EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32000R2909

Uredba Komisije (ES) št. 2909/2000 z dne 29. decembra 2000 o računovodskem vodenju nefinančnih stalnih sredstev Evropskih skupnosti

UL L 336, 30.12.2000, p. 75–81 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2004; razveljavil 32005R0643

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2000/2909/oj

32000R2909



Uradni list L 336 , 30/12/2000 str. 0075 - 0081


Uredba Komisije (ES) št. 2909/2000

z dne 29. decembra 2000

o računovodskem vodenju nefinančnih stalnih sredstev Evropskih skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977 za skupni proračun Evropskih skupnosti [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, ESPJ, Euratom) št. 2673/1999 [2], in zlasti členov 65 do 72 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (Euratom, ESPJ, ES) št. 3418/93 z dne 9. decembra 1993 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977 [3], kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom 2000/716/ES [4], in zlasti člena 21 Uredbe,

po posvetovanju z računovodji Evropskega parlamenta, Sveta, Evropskega sodišča, Računskega sodišča, Ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in Evropskega varuha človekovih pravic,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za računovodstvo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki so del premoženja Skupnosti.

2. Vsa opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, namenjena za trajno opravljanje dejavnosti Skupnosti v smislu člena 65 Finančne uredbe in člena 130 Uredbe (Euratom, ESPJ, ES) št. 3418/93, se vpišejo v evidenco stalnih sredstev, so del premoženja Skupnosti in se tudi vključijo v bilanco stanja Skupnosti.

Člen 2

Institucionalno področje uporabe

1. To uredbo uporabljajo računovodje vseh institucij.

2. Institucije so tiste, naštete v členu 12 Finančne uredbe.

NASLOV II

STRUKTURA BILANCE STANJA

Člen 3

Struktura bilance stanja

Stalna sredstva iz te uredbe se v bilanci stanja izkazujejo na strani sredstev pod postavko "stalna sredstva" in so razčlenjena takole:

- neopredmetena dolgoročna sredstva,

- opredmetena osnovna sredstva:

- zemljišča in zgradbe,

- proizvajalna oprema in stroji ter orodja,

- pohištvo in vozila,

- računalniška strojna oprema,

- finančni najem in podobne pravice,

- ostala opredmetena osnovna sredstva,

- opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi, predujmi in predplačila za opredmetena osnovna sredstva.

NASLOV III

DOLOČBE V ZVEZI Z RAZLIČNIMI POSTAVKAMI BILANCE STANJA

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 4

Finančni najem in podobne pravice

1. Razvrstitev najema med stalna sredstva v smislu te uredbe je odvisna od obsega, do katerega ostanejo tveganja in koristi v zvezi z lastništvom najetega sredstva na najemodajalca ali se prenesejo na najemojemalca, in je bolj odvisna od vsebine transakcije kakor od oblike pogodbe.

2. Najem se razvrsti pod finančni najem ali podobne pravice v smislu te uredbe, če se večji del tveganj in koristi v zvezi z lastništvom sredstva prenese na najemojemalca.

3. Med tveganja spada možnost izgube na podlagi premajhne uporabe kapacitet, zastarelosti ali sprememb cenovne učinkovitosti zaradi spremenjenih gospodarskih razmer. Koristi predstavlja pričakovanje poslovnega dobička v dobi koristnosti najetega sredstva, dobiček iz povečanja vrednosti ali iz preostale vrednosti sredstva.

4. Sredstva na podlagi finančnega najema, pri katerih se večina tveganj in koristi v zvezi z lastništvom ne prenese na najemojemalca, in sredstva na podlagi najema, ki traja več kakor pet let, se navedejo v Prilogi k računovodskim izkazom v poglavju zunajbilančne obveznosti.

Člen 5

Sredstva, ki pripadajo glavnemu sredstvu

Vrednost ali doba koristnosti sredstev, ki so neločljiva od druge premičnine ali nepremičnine ali so z njo stalno povezana, se prišteje k vrednosti ali dobi koristnosti glavnega sredstva, kateremu pripadajo.

Člen 6

Sredstva, ki so del celote

Ločeni sestavni deli opreme ali tehnične naprave so del celote, če lahko deluje samo kot celota. V tem primeru se obravnavajo kot eno samo sredstvo.

Poglavje 2

Posebne določbe

Člen 7

Zemljišča in zgradbe

1. Postavka "zemljišča in zgradbe" zajema premoženjske in podobne pravice, kakor so opredeljene v nacionalni zakonodaji države, v kateri je sredstvo.

Za zemljišče se šteje:

- prazno zemljišče,

- komunalno opremljeno zemljišče,

- pozidano zemljišče.

2. Za zgradbe se štejejo:

- zgradbe v popolni in trajni lasti institucij,

- zgradbe v solastništvu,

- instalacije v smislu odstavka 3.

3. Vsak del premičnin, ki je trajno in neločljivo povezan z zgradbo (kakor je opredeljena v prvi in drugi alinei odstavka 2), je instalacija.

Člen 8

Proizvajalna oprema in stroji ter orodja

Proizvajalna oprema in stroji obsegajo različne obrate, naprave, instrumente in stroje, potrebne za izvajanje znanstvenih, tehničnih ali upravnih dejavnosti. Orodja so vsi instrumenti in orodja, ki v povezavi z opremo služijo namenski uporabi navedene opreme.

Člen 9

Pohištvo in vozni park

Pohištvo sestavljajo premičnine, kot so mize, stoli, omare in pisalne mize.

Vozni park pomeni vozni park vseh vrst vozil.

Člen 10

Računalniška strojna oprema

Računalniška strojna oprema so posebne instalacije, stroji in instrumenti, katerih uporaba zahteva programsko opremo in ki so namenjeni za obdelavo informacij.

Člen 11

Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi

Nedokončana opredmetena osnovna sredstva na datum letnega poročila se štejejo za opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi. Opredmeteno osnovno sredstvo se šteje za zgrajeno ali izdelano, ko se da v uporabo.

Člen 12

Neopredmetena dolgoročna sredstva

1. Za neopredmetena dolgoročna sredstva se štejejo ugotovljiva sredstva, ki so nedenarna in ne obstajajo v fizični obliki.

Taka sredstva se lahko vključijo med sredstva v bilanci stanja samo, če so pod nadzorom institucije in če ustvarjajo prihodnje gospodarske koristi za Evropske skupnosti.

2. Računalniška programska oprema, ki jo zajema licenca ali je pridobljena v okviru večjega naročila, se šteje za neopredmetena dolgoročna sredstva.

Računalniška programska oprema, razvita v institucijah, se ne šteje za neopredmetena dolgoročna sredstva.

Člen 13

Druga opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva v smislu členov 7 do 11, ki ne spadajo v zgoraj navedene kategorije, kot so odstranljive police, predelne stene, privzdignjen pod, viseči strop in kabli, se štejejo za druga opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena dolgoročna sredstva v smislu člena 12, ki ne spadajo v zgoraj navedeno kategorijo (računalniška programska oprema), se štejejo za druga neopredmetena dolgoročna sredstva.

Člen 14

Predujmi in predplačila za nabavo stalnih sredstev

Zneski, ki so plačani, preden dobavitelj začne izvajati naročilo, ali po prejemu dokazila o delni izpolnitvi pogodbe ali naročila, se štejejo za predujme in predplačila.

NASLOV IV

PRAVILA VREDNOTENJA

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 15

Vrednotenje

1. Stalna sredstva se vrednotijo po nabavni vrednosti, razen sredstev, ki jih proizvedejo Evropske skupnosti, ki se vrednotijo po proizvajalnih stroških, brez poseganja v naslednje odstavke.

2. Nabavna vrednost ali proizvajalni stroški stalnega sredstva, katerega uporaba je časovno omejena, se zmanjšajo za popravke vrednosti, ki se izračunajo tako, da se taka sredstva v dobi uporabnosti sistematično amortizirajo.

3. Popravki vrednosti stalnih sredstev se, ne glede na to, ali je njihova uporaba časovno omejena, izvedejo zato, da se jim na datum bilance stanja lahko pripiše nižja vrednost, če se pričakuje, da je padec vrednosti trajen.

Vrednotenje po nižji vrednosti preneha, ko ni več razlogov za izvajanje popravkov vrednosti.

4. Stalna sredstva se ponovno ovrednotijo, kadar se na podlagi neodvisnega strokovnega mnenja izkaže, da je njihova dejanska vrednost večja od knjigovodske vrednosti. Takšno vrednotenje mora biti stalno.

Člen 16

Knjigovodska vrednost

Knjigovodska vrednost stalnega sredstva je enaka nabavni vrednosti ali proizvajalnim stroškom, povečanim ali zmanjšanim za ponovno ovrednotenje, amortizacijo in za druge odpise.

Člen 17

Uporaba evra

1. Stalna sredstva so izražena v evrih.

2. Kadar se nakupna cena plača v drugi valuti kakor v evru, se pretvori v evro po menjalnem tečaju na datum nabave.

3. Datum nabave ali datum knjiženja je datum, na katerega se tveganja lastništva sredstva prenesejo na Evropske skupnosti, kar je običajno datum potrditve prejema sredstva in prejema računa; na datum bilance stanja se uredijo vse razlike med računom, dobavo in prenosom lastništva.

Člen 18

Nabavna vrednost — sredstva, pridobljena za plačilo

1. Nabavna vrednost se dobi tako, da se k nakupni ceni prištejejo posredni stroški in stroški nabave.

2. Posredni stroški so stroški prevoza do kraja prve namestitve, stroški namestitve in postavitve ter strokovnega znanja za zagotovitev pravilnega delovanja sredstva, razen če niso takšni stroški zaračunani posebej v pavšalnem znesku. Posredni stroški so tudi izdatki za izboljšanje sredstva, ki podaljša dobo uporabnosti osnovnega sredstva in/ali izboljša njegovo delovanje.

3. Nabavni stroški vključujejo honorar arhitekta za gradnjo in opremo zgradb ali delov zgradb.

4. V nabavno vrednost se ne morejo vključiti naslednje odhodkovne postavke:

(a) DDV in davki, katerih vračilo je mogoče dobiti od javnih organov v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti (Dunajska konvencija, sporazumi o sedežu);

(b) prevozni stroški, ki nastanejo po dostavi sredstva na kraj prve namestitve;

(c) stroški vzdrževanja in popravil, davki pri odtujitvi, honorarji za strokovno osebje, razen honorarjev za delo arhitektov, provizije, pravni stroški, stroški garancij, stroški za podaljševanje garancij;

(d) obresti na posojila za financiranje nakupa.

Člen 19

Brezplačno pridobljena sredstva

1. Brezplačno pridobljena sredstva se vrednotijo po tržni ceni. Umetniška dela pa se vrednotijo po zavarovani vrednosti ali ocenjeni vrednosti ali, če niso zavarovana ali ocenjena, po simbolični ceni.

2. Tržna vrednost sredstva je cena, ki jo je kupec pripravljen plačati ob upoštevanju njegovega stanja in nahajališča ter ob predpostavki, da se bo lahko še naprej uporabljalo.

3. Če tržne cene sredstva ni mogoče določiti, se uporabi popisna vrednost podobnega sredstva.

Člen 20

Proizvajalni stroški

1. Sredstva, ki jih zgradijo ali izdelajo Evropske skupnosti, se vrednotijo po proizvajalnih stroških.

2. Proizvajalni stroški se dobijo tako, da se k stroškom, ki se neposredno pripišejo gradnji ali izdelavi zadevnega sredstva, prišteje nabavna vrednost porabljenih surovin in potrošnega materiala.

3. K proizvajalnim stroškom se lahko prišteje še razumen delež stroškov, ki se samo posredno pripišejo zadevnemu proizvodu, če se nanašajo na obdobje gradnje ali izdelave.

Poglavje 2

Posebne določbe

Člen 21

Finančni najem (leasing)

1. Sredstva na podlagi finančnega najema se vrednotijo na datum začetka veljavnosti najema po nižji od naslednjih dveh vrednosti:

- tržni vrednosti sredstva,

- diskontirani vrednosti najmanjše vsote zapadlih plačil leasinga.

2. Najmanjša vsota zapadlih plačil leasinga je skupni znesek (vključno z najemninami in po potrebi stroški pri odkupu), ki ga mora institucija plačati med trajanjem pogodbe, razen provizij za upravljanje in davkov.

3. Obrestna mera, ki se uporablja za izračun diskontirane vrednosti plačil iz odstavka 2, je diskontna stopnja, navedena v pogodbi. Če ta v pogodbi ni izrecno navedena, je diskontno stopnjo, vključeno v pogodbo, treba izračunati.

Člen 22

Računalniška programska oprema

1. Nakupna cena računalniške programske opreme na podlagi licence, ki zahteva, da institucija plača pavšalno licenčnino ne glede na število uporabnikov, je znesek, ki se plača za pridobitev te pravice.

2. Nakupna cena računalniške programske opreme, ki se kupi v okviru večjega naročila, pri katerem mora institucija plačati licenčnino na uporabnika, je skupna cena, ki se plača za vsakega uporabnika.

3. V skladu z določbami člena 12 nabavno vrednost dobimo, če k nakupni ceni prištejemo:

(a) dodatne stroške, ki so neposredno ali posredno povezani z nabavo in nastanejo pri pripravi programske opreme za uporabo, preden je dana v uporabo;

(b) odhodke za izboljšanje obstoječe programske opreme, če se tako podaljša doba uporabnosti ali izboljša delovanje programske opreme.

4. V nabavno vrednost se ne morejo vključiti:

(a) stroški za vnos podatkov, ki nastanejo, ko je programska oprema dana v uporabo;

(b) stroški vzdrževanja.

Člen 23

Predujmi in predplačila

Predujmi in predplačila se vrednotijo po nominalni vrednosti.

Člen 24

Zemljišča in zgradbe

Majhnih kosov zemljišč ali zgradb, prenesenih kot prvi pogoj, ni treba vrednotiti.

Poglavje 3

Zamenjava sredstva z drugim sredstvom in izboljšave

Člen 25

Zamenjava

Kadar se novo sredstvo pridobi kot zamenjava za staro ali kadar se novo sredstvo pridobi kot delna zamenjava za staro, delno pa za denarno plačilo, se staro sredstvo izloči iz bilance stanja, novo sredstvo pa se v bilanco stanja vključi po tržni vrednosti, določeni v skladu s členom 19.

Člen 26

Izboljšave

Izboljšave sredstev, vključenih v bilanco stanja, povečujejo njihovo knjigovodsko vrednost. Izboljšave se vrednotijo v skladu s poglavjema 1 in 2 tega naslova.

Poglavje 4

Amortizacija

Člen 27

Opredelitev pojma

1. Amortizacija se razume kot računovodska ocena trajnega in običajno nepovratnega zmanjševanja vrednosti osnovnega sredstva, na primer zaradi uporabe v določeni dobi ali zaradi tehnološkega razvoja. Amortiziranje je razporejanje vrednosti sredstva v pričakovani dobi uporabnosti osnovnega sredstva po vnaprej določenem časovnem razporedu.

2. Amortiziranje se začne v letu, v katerem je sredstvo dano v uporabo, in se računa v celih letih, ne glede na točko v letu, ko je dano v uporabo.

3. Kadar je dejanska doba uporabnosti osnovnega sredstva daljša od amortizacijske dobe, sredstvo na koncu amortizacijske dobe ostane v bilanci stanja, amortizacija pa znaša 100 % njegove knjigovodske vrednosti.

Člen 28

Amortizacijska sredstva

1. Amortizirajo se vsa sredstva, vključena v bilanco stanja, razen zemljišč, osnovnih sredstev v gradnji ali izdelavi, predujmov in predplačil, kakor so opredeljeni v členu 14 te uredbe, in umetniških predmetov iz člena 19. Amortizacija je posebej določena za sredstvo, na katerega se nanaša.

2. Sredstva s podobnimi tehničnimi ali pravnimi lastnostmi se lahko amortizirajo skupinsko.

Člen 29

Pravila in metode amortiziranja

1. Računovodja Komisije je pristojen za določitev pravil amortiziranja in amortizacijskih stopenj ter drugih meril ali ureditve za uporabo načel za amortizacijo sredstev, dodeljenih institucijam.

2. Uporablja se metoda enakomernega časovnega amortiziranja, razen za izjeme, ki jih določi računovodja Komisije.

Člen 30

Amortizacijske stopnje

1. Uporabljajo se amortizacijske stopnje iz Priloge I, brez poseganja v poznejše popravke, ki jih določi računovodja Komisije po členu 29(1).

2. Za nekatere kategorije sredstev (vključno s stanovanji), ki jih imajo delegacije v državah nečlanicah, lahko računovodja Komisije določi posebne stopnje.

Člen 31

Amortizacija ponovno ovrednotenih sredstev

Kadar se osnovno sredstvo ponovno ovrednoti v smislu člena 15, se ponovno ovrednotena sredstva v preostali dobi uporabnosti amortizirajo na podlagi vrednosti ponovnega ovrednotenja.

Člen 32

Zamenjana sredstva in izboljšave

1. Če se sredstvo zamenja z drugim sredstvom, se pri izračunu amortizacije upoštevata vrednost novega sredstva, ki se določi v skladu s pravili iz člena 25, in datum, ko je bilo novo sredstvo dano v uporabo.

2. Če se osnovno sredstvo izboljša, se pri amortiziranju izboljšanih sredstev v preostali dobi uporabnosti ustrezno upošteva nova vrednost.

Poglavje 5

Izguba ali odtujitev

Člen 33

Izguba ali odtujitev

Če sredstvo ni več del premoženja Skupnosti zaradi prodaje, ker ga je tretja oseba sprejela v delno zamenjavo ali je bilo dano na odpad, zaradi brezplačne odtujitve, uničenja, izgube ali tatvine ali iz kakršnega koli drugega razloga, se njegova vrednost in kumulativni amortizacijski popravek vrednosti v bilanci stanja ne izkazujeta več.

NASLOV V

IZKAZOVANJE

Člen 34

Nabava

1. Sredstva, ki se nabavijo za plačilo, se izkazujejo v bilanci stanja na strani sredstev pod postavko "stalna sredstva" v znesku, ki je enak nabavni vrednosti. Nasprotno vknjiženje je zmanjšanje denarnih sredstev.

2. Če se sredstvo pridobi brezplačno, se njegova tržna vrednost izkazuje v breme postavke "stalna sredstva" in v dobro postavke "lastni kapital".

3. Blago, ki ga proizvedejo Skupnosti, se v bilanci stanja na strani sredstev izkazuje v breme postavke "stalna sredstva" po proizvajalnih stroških. V bilanci uspeha se izkazuje v dobro "popravek vrednosti — proizvodnja osnovnih sredstev".

Člen 35

Finančni najem

Vrednost sredstev na podlagi finančnega najema, izračunana v skladu s pravili iz člena 21, se izkazuje na strani sredstev pod postavko "osnovna sredstva", na strani obveznosti pa pod postavko "kapital" za plačani znesek ter pod postavki "dolgoročne obveznosti" in "kratkoročne obveznosti" za znesek, ki še ni bil plačan.

Člen 36

Popravki vrednosti

1. Za namene priprave bilance stanja se popravki vrednosti v smislu člena 15 zaradi amortizacije, ponovnega ovrednotenja ali odpisa vrednosti vključijo neposredno pod osnovna sredstva.

2. Kontni načrt vključuje konte, na katerih se ločeno izkazujejo amortizacija, odpisi in ponovno ovrednotenje.

3. Zneski amortizacije in odpisov se izkazujejo v breme konta poslovnega izida "popravek vrednosti — amortizacija/odpisi".

4. Znesek ponovnega ovrednotenja se knjiži v breme konta obveznosti "revalorizacijska rezerva".

Člen 37

Izguba ali odtujitev

Če sredstvo ni več del premoženja Skupnosti zaradi enega od razlogov iz člena 33, se (pozitivna ali negativna) razlika med knjigovodsko vrednostjo in zneskom, ki se dobi ob njegovi izgubi ali odtujitvi, knjiži na konto poslovnega izida "popravek vrednosti — dobiček ali izguba pri odtujitvi osnovnega sredstva".

NASLOV VI

SISTEMI ZA UPRAVLJANJE

Člen 38

Sistemi za upravljanje

Sistemi za upravljanje sredstev, ki pripadajo Skupnostim, morajo biti taki, da zagotavljajo vse potrebne podatke za identifikacijo vsakega sredstva. Sistemi morajo dovoljevati pripravo rednih popisov za preverjanje računovodskih podatkov in izračun amortizacije.

NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE IN ODSTOPANJA

Člen 39

Prilagoditev

Komisija lahko sprejme kakršne koli prilagoditve te uredbe, ki samodejno sledijo spremembam Finančne uredbe ali Uredbe (Euratom, ESPJ, ES) št. 3418/93.

Člen 40

Skladnost

Računovodja vsake institucije zagotovi, da so vsa notranja pravila o vodenju evidence dolgoročnih sredstev v skladu s to uredbo.

Člen 41

Razveljavitev

Vsa druga pravila, ki so v nasprotju z določbami te uredbe, se razveljavijo, zlasti členi 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 27, 28, 29, 55, 56 in 57 Uredbe o popisu in upravljanju premoženja Evropske komisije, sprejete po pisnem postopku 22. januarja 1997.

Člen 42

Odstopanja

Z odstopanjem od člena 18 se zgradbe, pridobljene pred letom 1981, knjižijo v poslovne knjige na podlagi menjalnega tečaja za eku za mesec januar 1981.

Člen 43

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. decembra 2000

Za Komisijo

Michaele Schreyer

Članica Komisije

[1] UL L 356, 31.12.1977, str. 1.

[2] UL L 326, 18.12.1999, str. 1.

[3] UL L 315, 16.12.1993, str. 1.

[4] UL L 290, 17.11.2000, str. 52.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Preglednica amortizacijskih stopenj

Vrsta sredstva | Stopnje za enakomerno časovno amortiziranje (%) |

Računalniška programska oprema | 25 |

Računalniška strojna oprema | 25 |

Proizvajalna oprema in stroji ter orodja

Gostinski obrati in otroške jasli

Majhni gospodinjski aparati | 25 |

Blagajne | 25 |

Veliki kuhinjski pripomočki | 12,50 |

Pohištvo, za gostinske obrate | 12,50 |

Pohištvo, za otroške jasli | 25 |

Telekomunikacija in avdiovizualna oprema

Telefoni in telefaksi | 25 |

Slušalke, mikrofoni | 25 |

Video kamere | 25 |

Video rekorderji | 25 |

Magnetofoni in diktafoni | 25 |

Projektorji (diapozitivi in prosojnice) | 25 |

Fotografska oprema | 25 |

Projekcijska platna | 25 |

Televizorji in radijski sprejemniki, monitorji (razen računalnikov) | 25 |

Tehnična oprema

Tiskanje in izpisovanje, pošta, varnost, gradnja, orodja | 12,50 |

Merilna ali laboratorijska aparatura | 25 |

Druga proizvajalna oprema in stroji ter orodja | 12,50 |

Odstranljive police, predelne stene, privzdignjena tla, viseči stropi in kabli | 25 |

Vozni park | 25 |

Premičnine | 10 |

Nepremičnine | 4 |

Zemljišča | Se ne amortizirajo |

--------------------------------------------------

Top