dobička, če običajno ne povzroči znatnega neto povečanja vrednosti ali donosnosti kmetije.

Člen 16

Kmetijske okoljske obveznosti, ki presegajo minimalno obdobje petih let iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, ne trajajo dlje, kakor je smiselno potrebno za doseganje okoljskih učinkov. Navadno ne trajajo več kakor 10 let, razen v primeru posebnih obveznosti, ko je nujno potrebno daljše obdobje.

Člen 17

Različne kmetijske okoljske obveznosti se lahko kombinirajo, če se dopolnjujejo in so med seboj združljive.

Če se kmetijski okoljski ukrepi kombinirajo, raven podpore upošteva izpad dohodka in posebne stroške, ki izhajajo iz kombinacije.

Člen 18

1. Referenčna raven za izračun izpada dohodka in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti, je običajna dobra kmetijska praksa na območju, na katerem se uporabi ukrep.

Gospodarske posledice opustitve rabe zemljišča ali določenega načina kmetovanja se lahko upoštevajo, če to upravičujejo agronomske ali okoljske okoliščine.

2. Izplačila se ne smejo izvršiti na enoto proizvodnje, razen v primeru podpore za rejo pasem domačih živali, ki jim grozi izginotje, ki se lahko plačujejo na glavo velikih živali ali na žival, ki se vzreja. Kadar je običajno, da so obveznosti izražene v drugih merskih enotah, ne pa kot površina, lahko države članice izračunavajo izplačila na podlagi teh enot.

3. V posebnih primerih iz odstavka 2 države članice zagotovijo, da se spoštujejo največji letni zneski, ki so upravičeni do podpore Skupnosti, navedene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1257/1999.

V ta namen lahko država članica:

(a) določi omejitev glede števila enot rabe na hektar kmetije, za katero se uporabljajo kmetijske okoljske obveznosti; ali

(b) določi skupni največji znesek za vsako udeleženo kmetijo in zagotovi, da so izplačila za vsako kmetijo v skladu s to omejitvijo.

4. Izplačila lahko temeljijo na omejitvah glede uporabe umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih vložkov le, če so take omejitve tehnično in ekonomsko merljive.

Člen 19

Države članice na podlagi objektivnih meril določijo potrebo po zagotovitvi spodbude, kakor je predvideno v tretji alinei prvega pododstavka člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

Spodbude ne smejo presegati 20 % izpada dohodka in dodatnih stroškov zaradi prevzete obveznosti, razen v primeru posebnih obveznosti, pri katerih se višja stopnja šteje kot nujna za izvajanje ukrepa.

Člen 20

Kmet, ki prevzame kmetijsko okoljsko obveznost v zvezi z enim delom kmetije, mora na vsej kmetiji izpolnjevati najmanj zahteve dobre kmetijske prakse.

Člen 21

1. Države članice lahko odobrijo, da se obveznost v času uresničevanja pretvori v drugo, pod pogojem da:

(a) je vsaka taka pretvorba nedvomno koristna za okolje;

(b) se obstoječa obveznost znatno okrepi in;

(c) da odobreni program vključuje zadevne obveznosti.

Kmetijska okoljska obveznost se lahko pretvori v obveznost za pogozdovanje kmetijskih zemljišč po členu 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ob upoštevanju pogojev, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka. Kmetijska okoljska obveznost preneha, ne da bi se zahtevalo povračilo.

2. Države članice lahko dovolijo, da se kmetijske okoljske obveznosti prilagodijo v času, ko se uporabljajo, če odobreni program vključuje področje uporabe za take prilagoditve in je prilagoditev ustrezno utemeljena glede na cilje obveznosti.

ODDELEK 7

Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov

Člen 22

Upravičeni izdatki lahko vključujejo:

(a) gradnjo in pridobitev nepremičnin, razen nakupa zemljišča;

(b) nove stroje in opremo, vključno z računalniškimi programi;

(c) splošne stroške, kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobitev patentov in licenc.

Stroški iz točke (c) prvega pododstavka so dodatni k stroškom iz (a) in (b) in se štejejo za izdatke, ki so upravičeni do povračila do zgornjega praga 12 % teh stroškov.

Člen 23

1. Za namene člena 26(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se obstoj običajnih trgov oceni na ustrezni ravni glede na:

(a) zadevne proizvode;

(b) vrste naložb;

(c) obstoječo in načrtovano zmogljivost.

2. Upoštevajo se vse omejitve proizvodnje ali omejitve podpore Skupnosti v okviru skupnih ureditev trgov.

Člen 24

V najbolj oddaljenih regijah se lahko podpora odobri za naložbe v predelavo ali trženje proizvodov iz tretjih držav, če so predelani proizvodi namenjeni za trg zadevne regije.

Zaradi skladnosti s pogojem, določenim v prvem pododstavku, je podpora omejena na zmogljivost predelave, ki ustreza regionalnim potrebam, pod pogojem, da zmogljivosti predelave ne presegajo takih potreb.

ODDELEK 8

Gozdarstvo

Člen 25

Gozdovi, izključeni iz podpore za gozdarstvo na podlagi člena 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, so:

(a) gozd ali drugo gozdno zemljišče v lasti države na centralni ali regionalni ravni ali družb v lasti države;

(b) gozd ali drugo gozdno zemljišče v lasti krone;

(c) gozdovi v lasti pravnih oseb, katerih najmanj 50 % kapitala je v lasti subjektov iz točk (a) in (b).

Člen 26

Kmetijska zemljišča, upravičena do podpore za pogozdovanje na podlagi člena 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999, določi država članica in vključujejo zlasti obdelovalna zemljišča, travinje, trajne pašnike in zemljišča, ki se uporabljajo za trajne pridelke, na katerih se redno kmetuje.

Člen 27

1. Za namene druge alinee drugega pododstavka člena 31(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, "kmet" pomeni osebo, ki bistveni del svojega delovnega časa posveča kmetijskim dejavnostim in iz njih pridobiva znaten del svojega dohodka glede na podrobna merila, ki jih določi država članica.

2. Za namene drugega pododstavka člena 31(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, "hitro rastoče vrste, ki se gojijo kratkoročno" pomenijo vrste, katerih rotacijski čas, to je interval med dvema sečnjama na isti parceli, je krajši od 15 let.

Člen 28

1. Podpora iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1257/1999 se ne odobri za območja, za katera je bila odobrena podpora po členu 31 navedene uredbe.

2. Izplačila za ohranjanje protipožarnih presek s kmetijskimi ukrepi po drugi alinei člena 32(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se ne odobrijo za območja, ki so predmet kmetijske okoljske podpore.

Taka izplačila morajo biti združljiva z vsemi omejitvami proizvodnje ali omejitvami podpore Skupnosti v okviru skupnih ureditev trgov in upoštevati izplačila, izvršena na podlagi teh skupnih ureditev trgov.

ODDELEK 9

Skupna pravila za različne ukrepe

Člen 29

Za namene tretje alinee člena 14(2) in prvega pododstavka člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 "običajna dobra kmetijska praksa" pomeni običajna načela kmetovanja, ki jih upošteva preudaren kmet v zadevni regiji.

Države članice v svojih načrtih za razvoj podeželja opredelijo preverljive standarde. Ti standardi vsebujejo najmanj upoštevanje splošnih obveznih okoljskih zahtev.

Člen 30

Če upravičenec prenese celotno kmetijsko gospodarstvo ali njegov del na drugo osebo v času, ko teče obveznost, ki je prevzeta kot pogoj za odobritev podpore, lahko prevzemnik prevzame obveznost za preostanek obdobja. Če se obveznost ne prenese, upravičenec vrne odobreno podporo.

Države članice se lahko odločijo, da ne zahtevajo povračila, če upravičenec, ki je že izpolnil znaten del zadevne obveznosti, dokončno opusti kmetijske dejavnosti, naslednik pa obveznosti ne more prevzeti.

Države članice lahko sprejmejo posebne ukrepe za zagotovitev, da v primeru manjših sprememb razmer na kmetijskem gospodarstvu uporaba prvega pododstavka ne povzroči neustreznih rezultatov glede prevzete obveznosti.

Člen 31

1. Kadar upravičenec poveča površino kmetijskega gospodarstva v času, ko teče obveznost, ki je prevzeta kot pogoj za odobritev podpore, lahko države članice predvidijo razširitev obveznosti, da se v skladu z odstavkom 2 zajame dodatna površina za preostanek obdobja obveznosti ali pa se v skladu z odstavkom 3 prvotna obveznost nadomesti z novo.

Taka nadomestitev se lahko predvidi tudi za primere, ko se v okviru kmetijskega gospodarstva poveča površina, za katero je prevzeta obveznost.

2. Razširitev iz odstavka 1 se lahko odobri le pod naslednjimi pogoji:

(a) da je za zadevni ukrep to nedvomno koristno;

(b) da je upravičeno glede na naravo obveznosti, dolžino preostalega obdobja in velikost dodatne površine;

(c) da ne ovira učinkovitosti pregledov za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

Dodatna površina iz točke (b) mora biti znatno manjša od prvotne površine ali ne sme biti večja od dveh hektarov.

3. Nova obveznost iz odstavka 1 zajema celotno zadevno površino pod pogoji, ki so najmanj tako strogi kakor pogoji prvotne obveznosti.

Člen 32

Če upravičenec ne more več izpolnjevati prevzetih obveznosti, ker se kmetijsko gospodarstvo arondira ali je predmet podobnih javnih ukrepov združevanj zemljišč, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki omogočijo prilagoditev obveznosti novim razmeram na kmetijskem gospodarstvu. Če se izkaže, da taka prilagoditev ni mogoča, obveznost preneha, in za obdobje, za katerega je obveznost veljala, se povračilo ne zahteva.

Člen 33

1. Ne glede na konkretne okoliščine, ki jih je treba upoštevati v posameznih primerih, lahko države članice priznajo naslednje kategorije višje sile:

(a) kmetovo smrt;

(b) dolgoročno poklicno nezmožnost kmeta;

(c) razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti;

(d) hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva;

(e) nenamerno uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu;

(f) epidemično bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o kategorijah, ki jih priznavajo kot višjo silo.

2. Primeri višje sile se uradno pisno sporočijo pristojnemu organu, skupaj z dokazili, kakršne zahteva navedeni organ, v 10 delovnih dneh od dne, ko lahko kmet to stori.

POGLAVJE II

SPLOŠNA PRAVILA TER UPRAVNE IN FINANČNE DOLOČBE

ODDELEK 1

Splošna pravila

Člen 34

Za namene drugega pododstavka člena 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se uporabljajo členi 35, 36 in 37 te uredbe.

Člen 35

1. Okoljski ukrepi, ki se izvajajo v okviru skupnih ureditev trgov, ukrepov za kmetijsko kakovost in zdravstvenih ukrepov ali ukrepov za razvoj podeželja, razen kmetijske okoljske podpore, ne izključujejo kmetijske okoljske podpore za isto proizvodnjo, če je taka podpora dodatna in združljiva z zadevnimi ukrepi.

2. V primeru kombinacije, predvidene v odstavku 1, se uporabljajo naslednje določbe:

(a) kmetijski okoljski ukrepi na prahi po členu 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 [19] so upravičeni do podpore le, če obveznosti presegajo ustrezne okoljske ukrepe iz člena 6(2) navedene uredbe;

(b) v primeru ekstenzifikacije proizvodnje govedine podpora upošteva ekstenzifikacijsko izplačilo po členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 [20];

(c) v primeru podpore za območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami upoštevajo kmetijske okoljske obveznosti pogoje, določene za podporo na zadevnih območjih.

3. Za namene uporabe odstavkov 1 in 2 se pri ravni podpore upoštevajo izpad dohodka in posebni dodatni stroški, ki nastanejo zaradi kombinacije.

Člen 36

Za isto obveznost se ne smejo pod nobenim pogojem prejemati izplačila hkrati v okviru kmetijske okoljske podpore in na podlagi kakšnega drugega programa pomoči Skupnosti.

Člen 37

Države članice predlagajo morebitne izjeme na podlagi prve alinee drugega pododstavka člena 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 v svojih načrtih za razvoj podeželja ali programskih dokumentih, predloženih za cilja 1 in 2, kakor je predvideno v členu 18(1) in (2) ter členu 19(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

Člen 38

Izplačila na podlagi ukrepov za razvoj podeželja se v celoti izplačajo upravičencem.

Člen 39

Uredba (ES) št. 1685/2000 se uporablja za ukrepe, vključene v programiranje iz člena 40(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, razen če ni drugače določeno v uredbah (ES) št. 1257/1999 in št. 1258/1999 ter tej uredbi.

ODDELEK 2

Programiranje

Člen 40

Načrti za razvoj podeželja iz naslova III poglavja II Uredbe (ES) št. 1257/1999 se predložijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 41

1. Z odobritvijo programskih dokumentov iz člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se določi skupni znesek podpore Skupnosti.

Ta znesek vključuje:

(a) izdatke za ukrepe, predložene v okviru novega programiranja razvoja podeželja, vključno z izdatki vrednotenja na podlagi člena 49(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999;

(b) izdatke, nastale na podlagi prejšnjih spremljevalnih ukrepov iz uredb Sveta (EGS) št. 2078/92 [21], (EGS) št. 2079/92 [22] in (EGS) št. 2080/92 [23], pa tudi izdatke, nastale na podlagi ukrepov iz prejšnjih uredb, razveljavljenih z zgornjimi uredbami;

(c) izdatke, nastale z ukrepi na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 2603/1999.

2. Poleg določb iz odstavka 1 obsega odobritev tudi razdelitev in uporabo zneskov, ki so državam članicam na voljo kot dodatna podpora Skupnosti na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1259/1999.

Vendar ti zneski niso vključeni v skupni znesek podpore Skupnosti iz odstavka 1.

3. Odobritev lahko zajema državno pomoč, ki je predvidena za dodatno financiranje ukrepov za razvoj podeželja, le če je državna pomoč opredeljena v skladu s točko 16 Priloge II.

Člen 42

Države članice zagotovijo, da so programski dokumenti za razvoj podeželja dostopni javnosti.

Člen 43

Če se ukrepi za razvoj podeželja predložijo v obliki splošnih okvirnih predpisov, se načrti za razvoj podeželja ustrezno sklicujejo na take predpise.

Členi 40, 41 in 42 se uporabljajo tudi v primeru iz prvega odstavka.

Člen 44

1. Spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja in enotni programski dokumenti v okviru cilja 2 se v primeru ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, ustrezno utemeljijo, zlasti z naslednjimi informacijami:

(a) razlogi in morebitni izvedbeni problemi, ki upravičujejo prilagoditev programskega dokumenta;

(b) pričakovani učinki spremembe;

(c) vplivi na financiranje in preverjanje obveznosti.

2. Komisija po postopkih iz člena 50(2) ali 48(3) Uredbe (ES) št. 1260/1999 odobri vsake spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja in enotnih programskih dokumentov v okviru cilja 2 v primeru ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, vedno kadar vplivajo na:

(a) prednostne naloge,

(b) glavne značilnosti ukrepov podpore, navedene v Prilogi II, vključno s spremembami stopnje prispevka Skupnosti,

(c) skupni znesek podpore Skupnosti,

(d) finančna sredstva, dodeljena za katerikoli ukrep, ki ga spremenijo za več kakor 10 % zneska, predvidenega za celotno programsko obdobje, izračunanega na podlagi programskega dokumenta, ki ga odobri Komisija;

(e) dodatno financiranje v obliki državne pomoči, odobrene za katerikoli ukrep, ki ga spremenijo za več kakor 10 % zneska, predvidenega za ta ukrep za celotno programsko obdobje, izračunanega na podlagi programskega dokumenta, ki ga odobri Komisija.

Točki (d) in (e) se ne uporabljata za ukrepe s finančnimi sredstvi, ki znašajo manj kakor 5 % skupnega zneska, dodeljenega za program za celotno programsko obdobje.

3. Spremembe se predložijo Komisiji v skupnem predlogu za posamezni program največ enkrat letno.

4. Spremembe finančne narave, ki niso zajete v točkah (d) in (e) odstavka 2, se pravočasno sporočijo v vednost Komisiji.

5. Spremembe, razen tistih, ki so zajete v odstavkih 2 in 4, se sporočijo Komisiji najmanj dva meseca pred začetkom veljavnosti.

Člen 45

Če je zakonodaja Skupnosti pozneje spremenjena, se programski dokumenti za razvoj podeželja in enotni programski dokumenti v okviru cilja 2 revidirajo v skladu s poznejšimi spremembami zakonodaje Skupnosti.

Člen 44(3) se ne uporablja za take revizije.

Če je sprememba programskih dokumentov za razvoj podeželja ali enotnih programskih dokumentov v okviru cilja 2 omejena na uskladitev dokumenta z novo zakonodajo Skupnosti, se take spremembe pošljejo v vednost Komisiji.

ODDELEK 3

Dodatni ukrepi in pobude Skupnosti

Člen 46

Področje uporabe pomoči iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS se za ukrepe, ki jih predvideva pobuda Skupnosti za razvoj podeželja, razširi na celotno Skupnost, financiranje pa se razširi na ukrepe, ki so upravičeni do pomoči v skladu z uredbami Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1783/1999 [24] in (ES) št. 1784/1999 [25].

ODDELEK 4

Finančne določbe

Člen 47

1. Države članice vsako leto najpozneje do 30. septembra pošljejo Komisiji naslednje informacije za vsak programski dokument za razvoj podeželja in vsak enoten programski dokument v okviru cilja 2 v primeru ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS:

(a) izkaz o izdatkih, ki nastanejo v tekočem finančnem letu, in izdatkih, ki ostanejo za izplačilo do konca zadevnega leta in so zajeti v podpori Skupnosti, kakor je opredeljena v členu 41(1); ter

(b) revidirane napovedi takih izdatkov za naslednja finančna leta do konca zadevnega programskega obdobja v okviru dodeljenih sredstev za vsako državo članico.

Te informacije se pošljejo v obliki preglednice po računalniškem vzorcu, ki ga zagotovi Komisija.

2. Brez poseganja v splošna pravila o proračunski disciplini Komisija v primeru, da informacije, ki jih morajo države članice poslati Komisiji na podlagi odstavka 1, niso popolne ali ni upoštevan rok, zmanjša predplačila za vknjižbe kmetijskih izdatkov na začasni ali pavšalni podlagi.

Člen 48

1. Za mesec, v katerem je sprejeta odločba o odobritvi programskega dokumenta za razvoj podeželja ali enotnega programskega dokumenta v okviru cilja 2 v primeru ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, lahko plačilne agencije knjižijo kot izdatek predplačilo, ki ne presega 12,5 % povprečnega letnega prispevka EKUJS, predvidenega v programskem dokumentu, ki zajema izdatke iz člena 41(1).

To predplačilo predstavlja obratna sredstva, ki se lahko načeloma izterjajo samo na koncu programskega obdobja za vsak programski dokument ali pa takrat, ko EKUJS izplača skupni znesek stroškov in je znesek predplačila enak skupnemu prispevku EKUJS, predvidenem v programskem dokumentu.

2. Predplačilo po odstavku 1 se za države, katerih valuta ni evro, knjiži na datum takega vnosa po menjalnem tečaju, ki prevladuje na predzadnji delovni dan Komisije v mesecu pred tistim, v katerem predplačilo knjižijo plačilne agencije.

Člen 49

1. Za vsako državo članico se izdatki, dani za katero koli finančno leto, financirajo do višine zneskov, sporočenih Komisiji v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 47(1), ki jih zajemajo odobrene pravice, upoštevane v proračunu za zadevno finančno leto.

2. Če skupni znesek napovedi, ki so sporočene v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 47(1), presega skupne odobrene pravice, upoštevane v proračunu za zadevno finančno leto, se največji znesek izdatkov, ki jih financira vsaka država članica, omeji z uporabo formule za vzpostavitev ustrezne letne dodelitve, kakor je opredeljena v Odločbi 1999/659/ES.

Če po tem zmanjšanju ostanejo na voljo odobrene pravice, ker so nekatere države članice pripravile napovedi, ki so pod njihovo letno dodelitvijo sredstev, se presežni znesek razporedi sorazmerno glede na letne dodelitve zadevnih držav članic in hkrati zagotovi, da ni presežen napovedani znesek za vsako državo članico iz prvega pododstavka. Komisija sporoči tako prilagojene napovedi državam članicam v mesecu, ki sledi sprejetju proračuna za zadevno finančno leto.

3. Če dejanski izdatki države članice v katerem koli finančnem letu presegajo zneske, sporočene v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 47(1), ali zneske, ki izhajajo iz uporabe odstavka 2 tega člena, se prekoračitve izdatkov v tekočem finančnem letu upoštevajo sorazmerno do višine odobrenih pravic, ki ostanejo na voljo po povrnitvi nastalih stroškov drugim državam članicam.

4. Če so dejanski izdatki države članice v finančnem letu manjši od 75 % zneskov iz odstavka 1, se izdatki, ki se priznajo za naslednje finančno leto, zmanjšajo za tretjino razlike med tem pragom ali zneski, ki izhajajo iz uporabe odstavka 2, če so ti nižji od praga, in dejansko nastalimi izdatki v zadevnem finančnem letu.

To zmanjšanje se ne upošteva, ko se določajo dejanski izdatki v finančnem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo opravljeno zmanjšanje.

5. Odstavek 4 se ne uporablja za prvi izkaz o izdatkih, ki nastanejo v finančnem letu 2000 v okviru programskega dokumenta za razvoj podeželja ali enotnega programskega dokumenta v okviru cilja 2 v primeru ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS.

Člen 50

Členi 47, 48 in 49 te uredbe se ne uporabljajo za izdatke, nastale po členu 5 Uredbe (ES) št. 1259/1999.

Člen 51

Skupnost prispeva k financiranju vrednotenja v državah članicah na podlagi člena 49(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999, kadar tako vrednotenje dejansko prispeva k vrednotenju na ravni Skupnosti zaradi njegovega področja uporabe, zlasti z odgovori na skupna vprašanja za vrednotenje in s svojo kakovostjo.

Prispevek Skupnosti ne presega 50 % zgornjega praga, ki je, razen v utemeljenih primerih, 1 % skupnih stroškov programa za razvoj podeželja. Za vsak program za razvoj podeželja se najmanj 40 % delnega financiranja nanaša na naknadno vrednotenje.

Člen 52

1. Upravičenci do ukrepov podpore za naložbe iz poglavij I, VII, VIII in IX naslova II Uredbe (ES) št. 1257/1999 lahko zahtevajo izplačilo predplačila od pristojnih plačilnih agencij, če je ta možnost vključena v programski dokument. Kar zadeva javne upravičence, se lahko to predplačilo odobri le občinam in njihovim združenjem ter osebam javnega prava.

2. Znesek predplačila ne presega 20 % skupnega stroška naložbe in pogoj za izplačilo je odprtje bančne garancije, ki ustreza 110 % zneska predplačila.

Vendar lahko v primeru javnih upravičencev iz odstavka 1 plačilna agencija v skladu z veljavnimi določbami držav članic sprejme pisno garancijo njihovega organa, ki pokriva znesek, enak odstotku, določenem v prvem pododstavku, pod pogojem, da se organ zaveže izplačati znesek, pokrit z njeno garancijo, če ne bi bila vzpostavljena upravičenost do predplačila.

3. Garancija se sprosti, ko pristojna agencija ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov, nastalih z naložbo, presegel znesek predplačila.

4. Plačilne agencije prijavijo Jamstvenemu oddelku EKUJS znesek, ki ustreza delnemu financiranju Skupnosti:

(a) izplačanega predplačila;

(b) dejanskih izdatkov, naknadno izplačanih upravičencem, zmanjšanim za znesek že izplačanega predplačila.

ODDELEK 5

Spremljanje in vrednotenje

Člen 53

1. Letna poročila o doseženem napredku, predvidena v členu 48(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999, se predložijo Komisiji vsako leto do 30. aprila in se nanašajo na preteklo koledarsko leto.

Poročila o napredku vsebujejo naslednje informacije:

(a) vsako spremembo splošnih pogojev, ki je pomembna za izvajanje ukrepa, in zlasti vsa glavna socialno-ekonomska gibanja ali spremembe v nacionalni, regionalni ali sektorski politiki;

(b) napredek pri ukrepih in prednostnih nalogah glede operativnih in posebnih ciljev, izraženih s količinskimi kazalci;

(c) ukrepe, ki sta jih organ upravljanja in po potrebi nadzorni odbor uvedla za zagotovitev visoke kakovosti in učinkovitega izvajanja, in zlasti:

(i) ukrepe spremljanja, finančno kontrolo in vrednotenje, vključno s postopki zbiranja podatkov;

(ii) povzetek glavnih problemov, ki so se pojavili pri upravljanju ukrepa in vseh uvedenih korakov;

(d) ukrepe, sprejete za zagotavljanje združljivosti s politikami Skupnosti.

2. Kazalci iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 1 po možnosti upoštevajo skupne kazalce, opredeljene v smernicah, ki jih pripravi Komisija. Če je to potrebno za učinkovito spremljanje napredka pri ciljih programskih dokumentov za razvoj podeželja, se vključijo dodatni kazalci.

Člen 54

1. Vrednotenje izvajajo neodvisni ocenjevalci v skladu s priznano prakso.

2. Vrednotenje zagotavlja odgovore zlasti na skupna vprašanja za vrednotenje, ki jih opredeli Komisija ob posvetovanju z državami članicami ter jih praviloma spremljajo merila in kazalci doseženih rezultatov.

3. Organ, odgovoren za upravljanje programskega dokumenta za razvoj podeželja, zbere ustrezne vire za vrednotenje, z uporabo rezultatov spremljanja in po potrebi s pridobitvijo dodatnih informacij.

Člen 55

1. Predhodna ocena analizira neskladja, vrzeli in potenciale obstoječega stanja, oceni usklajenost predlagane strategije s stanjem in cilji ter preuči vprašanja, ki jih obravnavajo skupna vprašanja za vrednotenje. Ovrednoti pričakovani vpliv izbranih prednostnih nalog za delovanje in po možnosti kvantificira njihove cilje. Preveri tudi predlagane izvedbene rešitve ter usklajenost s skupno kmetijsko politiko in drugimi politikami.

2. Za predhodno oceno so odgovorni organi, ki pripravljajo načrt za razvoj podeželja, katerega del je predhodna ocena.

Člen 56

1. Vmesna in naknadna ocena obravnavata posebna vprašanja, ki se pojavljajo v zadevnih programskih dokumentih za razvoj podeželja, in skupna vprašanja za vrednotenje, pomembna na ravni Skupnosti. Ta se nanašajo na življenjske razmere in strukturo podeželskega prebivalstva, zaposlitve in dohodek v kmetijskih in stranskih dejavnostih, kmetijske strukture, kmetijske proizvode, kakovost, konkurenčnost, gozdne vire in okolje.

Če se šteje, da neko skupno vprašanje za vrednotenje ni pomembno za določen programski dokument za razvoj podeželja, je to treba utemeljiti.

2. Vmesna ocena obravnava vprašanja za vrednotenje in preuči zlasti začetne dosežke, njihovo pomembnost in usklajenost s programskim dokumentom za razvoj podeželja ter obseg izpolnitve ciljev. Oceni tudi uporabo finančnih virov in potek spremljanja ter izvajanje.

Naknadna ocena odgovarja na vprašanja za vrednotenje, pri čemer se osredotoči na uporabo virov ter uspešnost in učinkovitost pomoči in njen vpliv, ter daje sklepe glede politike razvoja podeželja, vključno s prispevkom k skupni kmetijski politiki.

3. Za vmesno in naknadno oceno, ki se izvaja ob posvetovanju s Komisijo, je odgovoren organ, zadolžen za upravljanje programiranja razvoja podeželja.

4. Kakovost posameznih vrednotenj ocenijo organ, odgovoren za upravljanje programskega dokumenta za razvoj podeželja, po potrebi nadzorni odbor, in Komisija po priznanih metodah. Rezultati vrednotenj so na zahtevo na voljo javnosti.

Člen 57

1. Poročilo o vmesni oceni se pošlje Komisiji najpozneje do 31. decembra 2003. Organ, odgovoren za upravljanje programskega dokumenta za razvoj podeželja, obvesti Komisijo o izvajanju priporočil iz poročila o oceni. Komisija po prejemu posameznih poročil o oceni pripravi povzetek na ravni Skupnosti. Po potrebi se vmesna ocena dopolni do 31. decembra 2005.

2. Naknadno poročilo o oceni se pošlje Komisiji najpozneje dve leti po koncu programskega obdobja. V treh letih od konca programskega obdobja in po prejemu posameznih poročil o oceni Komisija pripravi povzetek na ravni Skupnosti.

3. Poročila o oceni pojasnijo uporabljene metode, vključno z njihovimi vplivi na kakovost podatkov in ugotovitev. Poročila vključujejo opis okvira in vsebine programa, finančne informacije in odgovore – vključno z uporabljenimi kazalci – na skupna vprašanja za vrednotenje in vprašanja za vrednotenje, opredeljena na nacionalni ali regionalni ravni, pa tudi ugotovitve in priporočila. Njihova struktura po možnosti upošteva skupno strukturo poročil o oceni, določeno v smernicah, ki jih pripravi Komisija.

ODDELEK 6

Vloge, pregledi in sankcije

Člen 58

1. V vlogah za podporo za razvoj podeželja za površine ali živali, ki se vložijo ločeno od vlog na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 2419/2001, so navedene vse površine in živali zadevnega kmetijskega gospodarstva, ki so pomembne za preverjanje vlog na podlagi zadevnega ukrepa, vključno s tistimi, za katere podpora ni zaprošena.

2. Kadar se ukrep podpore za razvoj podeželja nanaša na površino, se enote rabe ali poljine navedene posamično. V obdobju, ki ga zajema obveznost, se enote rabe ali poljine, ki prejemajo podporo, ne smejo zamenjati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu.

3. Kadar je zahtevek za izplačilo vključen v vlogo za izplačilo na površino v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, država članica zagotovi, da so enote rabe ali poljine, zajete v vlogah za podporo za razvoj podeželja, posamično navedene.

4. Enote rabe ali poljine in živali se identificirajo v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (EGS) št. 3508/92.

5. Kadar je podpora večletna, se izplačila, ki sledijo izplačilu, izvršenemu v letu vložitve zahtevka, izvršijo na podlagi letnega zahtevka za izplačilo, razen če je država članica uvedla učinkovit postopek letnega preverjanja iz člena 59(1).

Člen 59

1. Začetne vloge za pridružitev k programu in poznejši zahtevki za izplačilo se preverjajo na način, ki zagotavlja uspešno preverjanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

Države članice opredelijo primerne metode in sredstva za preverjanje vsakega ukrepa podpore, pa tudi osebe, ki se preverjajo.

Kadarkoli je to ustrezno, države članice uporabijo integrirani administrativni in kontrolni sistem, ki ga uvaja Uredba (EGS) št. 3508/92.

2. Preverjanje sestavljajo administrativni pregledi in pregledi na kraju samem.

Člen 60

Administrativni pregledi so izčrpni in vključujejo navzkrižno preverjanje, kadarkoli je to ustrezno, med drugim s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema. Nanašajo se na enote rabe ali poljine in živino, ki jih zajema ukrep podpore, da bi se izognili neupravičenim izplačilom pomoči. Preveri se tudi skladnost z dolgoročnimi obveznostmi.

Člen 61

Pregledi na kraju samem se opravijo v skladu z Naslovom III Uredbe (ES) št. 2419/2001. Vsako leto zajamejo najmanj 5 % upravičencev in vse različne vrste ukrepov za razvoj podeželja, določene v programskih dokumentih.

Pregledi na kraju samem so razporejeni čez vse leto na podlagi analize tveganj, ki jih navaja vsak ukrep za razvoj podeželja.

Pregledi zajemajo vse obveznosti in zaveze upravičenca, ki se lahko preverijo v času obiska.

Člen 62

1. Členi 30, 31 in 32 Uredbe (ES) št. 2419/2001 se uporabljajo za izplačila za površino.

Členi 36, 38 in 40 navedene uredbe se uporabljajo za izplačila po glavi.

2. Člen 44 Uredbe (ES) št. 2419/2001 se uporablja za podporo iz odstavka 1 tega člena.

3. V primeru nepravilnega izplačila je posamezni upravičenec do pomoči po ukrepu za razvoj podeželja dolžan vrniti znesek v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 2419/2001.

Člen 63

1. Vsak upravičenec, za katerega se ugotovi, da je iz velike malomarnosti dal napačno izjavo, se izloči iz vseh ukrepov za razvoj podeželja na podlagi ustreznega poglavja Uredbe (ES) št. 1257/1999 za zadevno koledarsko leto.

Če je bila napačna izjava dana namerno, se upravičenec izloči tudi za naslednje leto.

2. Sankcije, predvidene v odstavku 1, se uporabljajo brez poseganja v dodatne sankcije, predvidene v nacionalnih predpisih.

Člen 64

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 65

1. Uredba (ES) št. 1750/1999 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo veljajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja v Prilogi III.

2. Uredbe in odločbe, razveljavljene z Uredbo (ES) št. 1750/1999, se še naprej uporabljajo za aktivnosti, ki jih Komisija odobri na podlagi uredb, navedenih v členu 55(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, pred 1. januarjem 2000.

Člen 66

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. februarja 2002

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[2] UL L 214, 13.8.1999, str. 31.

[3] UL L 239, 7.9.2001, str. 10.

[4] UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

[5] UL L 193, 29.7.2000, str. 39.

[6] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[7] UL L 198, 21.7.2001, str. 1.

[8] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[9] UL L 259, 6.10.1999, str. 27.

[10] UL L 165, 6.7.2000, str. 33.

[11] UL L 316, 10.12.1999, str. 26.

[12] UL L 277, 20.10.2001, str. 12.

[13] UL L 160, 26.6.1999, str. 113.

[14] UL L 173, 27.6.2001, str. 1.

[15] UL L 355, 5.12.1992, str. 1.

[16] UL L 72, 14.3.2001, str. 6.

[17] UL L 327, 12.12.2001, str. 11.

[18] UL L 341, 22.12.2001, str. 105.

[19] UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

[20] UL L 160, 26.6.1999, str. 21.

[21] UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

[22] UL L 215, 30.7.1992, str. 91.

[23] UL L 215, 30.7.1992, str. 96.

[24] UL L 213, 13.8.1999, str. 1.

[25] UL L 213, 13.8.1999, str. 5.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Vrste domačih živali, upravičene do pomoči | Pragi, pod katerimi se šteje, da je lokalna pasma v nevarnosti, da se jo preneha gojiti (število vzrejnih ženskih živali) |

Govedo | 7500 |

Ovce | 10000 |

Koze | 10000 |

Konji | 5000 |

Prašiči | 15000 |

Perutnina | 25000 |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

NAČRTI ZA RAZVOJ PODEŽELJA

1. Naslov načrta za razvoj podeželja

2. Država članica in upravna regija (po potrebi)

3.1 Geografsko območje, ki ga zajema načrt

(Člen 41 Uredbe (ES) št. 1257/1999)

3.2 Regije, razvrščene kot cilj 1 in 2

(Člen 40 Uredbe (ES) št. 1257/1999)

Navedite:

- regije cilja 1 in regije cilja 1 v tranziciji. To se uporablja le za spremljevalne ukrepe (predčasna upokojitev, kompenzacijska plačila, kmetijsko okolje in pogozdovanje kmetijskih zemljišč po členu 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999),

- regije cilja 2. To se uporablja za:

(1) spremljevalne ukrepe,

(2) druge ukrepe, ki niso del programiranja cilja 2.

4. Načrtovanje na ustrezni geografski ravni

(Člen 41(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

Če se v regiji izjemoma uporabi več kakor en načrt za razvoj podeželja, navedite:

- vse ustrezne načrte,

- zakaj ukrepov ni mogoče vključiti v enotni načrt,

- odnos med ukrepi različnih načrtov in podrobnosti o tem, kako bo zagotovljena združljivost in skladnost med načrti.

5. Kvantificiran opis sedanjega stanja

(Prva alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

(1) Opis sedanjega stanja

Opišite sedanje stanje geografskega območja z uporabo kvantificiranih podatkov, poudarite prednosti, neskladja, vrzeli in potenciale za razvoj podeželja. Ta opis se nanaša na kmetijstvo in gozdarstvo (vključno z vrsto in obsegom ovir, ki vplivajo na kmetijsko dejavnost na območjih z omejenimi možnostmi), gospodarstvo na podeželju, demografsko stanje, človeške vire, zaposlovanje in stanje okolja.

(2) Vpliv iz prejšnjega programskega obdobja

Opišite vpliv finančnih sredstev iz EKUJS, dodeljenih za razvoj podeželja v prejšnjem programskem obdobju in v okviru spremljevalnih ukrepov od leta 1992. Predložite rezultate vrednotenja.

(3) Druge informacije

Po potrebi opišite tudi vse dopolnilne ukrepe poleg ukrepov Skupnosti za razvoj podeželja in spremljevalnih ukrepov, ki so imeli vpliv na zadevno območje programiranja.

6. Opis predlagane strategije, njenih kvantificiranih ciljev, izbranih prednostnih nalog razvoja podeželja ter zajetega geografskega območja

(Druga alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

(1) Predlagana strategija, kvantificirani cilji in izbrane prednostne naloge

Glede na prednosti, neskladja, vrzeli in razvojne potenciale, ugotovljene na zadevnem območju, opišite zlasti:

- prednostne naloge za delovanje,

- ustrezno strategijo za doseganje ciljev,

- operativne cilje in pričakovani vpliv, po možnosti kvantificiran tudi v smislu spremljanja in vrednotenja, ki se lahko uporabijo za namene vrednotenja,

- v kolikšni meri strategija upošteva posebne značilnosti zadevnega območja,

- kako je bil uporabljen celostni pristop,

- v kolikšni meri strategija predvideva vključitev žensk in moških,

- v kolikšni meri strategija upošteva vse relevantne obveznosti mednarodne skupnosti in držav na področju okolja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trajnostni razvoj, zlasti kakovost in uporabo vode, ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključno z ohranjanjem sort poljščin na kmetiji, in globalno segrevanje.

(2) Opis in učinki drugih ukrepov

Po potrebi mora opis vključevati vse ukrepe, sprejete zunaj načrta za razvoj podeželja (druge ukrepe Skupnosti ali nacionalne ukrepe, kot so obvezni predpisi, kodeksi ravnanja in ukrepi državne pomoči) in obseg, v katerem ti ukrepi izpolnjujejo ugotovljene potrebe.

(3) Območja, ki jih zajemajo posebni teritorialni ukrepi

Opišite geografsko pokritost vsakega ukrepa, opredeljenega v točki 8, ki se ne uporablja v celotni regiji, navedeni v točki 3.

Vključite zlasti:

- seznam območij z omejenimi možnostmi, ki je sprejet za zadevno območje,

- vse spremembe seznama območij z omejenimi možnostmi z navedbo razlogov (člen 55(4) Uredbe (ES) št. 1257/1999),

- območja z okoljskimi omejitvami z navedbo razlogov.

(4) Časovni razpored in delež

Predlagani časovni razpored izvajanja različnih ukrepov, pričakovani delež in trajanje (glej tudi točko 8).

7. Ocena, ki prikazuje pričakovani ekonomski, okoljski in socialni vpliv

(Tretja alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

Podroben opis v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

8. Okvirna skupna finančna preglednica (finančno leto EKUJS)

(Četrta alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

— Različni ukrepi so opredeljeni na naslednji način:

(a) naložbe v kmetijska gospodarstva;

(b) začetna pomoč za mlade kmete;

(c) usposabljanje;

(d) predčasna upokojitev;

(e) območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami;

(f) kmetijsko okolje;

(g) izboljševanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov;

(h) pogozdovanje kmetijskih zemljišč;

(i) drugi ukrepi v gozdarstvu;

(j) zemljiške operacije;

(k) komasacija in arondacija;

(l) vzpostavljanje služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah in služb za pomoč pri upravljanju kmetij;

(m) trženje kakovostnih kmetijskih proizvodov;

(n) osnovne storitve za ekonomijo in prebivalstvo na podeželju;

(o) obnova in razvoj vasi ter varstvo in ohranjanje dediščine podeželja;

(p) diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in kmetijstvu sorodnih aktivnosti za zagotovitev raznovrstnih dejavnosti ali alternativnih virov dohodkov;

(q) gospodarjenje s kmetijskimi vodnimi viri;

(r) razvoj in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva;

(s) spodbujanje turističnih in obrtnih dejavnosti;

(t) varstvo okolja v zvezi s kmetijstvom, gozdarstvom in ohranjanjem krajine ter izboljšanjem dobrega počutja živali;

(u) obnavljanje proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje primernih preventivnih instrumentov;

(v) finančni inženiring.

— Sredstva Jamstvenega oddelka EKUJS za ukrepe za spodbujanje prilagajanja in razvoja podeželskih območij (člen 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999) v (podeželskih) območjih, zajetih v cilj 2:… milijonov EUR ( % skupnega zneska za člen 33).

9. Opis ukrepov, namenjenih za izvajanje načrtov

(Peta alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

Za vsako od spodnjih točk podajte:

A. glavne značilnosti ukrepov podpore,

B. druge informacije.

(1) Splošne zahteve

A. Glavne značilnosti ukrepov podpore:

- seznam ukrepov v vrstnem redu, podanem v Uredbi (ES) št. 1257/1999,

- navedite poseben člen (in odstavek), ki zajema vsak ukrep izplačila za razvoj podeželja. Kadar sta navedena dva člena ali več, se mora ukrep izplačila razdeliti na sestavne dele.

B. Druge informacije:

Niso potrebne.

(2) Zahteve, ki se nanašajo na vse ukrepe ali več ukrepov

A. Glavne značilnosti:

- prispevek Skupnosti, ki temelji bodisi na skupnih stroških bodisi na javnih izdatkih,

- intenzivnost pomoči in/ali znesek ter uporabljena diferenciacija (Poglavja I do VIII),

- izjeme iz prve alinee drugega pododstavka člena 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

B. Druge informacije:

- podrobnosti o pogojih za odobritev,

- merila za dokazovanje ekonomske sposobnosti (poglavja I, II, IV in VII),

- običajna dobra kmetijska praksa (poglavji V in VI),

- minimalni standardi v zvezi z okoljem, higieno in dobrim počutjem živali (poglavja I, II in VII),

- raven zahtevanega poklicnega znanja in usposobljenosti (poglavja I, II in IV),

- zadostna ocena obstoja običajnih trgov za zadevne proizvode (poglavji I in VII) v skladu s členoma 6 in 26 Uredbe (ES) št. 1257/1999,

- opis vseh pogodb v teku (iz prejšnjega obdobja), vključno s finančnimi pogoji in postopki/pravili, ki se nanašajo nanje.

(3) Informacije, ki se zahtevajo za posebne ukrepe

Dodatno se za ukrepe po posameznih poglavjih zahtevajo naslednje posebne informacije:

I. Naložbe v kmetijska gospodarstva

A. Glavne značilnosti:

- sektorji primarne proizvodnje in vrste naložb.

B. Druge informacije:

- omejitve največjega skupnega zneska naložb, ki so upravičeni do podpore,

- vrste podpore,

- po potrebi opis podeželskih območij s strukturnimi težavami iz člena 1(3) te uredbe.

II. Začetna pomoč za mlade kmete

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- čas, dan mladim kmetom za izpolnitev meril za pridobitev pomoči v triletnem obdobju, odobrenem po členu 4(2) te uredbe,

- starostna omejitev,

- pogoji, ki se uporabljajo za mlade kmete, ki niso edini nosilci kmetijskega gospodarstva ali začenjajo dejavnost kot člani združenj ali zadrug, katerih glavni namen je upravljanje kmetijskega gospodarstva,

- vrsta začetne podpore.

III. Usposabljanje

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- ukrepi, upravičeni do podpore, in upravičenci,

- zagotovitev, da se za financiranje ne predlaga noben običajen izobraževalni sistem ali program.

IV. Predčasna upokojitev

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- podroben opis pogojev, ki se nanašajo na prenosnika, prevzemnika, delavca in sproščena zemljišča, zlasti uporabo zemljišča, ki ga prenosnik obdrži za nekomercialne namene, in čas, odobren za izboljšanje ekonomske sposobnosti,

- vrsta pomoči, vključno z opisom metode, uporabljene za izračun največjega zneska za delno financiranje na kmetijsko gospodarstvo in utemeljitev za vsako vrsto upravičenca,

- opis nacionalnih shem za upokojevanje in predčasno upokojevanje,

- podrobnosti o trajanju pomoči.

V. Območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami

A. Glavne značilnosti:

- znesek pomoči:

1. za izplačila po členu 13(a) Uredbe (ES) št. 1257/1999: utemeljitev diferenciacije pomoči z uporabo meril, določenih v členu 15(2) navedene uredbe,

2. za kompenzacijska plačila po členu 13(a) Uredbe (ES) št. 1257/1999: predlogi, ki bi presegli največji znesek, ki se lahko delno financira v skladu z drugim pododstavkom člena 15(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, morajo vsebovati potrebno utemeljitev. Podrobno navedite, kako bo zagotovljeno, da bo v teh primerih izpolnjena zgornja omejitev za kompenzacijska plačila, in pojasnite upravni postopek, s katerim bo zagotovljena skladnost z največjim zneskom, ki se lahko delno financira,

3. za kompenzacijska plačila po členih 13(b) in 16 Uredbe (ES) št. 1257/1999: podrobni agronomski izračuni, ki prikazujejo: (a) izpad dohodka in stroške, ki so posledica okoljskih omejitev, (b) agronomske predpostavke, uporabljene kot referenčna točka.

B. Druge informacije:

- podrobnosti o pogojih za upravičenost, zlasti:

1. opredelitev minimalne površine;

2. opis ustreznih mehanizmov preusmeritve, uporabljenih v primeru skupnih pašnikov,

- spremembe seznamov območij z omejenimi možnostmi, ki so bile sprejete ali spremenjene z direktivami Sveta in Komisije, ter seznam območij z okoljskimi omejitvami.

VI. Kmetijsko okolje

A. Glavne značilnosti:

- utemeljitev obveznosti na podlagi njihovega pričakovanega vpliva,

- seznam lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje in število vzrejnih ženskih živali na zadevnem območju. To število mora potrditi pooblaščen tehnični organ ali organizacija/združenje rejcev, ki mora evidentirati in ažurirati vzrejno rodovniško ali rejsko knjigo. Zadevni organ mora imeti potrebne spretnosti in znanja za ugotavljanje zadevnih živalskih pasem,

- za rastlinske genske vire, ki jim grozi genetska erozija, dokaz o genetski eroziji na podlagi znanstvenih rezultatov in kazalcev pojava avtohtonih/primitivnih (domačih) sort, raznovrstnost njihove populacije in prevladujoče kmetijske prakse na lokalni ravni,

- podrobnosti o zavezah kmetov in vsi drugi pogoji obveznosti, vključno z obsegom in postopki za prilagoditev tekočih pogodb,

- podrobni agronomski izračuni, ki prikazujejo: (a) izpad dohodka in stroške v zvezi z običajno dobro kmetijsko prakso; (b) agronomske predpostavke, uporabljene kot referenčna točka; (c) raven finančne spodbude in njena utemeljitev na podlagi objektivnih meril.

B. Druge informacije:

- opis pokritosti ukrepa, ki prikazuje njegov obseg glede na potrebe in stopnjo doseganja ciljev glede na geografsko, sektorsko ali drugo pokritost,

- za vse kmetijske okoljske obveznosti skupaj je treba prikazati možne načine kombiniranja obveznosti in zagotoviti medsebojno usklajenost obveznosti.

VII. Izboljševanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov

A. Glavne značilnosti:

- sektorji primarne kmetijske proizvodnje.

B. Druge informacije:

- merila, ki dokazujejo ekonomske koristi za primarne proizvajalce.

VIII. Gozdarstvo

A. Glavne značilnosti:

opredelitev:

- "kmetijskega zemljišča" v zvezi s členom 26 te uredbe,

- "kmeta" v zvezi s členom 27 te uredbe,

- določb, ki zagotavljajo, da so načrtovani ukrepi prilagojeni lokalnim pogojem in združljivi z okoljem in da se po potrebi ohranja ravnotežje med gozdarstvom in populacijami divjadi,

- pogodbenih dogovorov med regijami in potencialnimi upravičenci glede ukrepov iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

B. Druge informacije:

- opis ukrepov, upravičenih do podpore, in upravičencev,

- povezava med predlaganimi ukrepi in nacionalnimi/subnacionalnimi programi za gozdove ali enakovrednimi instrumenti,

- obstoj načrtov za varstvo gozdov, kakor jih določa zakonodaja Skupnosti za območja, razvrščena kot območja z visoko ali srednjo požarno ogroženostjo, in skladnost predlaganih ukrepov s temi načrti za varstvo.

IX. Spodbujanje prilagajanja in razvoja podeželskih območij

A. Glavne značilnosti:

- opis in utemeljitev predlaganih aktivnosti za vsak ukrep.

B. Druge informacije:

- opredelitev finančnega inženiringa, ki mora biti v skladu s splošnimi merili za pridobitev pomoči.

10. Potreba po študijah, predstavitvenih projektih, usposabljanju ali tehnični pomoči (po potrebi)

(Šesta alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

11. Imenovanje pristojnih organov in odgovornih subjektov

(Sedma alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

12. Določbe za zagotovitev uspešnega in pravilnega izvajanja načrtov, vključno s spremljanjem in vrednotenjem, določitev količinskih kazalcev za oceno, ureditev nadzora in sankcij ter ustreznega obveščanja javnosti

(Osma alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

(1) Podrobne informacije o izvajanju členov 52 do 57 te uredbe

Te naj vključujejo zlasti:

- možnost za odobritev predplačil nekaterim upravičencem do naložbenih ukrepov,

- opis finančnih tokov za izplačilo pomoči končnim upravičencem,

- ureditev spremljanja in vrednotenja programa, predvsem sistemov in postopkov za zbiranje, organiziranje in koordiniranje podatkov, ki se nanašajo na finančne in fizične kazalce ter kazalce vpliva,

- vlogo, sestavo in poslovnike vseh nadzornih odborov,

- kodifikacijo. Ta kodifikacija je v skladu z modelom, ki ga zagotovi Komisija.

(2) Podrobne informacije o izvajanju členov 58 do 64 te uredbe

Te naj vključujejo posebne ukrepe nadzora, načrtovane za preverjanje vsebine zahtevkov in izpolnjevanja pogojev za podporo, pa tudi posebna pravila o sankcijah.

(3) Podrobne informacije o usklajenosti s splošnimi merili za pridobitev pomoči, določenimi v Uredbi (ES) št. 1685/2000

Člen 39 te uredbe.

13. Rezultati posvetovanj in navedba organov in subjektov, pa tudi gospodarskih in socialnih partnerjev

(Deveta alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

(1) Opišite:

- gospodarske in socialne partnerje in druge ustrezne nacionalne subjekte, s katerimi se je treba posvetovati v skladu z nacionalnimi predpisi in prakso;

- kmetijske in okoljske organe in subjekte, ki se morajo vključiti, zlasti v pripravo, izvajanje, spremljanje, vrednotenje in pregledovanje kmetijskih okoljskih ukrepov in drugih ukrepov, usmerjenih v okolje, ki tako zagotavljajo ravnotežje med temi ukrepi in drugimi ukrepi za razvoj podeželja.

(2) Povzemite rezultate posvetovanj in navedite obseg, v katerem so bili upoštevani prejeti pogledi in nasveti.

14. Ravnotežje med različnimi ukrepi podpore

(Druga alinea člena 43(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

(1) S sklicevanjem na prednosti, potrebe in potenciale opišite:

- ravnotežje med različnimi ukrepi za razvoj podeželja,

- obseg, v katerem se kmetijski okoljski ukrepi uporabljajo na celotnem ozemlju.

(2) Ta opis se po potrebi nanaša na:

- ukrepe, sprejete zunaj obsega Uredbe (ES) št. 1257/1999,

- ukrepe, sprejete ali načrtovane po ločenih načrtih za razvoj podeželja.

15. Združljivost in skladnost

(Člen 37(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999)

A. Glavne značilnosti:

(1) Ocena združljivosti in skladnosti z:

- drugimi politikami Skupnosti in ukrepi, izvedenimi po teh politikah, zlasti s politiko konkurence,

- drugimi instrumenti skupne kmetijske politike, zlasti kadar so predvidene izjeme na podlagi člena 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999,

- drugimi ukrepi podpore, vključno z načrti za razvoj podeželja,

- splošnimi merili za pridobitev pomoči.

(2) Za ukrepe po členu 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 zagotovite in, po potrebi, dokažite, da:

- ukrepi, sprejeti po šesti, sedmi in deveti alinei navedenega člena, ne prejemajo finančne pomoči iz ESRR za podeželska območja, ki jih zajema cilj 2, in območja v tranziciji,

- ukrepi niso zajeti v kateri drug ukrep iz Naslova II Uredbe (ES) št. 1257/1999.

B. Druge informacije:

Ocena zajema zlasti ureditve za zagotovitev primerne koordinacije z različnimi organi, pristojnimi za:

- ukrepe za razvoj, predvidene v okviru drugih ureditev trgov,

- vse ukrepe za razvoj podeželja, predvidene v okviru nacionalne zakonodaje.

16. Dodatne državne pomoči

(Člen 52 Uredbe (ES) št. 1257/1999)

A. Glavne značilnosti:

Ugotovite ukrepe, za katere bo odobreno dodatno financiranje v obliki državne pomoči (člen 52 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999). Znesek dodatne podpore, ki naj bi se vsako leto odobrila za vsakega od zadevnih ukrepov, zajetih v načrtu, je treba prikazati v okvirni preglednici.

B. Druge informacije:

Niso potrebne.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

TABELA UJEMANJA

Ta uredba | Uredba (ES) št. 1750/1999 |

– | Člen 1 |

Člen 1 | Člen 2 |

Člen 2 | Člen 3 |

Člen 3 | Člen 4 |

Člen 5 | Člen 5, prva, druga in tretja alinea |

Člen 4 | Člen 5, četrta in peta alinea |

Člen 6 | Člen 6 |

Člen 7 | Člen 7 |

Člen 8 | Člen 8 |

Člen 9 | Člen 9 |

Člen 10 | Člen 10 |

Člen 11 | Člen 11 |

Člen 12 | Člen 11a |

Člen 13 | Člen 12 |

Člen 14 | Člen 13 |

Člen 15 | Člen 14 |

Člen 16 | Člen 15 |

Člen 17 | Člen 16 |

Člen 18(1) in (2) | Člen 17(1) in (2), prva alinea |

Člen 18(3) | Člen 17(2), druga alinea |

Člen 18(4) | Člen 17(3) |

Člen 19 | Člen 18 |

Člen 20 | Člen 19 |

Člen 21 | Člen 20 |

Člen 22 | Člen 21 |

Člen 23 | Člen 22 |

Člen 24 | Člen 23 |

Člen 25 | Člen 24 |

Člen 26 | Člen 25 |

Člen 27 | Člen 26 |

Člen 28 | Člen 27 |

Člen 29 | Člen 28 |

Člen 30 | Člen 29(1) |

Člen 31 | Člen 29(2) |

Člen 32 | Člen 29(3) |

Člen 33 | Člen 30 |

Člen 34 | Člen 31(1) |

Člen 35 (1) | Člen 31(1), prva alinea |

Člen 35 (2) | Člen 31(2), druga alinea |

Člen 35 (3) | Člen 31(2), tretja alinea |

Člen 36 | Člen 31(2), četrta alinea |

Člen 37 | Člen 31(3) |

Člen 38 | Člen 32 |

Člen 39 | Člen 32a |

Člen 40 | Člen 33(1) |

Člen 41(1) | Člen 33(2) |

Člen 41(2) | Člen 33(3)(a) |

Člen 41(3) | Člen 33(3) |

Člen 42 | Člen 33(4) |

Člen 43 | Člen 34 |

Člen 44(1) | Člen 35(1) |

Člen 44(2) | Člen 35(2), prva in druga alinea |

Člen 44(3) | Člen 35(2), tretja alinea |

Člen 44(5) | Člen 35(2), četrta alinea |

Člen 45, prva in druga alinea | Člen 35(3) |

Člen 46 | Člen 36 |

Člen 47 | Člen 37 |

Člen 48 | Člen 38 |

Člen 49(1) | Člen 39 (1) |

Člen 49(2) | Člen 39(1)a |

Člen 49(3) | Člen 39(2) |

Člen 49(4) | Člen 39(3) |

Člen 49(5) | Člen 39(4) |

Člen 50 | Člen 39a |

Člen 51 | Člen 40 |

Člen 53 | Člen 41 |

Člen 54 | Člen 42 |

Člen 55 | Člen 43 |

Člen 56 | Člen 44 |

Člen 57 | Člen 45 |

Člen 58 | Člen 46 |

Člen 59 | Člen 47(1) in (2) |

Člen 60 | Člen 47(3) |

Člen 61 | Člen 47(4) |

Člen 62 | Člen 48(1) |

Člen 64 | Člen 48(2) |

Člen 63 | Člen 48(3) |

– | Člen 49(1) |

Člen 65 | Člen 49(2) |

Priloga I | – |

Priloga II | Priloga |

Priloga III | – |

--------------------------------------------------