31999R1599

Uredba Sveta (ES) št. 1599/1999

z dne 12. julija 1999

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na žico iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več s poreklom iz Indije ter o ustavitvi postopka v zvezi z uvozom žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več s poreklom iz Republike Koreje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti členov 14 in 15 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(A) ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 618/1999 [2] (v nadaljnjem besedilu "začasna uredba") uvedla začasne izravnalne dajatve na uvoz žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več (v nadaljnjem besedilu "debela žica iz nerjavnega jekla" ali "zadevni izdelek"), ki je po poreklu iz Indije in iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu "Koreja") ter se uvršča pod oznako KN ex72230019.

(B) NADALJNJI POSTOPEK

(2) Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih ukrepov v zvezi z uvozom debele žice iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in Koreje (v nadaljnjem besedilu "razkritje"), so številne zainteresirane stranke predložile pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje.

(3) Komisija je nadaljevala iskanje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti:

(i) uvedba dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz iz Indije in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve na ta uvoz, in

(ii) ustavitev postopka v zvezi z uvozom iz Koreje brez uvedbe ukrepov.

Po tem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč.

(5) Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene, kjer se je to štelo za primerno.

(C) ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(6) Zadevni izdelek je debela žica iz nerjavnega jekla, ki vsebuje 2,5 masnega odstotka ali več niklja, druga kot tista, ki vsebuje 28 masnih odstotkov ali več, vendar ne več kot 31 masnih odstotkov niklja, in 20 masnih odstotkov ali več, vendar ne več kot 22 masnih odstotkov kroma.

(7) V začasni fazi preiskave je bilo ugotovljeno, da med žico iz nerjavnega jekla, ki je predmet te preiskave, to pomeni žico premera 1 mm ali več (debela žica), in med žico iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm (tanka žica) obstajajo razlike v fizikalnih lastnostih in uporabi. Poleg tega se je tudi pokazalo, da glede uporabe debela in tanka žica nista medsebojno zamenljivi ali pa sta medsebojno zamenljivi le v zelo omejenem obsegu. Vendar pa je bilo v začasni uredbi tudi navedeno, da bo v okviru dokončne faze preiskave nadalje preučilo, ali je med tema dvema izdelkoma mogoče potegniti jasno ločnico.

(8) Na podlagi dodatnih informacij, ki so jih dale zainteresirane stranke, se sprejme sklep, da sta debela žica in tanka žica dva različna izdelka, saj imata različne fizikalne lastnosti in se uporabljata za različne namene. Prvič, razlike v fizikalnih lastnostih debele in tanke žice so v natezni trdnosti, zrnati strukturi in prevleki žice iz nerjavnega jekla. Drugič, glede raznih uporab teh dveh izdelkov je bilo ugotovljeno, da se debela žica uporablja za bolj obremenjene tehnične dele, kot so vezni elementi, elementi za armiranje zidov, varilna žica itd. Tanka žica pa se praviloma uporablja za fine dele, kot so sita in filtri (žična mreža) z majhnimi odprtinami za filtriranje zelo finih ali majhnih delcev (na primer filtri za prah in kemični filtri), za medicinske/kirurške namene itd.

(9) Na podlagi zgoraj navedenega se sprejme sklep, da sta tanka in debela žica dva različna izdelka, ki imata različne lastnosti in uporabo, ter da s stališča uporabnikov žice iz nerjavnega jekla nista medsebojno zamenljivi.

(10) Ker nobena od zadevnih strank ni predložila argumentov k začasnim ugotovitvam Komisije o zadevnem izdelku ter k premislekom Komisije o enakem izdelku, se potrdijo dejstva in ugotovitve iz uvodnih izjav 7 do 12 začasne uredbe.

(D) SUBVENCIJE

I. INDIJA

1. Shema "Passbook" (PBS) in shema "Duty Entitlement Passbook" (DEPB)

(11) Indijska vlada in devet proizvajalcev izvoznikov so trdili, da je Komisija ti shemi, ki sta opisani v uvodnih izjavah 14 do 25 in 26 do 35 začasne uredbe, napačno ocenila glede obsega subvencije in višine koristi, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep. Napačna naj bi bila predvsem ocena Komisije glede koristi v okviru teh shem, saj se v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 2026/97 (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba") za subvencijo lahko šteje samo presežno povračilo dajatve.

(12) Komisija je uporabila naslednjo metodo, da bi ugotovila, ali PBS in DEPB pomenita subvencije, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, in da bi, če je temu tako, izračunala višino koristi. Komisija je v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe ugotovila, da ti shemi vsebujeta finančni prispevek indijske vlade, saj vlada sicer predpisanih dajatev (to je uvoznih dajatev) ne pobira. Poleg tega ima s tem korist tudi prejemnik, saj proizvajalcem izvoznikom ni bilo treba plačati običajnih uvoznih dajatev.

(13) V členu 2(l)(a)(ii) osnovne uredbe pa je predvidena izjema k temu splošnemu pravilu, med drugim za sheme povračila in povračila za substitucijo, ki izpolnjujejo stroga pravila iz Priloge I(i) in Priloge II (povračilo: opredelitev in pravila) ter Priloge III (povračilo za substitucijo: opredelitev in pravila).

(14) Analiza Komisije je pokazala, da niti PBS niti DEPB nista shema povračila ali shema povračila za substitucijo. Ti shemi ne predpisujeta, da se sme uvažati samo blago, ki se porablja pri proizvodnji blaga za izvoz (Priloga II k osnovni uredbi). Poleg tega ni sistema, s katerim bi se lahko preverilo, ali se uvoženo blago dejansko porablja v proizvodnem procesu. Prav tako ni shema povračila za substitucijo, saj se za uvoženo blago ne zahteva, da je enake kakovosti in enakih lastnosti kot doma nabavljeni vložki, ki se uporabljajo pri proizvodnji blaga za izvoz (Priloga III k osnovni uredbi). Nenazadnje pa so proizvajalci izvozniki do koristi v okviru PBS in DEPB upravičeni ne glede na to, ali vložke sploh uvažajo. Za pridobitev koristi je dovolj, da izvoznik blago zgolj izvaža, in mu ni treba dokazovati, da so bili vložki dejansko uvoženi; tako so proizvajalci izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno, in ne uvažajo blaga, ki se lahko uporabi kot vložki, še vedno upravičeni do koristi v okviru PBS in DEPB. Zato PBS in DEPB ne izpolnjujeta določb iz Prilog I do III. Ker torej izjema k opredelitvi subvencije iz člena 2 osnovne uredbe ne pride v poštev, je korist, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, enaka odpustu vseh uvoznih dajatev, ki jih je navadno treba plačati za celoten uvoz.

(15) Na podlagi zgoraj navedenega je jasno razvidno, da je presežen odpust uvoznih dajatev osnova za izračun višine koristi samo v primeru dopustnih shem povračila in povračila za substitucijo. Ker pa je bilo ugotovljeno, da PBS in DEPB ne spadata v nobeno od obeh kategorij, je korist enaka skupnemu odpustu uvoznih dajatev in ne morebitnemu presežnemu odpustu.

(16) Indijska vlada in devet proizvajalcev izvoznikov so dokazovali, da je obravnava teh shem v neskladju z začasnimi ugotovitvami iz vzporedne protidampinške preiskave, saj je Komisija v protidampinški preiskavi odobrila popravek za uvozne dajatve, ki v okviru PBS in DEPB niso bile plačane za tiste uvožene vložke, ki so bili dejansko porabljeni pri proizvodnji blaga za izvoz.

(17) Vendar pa je bil v skladu s členom 2(10)(b) osnovne protidampinške uredbe (Uredba (ES) št. 384/96 [3] popravek odobren samo v primerih, v katerih je bilo dokazano, da je bil material, za katerega so bile plačane uvozne dajatve, fizično vgrajen v zadevni izdelek, prodan na domačem trgu, in da se uvozne dajatve niso pobrale ali povrnile, če je bil izdelek izvožen v Skupnost. Takšen popravek, ki bo v končni fazi znižal stopnje dampinga, pa je v okviru protisubvencijske preiskave nepomemben, saj je za PBS in DEPB že bilo ugotovljeno, da sta na podlagi določb osnovne uredbe shemi, proti katerima se iz zgoraj navedenih razlogov lahko uvede izravnalni ukrep. Kakor hitro se ugotovi obstoj subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, je korist za prejemnika, kot je razloženo zgoraj, enaka celotnemu znesku uvoznih dajatev, ki jih proizvajalec izvoznik ni plačal na vse uvozne posle. V tem okviru ni naloga Komisije, da rekonstruira PBS in DEPB, da bi določila, kateri izdelki so fizično vgrajeni in kateri ne. Poleg tega je treba poudariti, da so namen, metodologija izračuna in pravna podlaga pri analizi izravnalnosti sheme na eni strani in popravka za fizično vgrajene vložke na drugi strani popolnoma različni. Namen preučevanja zadevnega popravka v okviru protidampinških preiskav je prilagoditi normalne vrednosti. Cilj preučevanja izravnalnosti sheme v protisubvencijski preiskavi pa je ugotoviti, kakšne koristi je izvoznik prejel v okviru te sheme. Poleg tega je metodologija izračuna drugačna v protidampinških in v protisubvencijskih preiskavah. Medtem ko se v protidampinških primerih popravek odobri zgolj za izvoz zadevnih izdelkov v Skupnost, se v protisubvencijskih preiskavah v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe in v skladu s "smernicami za izračun višine subvencij v preiskavah v zvezi z izravnalnimi dajatvami" (v nadaljnjem besedilu "smernice za izračun") [4] preučijo koristi v povezavi s skupnim izvozom vseh izdelkov v vse namembne kraje.

(18) Indijska vlada in devet proizvajalcev izvoznikov so nadalje dokazovali, da bi morala Komisija preučiti, ali je dejansko prišlo do presežnega povračila uvoznih dajatev na vložke, porabljene v proizvodnem procesu.

(19) Kot je že razloženo v uvodnih izjavah 12 do 15, vsebujeta Prilogi II in III pravila za ugotavljanje, ali shema pomeni povračilo dajatve ali povračilo dajatve za substitucijo. Presežen odpust uvoznih dajatev je osnova za izračun koristi samo v primeru shem povračila in povračila za substitucijo. Tega argumenta tako ni mogoče sprejeti, saj se vprašanje presežnega odpusta pojavi samo v okviru ocenjevanja pravilno izdelanih shem povračila/povračila za substitucijo, in ugotovljeno je bilo, da PBS in DEPB nista shemi povračila ali povračila za substitucijo v smislu Priloge I(i) ter Prilog II in III k osnovni uredbi.

(20) Indijska vlada in devet proizvajalcev izvoznikov so trdili, da Komisija ni preverila, ali indijska vlada ima sistem ali postopek za potrjevanje, kateri vložki se porabljajo v procesu proizvodnje blaga za izvoz in v kakšnih količinah. Indijska vlada je trdila, da so standardni input-output normativi ustrezen sistem preverjanja.

(21) Ta argument je povezan z vprašanjem, ali se PBS in DEPB lahko štejeta za shemi povračila ali povračila za substitucijo. Ker je bilo ugotovljeno, da PBS in DEPB nista shemi povračila ali povračila za substitucijo v smislu Prilog II in III k osnovni uredbi, nadaljnje preverjanje ni potrebno. Tudi če bi PBS in DEPB izpolnjevali merila iz Prilog II in III, bi bilo treba sklepati, da primeren sistem preverjanja ne obstaja. Input-output normativi so seznam možnih postavk, ki se lahko porabljajo v proizvodnem procesu, in njihovih količin. Vendar pa input-output normativi niso sistem preverjanja v smislu odstavka 5 Priloge II k osnovni uredbi. V teh normativih ni predvideno preverjanje, kateri vložki se dejansko porabljajo v proizvodnem procesu, niti ni predviden sistem za preverjanje, ali so bili ti vložki dejansko uvoženi.

(22) Indijska vlada in devet proizvajalcev izvoznikov so trdili, da je Komisija višino subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, nepravilno izračunala na podlagi vrednosti dobropisa v dovoljenju DEPB namesto na podlagi neto prodajne vrednosti dovoljenja. Eno podjetje je trdilo, da bi se moral prometni davek, plačan ob prodaji dovoljenja, odšteti od skupne višine subvencije.

(23) Po sedanjih določbah DEPB ima podjetje, ki je pridobilo dovoljenje, dve možnosti: bodisi lahko uvozi kateri koli izdelek (razen izdelkov iz negativne liste) s poračunavanjem dobropisov z zapadlimi uvoznimi dajatvami bodisi lahko prenese dovoljenje na tretjo osebo. Kot je razloženo v uvodni izjavi 34 začasne uredbe, Komisija zagovarja stališče, da "prodaja dovoljenja po ceni, ki je nižja od nominalne vrednosti, je izključno poslovna odločitev, ki ne spremeni koristi, prejete v okviru sheme". Poleg tega so v členu 7 osnovne uredbe našteti elementi, ki se lahko odštejejo od višine subvencije. Od višine subvencije se lahko odštejejo takse za vloge ali drugi stroški, do katerih nujno pride, da se izpolnijo pogoji za odobritev subvencije ali da se pridobi subvencija. Prenos nižjega zneska koristi, kot je dejansko odobren, in prometni davek se ne moreta šteti za utemeljena odbitka v smislu člena 7 osnovne uredbe, saj ta elementa ne pomenita stroškov, do katerih nujno pride, da se izpolnijo pogoji za odobritev subvencije ali da se pridobi subvencija.

(24) Indijska vlada in devet proizvajalcev izvoznikov so dokazovali, da je Komisija pri izravnavi del koristi v okviru teh shem zajela dvakrat, saj se ta postopek prekriva s preiskavo v zvezi s svetlimi palicami iz nerjavnega jekla.

(25) Komisija je uporabila isto metodologijo kot v primerih antibiotikov [5] in palic iz nerjavnega jekla [6]. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bila višina subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, določena tako, da se je vrednost skupne subvencije pripisala skupnemu izvozu. Ker izvozne subvencije niso bile vezane na izvoz zadevnega izdelka, temveč na celoten izvoz podjetij, je bilo po mnenju Komisije primerno, da se uporabi ta metodologija. Pri uporabi te metodologije koristi, ki so že bile izravnane v okviru postopka v zvezi s palicami iz nerjavnega jekla, niso bile zajete dvakrat, saj so bile subvencije dodeljene celotnemu izvozu.

(26) Eno podjetje, Raajratna Metal Industries Ltd, je ugovarjalo metodologiji, ki jo je Komisija uporabila pri izračunu koristi v okviru shem PBS in DEPB. Trdilo je, da bi se morali upoštevati samo zneski, ki so se za zadevni izdelek knjižili v dobro v obdobju preiskave. Ta znesek, navaja podjetje, bi se potem za izračun koristi moral pripisati ustreznemu prometu od izvoza zadevnega izdelka.

(27) Če bi Komisija ta argument sprejela, bi to po njenem mnenju pomenilo, da se izravnavajo potencialne koristi in ne dejanske koristi, ki so nastale v obdobju preiskave. Ker za podjetje ni mogoče reči, da je prejelo subvencijo, dokler dobropisa ne uporabi, je Komisija prišla do sklepa, da skupni izkoriščeni bremepisi najbolje odražajo dejansko korist za podjetje. Ta argument se zato zavrne.

2. Shema "Export Promotion Capital Goods" (EPCGS)

(28) Tri podjetja so vložila zahtevek glede sheme "Export Promotion Capital Goods" (EPCGS), ki je opisana v uvodnih izjavah 36 do 39 začasne uredbe. Ta zahtevek se nanaša na porazdelitev koristi prek normalne amortizacijske dobe stalnih sredstev.

(29) Dokazovalo se je, da sta bili v pismu o razkritju in v začasni uredbi uporabljeni različni amortizacijski dobi. Komisija je ob upoštevanju povprečja amortizacijskih dob vseh proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka ugotovila, da znaša povprečna amortizacijska doba 12 let. Ta doba se je uporabila za začasne ugotovitve in se potrdi v okviru dokončne faze preiskave. Zato se je znesek subvencije v okviru EPCGS v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe porazdelil prek 12 let.

(30) Eno podjetje je dokazovalo, da se njegovo investicijsko blago amortizira v 21 letih ter da bi se morala uporabiti ta amortizacijska doba in ne povprečje 12 let.

(31) Kot je razloženo zgoraj, so službe Komisije v okviru oblikovanja svojih začasnih ugotovitev normalno amortizacijsko dobo za investicijsko blago pri proizvajalcih žice iz nerjavnega jekla (12 let) določile na podlagi povprečne amortizacijske dobe sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov. To je v skladu z zahtevami člena 7(3) osnovne uredbe, po katerem se v primeru subvencije, ki jo je mogoče vezati na pridobitev stalnih sredstev, višina subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, izračuna tako, da se subvencija porazdeli prek obdobja, ki ustreza normalni amortizaciji takšnih stalnih sredstev v zadevni gospodarski panogi. Z vidika te določbe ni primerno, da se uporabi amortizacijska doba, specifična za posamezno podjetje. Zahtevek se zato zavrne.

3. Shema oprostitve davka od dobička

(32) Eno podjetje, Bhansali Ferromet Ltd, ni predložilo kopije svoje napovedi za odmero davka od dobička v roku, ki ga je določila Komisija, in se je zato v okviru oprostitve davka od dobička podjetij štelo kot nesodelujoča stranka. Po razkritju je to podjetje predložilo kopijo svoje napovedi za odmero davka od dobička, ki je pokazala, da mu v okviru te sheme koristi niso bile odobrene. Stopnja subvencije za Bhansali Bright Bars Pvt. Ltd se zato zniža na 18,5 %.

4. Povezana podjetja

(33) Podjetji Isibars Ltd in Isinox Ltd sta dokazovali, da ju Komisija ne bi smela obravnavati kot povezani podjetji, saj sta ločeni pravni osebi. Če pa ju Komisija že obravnava kot povezani podjetji, bi morala vsaj uporabiti drugo metodologijo za izračun enotne stopnje subvencije.

(34) Med preveritvenim obiskom je bilo ugotovljeno, da sta Isibars in Isinox povezani podjetji, saj imata skupne družbenike in skupno poslovodstvo. Komisija v protidampinških in protisubvencijskih preiskavah dve povezani podjetji vedno obravnava kot en sam gospodarski subjekt, da prepreči izogibanje. Zato tega zahtevka ni mogoče odobriti. Glede izračuna stopnje subvencije je Komisija kot najustreznejšo podlago za določitev stopnje subvencije uporabila metodologijo tehtanega povprečja.

5. Višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep

(35) Ob upoštevanju zgornjih dokončnih ugotovitev v zvezi s posameznimi shemami je za posamezne proizvajalce izvoznike v preiskavi višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, naslednja:

| PBS | DEPB | EPCGS | Davek od dobička | Skupaj |

Bhansali Bright Bars | 4,1 % | 14,4 % | 0,0 % | 0,0 % | 18,5 % |

Devidayal | 0,0 % | 18,4 % | 0,0 % | 0,0 % | 18,4 % |

Indore Wire | 7,7 % | 10,7 % | 0,9 % | 0,0 % | 19,3 % |

Isibars/Isinox | 4,2 % | 7,8 % | 1,2 % | 0,0 % | 13,2 % |

Kei Industries | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % |

Macro Bars | 9,6 % | 12,6 % | 0,0 % | 3,2 % | 25,4 % |

Mukand Ltd | 7,5 % | 5,7 % | 0,0 % | 0,0 % | 13,2 % |

Raajratna | 23,3 % | 13,7 % | 0,0 % | 5,9 % | 42,9 % |

Triveni Shinton | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % | 0,0 % |

Venus Wire | 19,8 % | 14,3 % | 0,0 % | 1,3 % | 35,4 % |

(36) Višina subvencije, dokončno ugotovljena za tista indijska podjetja, ki v tej preiskavi niso sodelovala, znaša, izraženo v odstotku neto cene franko meja Skupnosti, 48,8 %, kar je vsota najvišjih subvencij, odobrenih kateremu koli sodelujočemu izvozniku v okviru posamezne sheme.

II. KOREJA

1. Programi posojil

(a) Izračun referenčne obrestne mere

(37) Korejska vlada je sklicujoč se na člen 19(4) in člen 6(1)(a) ter na točki (k) in (1) Priloge I k Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih (SSIU) trdila, da bi se morala višina subvencije v primeru posojil izračunati na podlagi stroškov, ki jih ima s posojilom vlada, in ne na podlagi koristi za prejemnika.

(38) Zagovarja se stališče, da določbe, na katere se sklicuje korejska vlada, ne veljajo za programe posojil v preiskavi. V skladu s členom 19(4) SSIU izravnalna dajatev ne sme biti višja, kot je ugotovljena višina subvencije, izračunana na podlagi podeljene koristi. Ta določba je bila upoštevana, saj se je ravnalo po izrecnih pravilih za izračun subvencije v primeru posojil, to je po členu 5 in členu 6(b) osnovne uredbe, ki vključujeta člen 14(b) SSIU. Ta pravila jasno določajo, da je treba subvencijo izračunati na podlagi dobljene koristi, ki je enaka razliki med zneskom, ki ga podjetje kot prejemnik posojila plača, in zneskom, ki bi ga podjetje plačalo za primerljivo komercialno posojilo. Člen 19(4) SSIU ne predpisuje, da bi se morala subvencija izračunavati na podlagi stroškov, ki jih ima s posojilom vlada. Člen 6(1)(a), ki se nanaša na to, kdaj se v določenih okoliščinah lahko sklepa o resni škodi, se v postopkih v zvezi z izravnalnimi dajatvami ne uporablja. Točka (k) Priloge I k SSIU, ki je prepisana v Prilogi I k osnovni uredbi, predvideva posebna pravila za izvozne kredite, ki so izjeme k splošnim pravilom za izračun subvencij v primeru posojil. Točka (1) sama po sebi ne določa, da ima pristop na podlagi stroškov, ki jih ima s posojilom vlada, prednost pred izrecnimi pravili iz člena 5 in člena 6(b) osnovne uredbe, zlasti ker je ta točka že bila navedena v ponazoritvenem seznamu izvoznih subvencij, sprejetem v tokijskem krogu pogajanj GATT, torej v času, ko pravila STO pristopa na podlagi koristi za prejemnika še niso vključevala.

(39) Korejska vlada je poleg tega trdila, da je bilo pri primerjavi obresti, plačanih za program državnih posojil, z obrestmi za komercialno posojilo napačno predpostavljeno, da so obrestne mere za vsa posojila v gospodarstvu enake.

(40) Komisija ne predpostavlja, da so vsa posojila enaka, temveč je za referenco v skladu s členom 6(b) osnovne uredbe uporabila posojila, ki so se štela za primerljiva glede dobe odplačila, višine glavnice in namena.

(41) Kot zadnje je korejska vlada trdila, da bi se kot ustrezna referenčna obrestna mera morala uporabiti obrestna mera za primerljivo posojilo, ki je bilo odobreno v istem času kot zadevno posojilo, in ne obrestne mere, veljavne v obdobju preiskave, saj so bile te zaradi finančne krize v obdobju preiskave neobičajno visoke.

(42) Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da obrestne mere za posojila, odobrena po tržnih pogojih, nihajo in s tem odražajo pogoje na trgu. Za takšna posojila bi tako v obdobju preiskave veljale enake obrestne mere ne glede na to, ali so bila odobrena v istem času kot državno posojilo ali ne. Tako Komisija ni odstopila od svoje običajne prakse, predvidene v osnovni uredbi in smernicah za izračun. Ta zahtevek se zato zavrne.

(43) Dva korejska proizvajalca izvoznika sta trdila, da je razvrstitev posojil v pet kategorij na podlagi višine glavnice, ki jo je izdelala Komisija, samovoljna in je v neskladju z običajno prakso korejskih bank, ter da zato določanje obrestne mere na podlagi višine posojila ni ustrezna metodologija za določitev referenčne obrestne mere. En korejski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala Komisija, ker korejske banke kot odločilnega dejavnika za določanje obrestne mere ne upoštevajo višine posojila, kot edino referenco uporabiti dejansko povprečno obrestno mero, ki jo proizvajalec plača za komercialna posojila. Dva korejska proizvajalca izvoznika sta tudi trdila, da bi morala Komisija za posojila EXIM-SM kot referenčno obrestno mero uporabiti obrestne mere za trgovinska posojila.

(44) Kot odgovor na te zahtevke se zagovarja stališče, da je v skladu s členom 6(b) osnovne uredbe višino subvencije nedvoumno treba izračunati na podlagi primerljivega komercialnega posojila, ki bi ga podjetje na trgu dejansko lahko dobilo. Zato je praksa Komisije na tem področju primerjati posojila, podobna po znesku, namenu in dobi odplačila, kot je predvideno v smernicah za izračun. Trgovinska posojila (to je kratkoročna posojila za financiranje obratovalnih stroškov), ki so jih pridobili korejski proizvajalci izvozniki, se od zadevnih posojil EXIM-SM razlikujejo po namenu (glej uvodno izjavo 126 začasne uredbe) ter po dobi odplačila in zato niso primerljiva posojila. Ti zahtevki se zato zavrnejo.

(45) Ta dva korejska proizvajalca izvoznika sta nadalje dokazovala, da je Komisija izredno visoke obrestne mere, ki so bile posledica finančne krize v Koreji, kot referenco za izračun višine subvencije uporabila v primeru posojil, ki so bila odobrena pred izbruhom te krize.

(46) V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se korist izračuna na podlagi primerjave obrestnih mer za državna posojila z obrestnimi merami za primerljiva komercialna posojila. Da bi se ta določba upoštevala, so se povprečne obrestne mere za državna posojila primerjale s povprečnimi obrestnimi merami za primerljiva komercialna posojila v obdobju preiskave. Ta zahtevek se zato zavrne.

(b) Posojilo "Fishing Net Production" (FNPL)

(47) Korejska vlada je trdila, da je to posojilo namenjeno izključno proizvajalcem ribiških mrež, tako da ne podeljuje koristi izvoznikom žice iz nerjavnega jekla niti ne pomeni specifičnega posojila za industrijo nerjavnega jekla. Poleg tega naj bi podjetje, ki proizvaja tako ribiške mreže kot žico iz nerjavnega jekla, ločeno upravljalo finančna sredstva in vodilo ločeno računovodstvo.

(48) Preiskava je pokazala, da so proizvajalci izvozniki žice iz nerjavnega jekla prejeli takšna posojila, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, saj so, kot je priznala korejska vlada, do njih upravičeni samo proizvajalci ribiških mrež. Za nepomembno se šteje dejstvo, da pri zadevni shemi ne gre za specifično shemo za proizvajalce izdelka v preiskavi, dokler je program specifičen kot tak in so koristi, dobljene v njegovem okviru, povezane s proizvodnjo zadevnega izdelka. Tu velja slednje, saj so se zaradi subvencioniranega posojila stroški financiranja proizvajalca skupno znižali, kar gre tudi v korist zadevnega izdelka. Predložen ni bil noben dokaz, da zadevni proizvajalci izvozniki svoja finančna sredstva upravljajo na način, ki zagotavlja, da odobritev posojila ne vpliva na skupne stroške financiranja podjetja. Ta zahtevek se zato zavrne.

(c) Posojila iz skladov "SMEs Start-up and Promotion" (SME-SPFL)

(49) Korejska vlada je trdila, da posojila tipa C, odobrena v okviru "Pusan Metropolitan City Support Fund Establishment and Operation Bylaw" niso odvisna od ustvarjenega izvoza, saj je osem glavnih in 12 dodatnih meril za določanje upravičenosti do takšnega posojila objektivnih in nevtralnih. Edini element, povezan z izvozom, je dodatno upoštevanje malih in srednjih podjetij, katerih izvozna prodaja znaša več kot 20 % njihovega skupnega prometa. Namen sheme ni spodbujati izvoz, temveč uporabiti delež izvoza kot posreden kazalec dejavnosti tehnološkega razvoja.

(50) Zagovarja se stališče, da je merilo, povezano z ustvarjenim izvozom, res samo eno od mnogih meril, vendar pa ima vseeno za posledico, da je shema odvisna od ustvarjenega izvoza in zato specifična. To je nedvoumno določeno v členu 3(4)(a) osnovne uredbe, po katerem se subvencije, ki so od ustvarjenega izvoza odvisne zakonsko ali dejansko, bodisi izključno ali kot eden od mnogih pogojev, štejejo za specifične. Ker je eden od elementov, ki jih organ pri dodeljevanju posojil upošteva, dosežen določen minimalni delež izvoza v skupnem prometu, je ta zahteva glede odvisnosti od ustvarjenega izvoza izpolnjena, saj podjetje koristi brez prekoračitve določene ravni izvozne prodaje ne bi moglo pridobiti. Zahtevek korejske vlade se zato zavrne.

(d) Posojilo "Technology Development Business" (TDBL)/Sklad "Science and Technology Promotion" (STPF)

(51) Korejska vlada je trdila, da ti programi zagotavljajo podporo raziskovalnim dejavnostim v skladu s členom 8(2)(a) SSIU ter so zato takšni, da se izravnalni ukrep proti njim ne more uvesti. Poleg tega sta tehnološki razvoj ter spodbujanje znanosti in tehnologije objektivni in nevtralni merili v smislu člena 2(1)(b) SSIU, programi pa so načeloma na voljo vsem proizvajalcem, ki vlagajo v projekte za tehnološki razvoj, in zato niso specifični. Korejska vlada je glede STPF nadalje trdila, da ministrstvo za znanost in tehnologijo uporablja pregledna in objektivna merila, tako da sama nima pravice odločanja pri izbiri prednostnih projektov, ter da Komisija ni predložila nobenega dokaza za svojo ugotovitev, da je ta pravica odločanja bila izvajana.

(52) Trditev, da sta oba programa takšna, da se proti njima ne more uvesti izravnalni ukrep, se zavrne iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah 75 do 77 spodaj. Predložen ni bil noben dokaz, ki bi dal dvomiti o začasni ugotovitvi, da je posojilo TDBL namenjeno samo določenim gospodarskim panogam, ki vlagajo v posebne projekte, katere določi ministrstvo za trgovino in industrijo. Glede STPF tudi ni bila predložena nobena informacija o merilih, ki jih je uporabilo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Med preiskavo je bilo preverjeno, da je ministrstvo za znanost in tehnologijo občasno dejansko odločalo o prednostnih projektih. To se šteje kot zadosten dokaz za ugotovitev, da je STPF dejansko specifičen v smislu člena 3(2)(c) osnovne uredbe. Zato se zahtevek, da shemi nista specifični, zavrne.

(e) Posojila za financiranje izvoza

(53) En korejski proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija ni upoštevala določenih preverjenih informacij in da je pri izračunu koristi v okviru posojil EXIM-SM naredila napako.

(54) Ta trditev se šteje za utemeljeno. Višina subvencije je bila za zadevno podjetje zato ustrezno popravljena.

(55) Korejska vlada je dokazovala, da so bile obrestne mere za posojila EXIM-EC (izvozni krediti pred odpremo), EXIM-SM in EXIM-FIC višje od obrestnih mer, ki jih je EXIM za finančna sredstva dejansko plačal, in da zato posojila EXIM-EC, EXIM-SM in EXIM-FIC niso posojila, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. Poleg tega se je sklicevalo na opombo 5 k členu 3(1)(a) SSIU, po kateri ukrepi, ki v skladu s Prilogo I SSIU niso izvozne subvencije, niso prepovedani niti v okviru te niti v okviru katere koli druge določbe navedenega sporazuma.

(56) Zagovarja se stališče, da ti argumenti veljajo samo za "izvozne kredite", kot so opredeljeni v točki (k) Priloge I k osnovni uredbi. Kot je že razloženo v uvodnih izjavah 129 in 130 začasne uredbe, se posojila EXIM-EC (izvozni krediti pred odpremo), EXIM-SM in EXIM-FIC ne štejejo za "izvozne kredite" in ne spadajo pod točko (k) Priloge I k osnovni uredbi. Ti zahtevki se zato zavrnejo.

(57) Korejska vlada je dokazovala, da posojilo EXIM-FIC v smislu člena 3(1) SSIU ni odvisno niti od ustvarjenega izvoza niti od tega, da ima uporaba domačega blaga prednost pred uporabo uvoženega blaga. Trdila je tudi, da posojilo EXIM-FIC ni specifično, ker je na voljo številnim različnim gospodarskim panogam in ker je merilo naložb v tujini objektivno in nevtralno v smislu člena 2(1)(b) SSIU.

(58) Komisija je kot odgovor na te argumente glede posojil EXIM-FIC ugotovila, da so na voljo samo podjetjem, ki vlagajo v tujini, in so zato specifična v smislu člena 3(2)(b) osnovne uredbe, saj ne temeljijo na nevtralnih merilih, kot so razložena v uvodnih izjavah 80 do 84 spodaj. Sprejeto pa je bilo tudi stališče, da posojilo EXIM-FIC v smislu člena 3.1 SSIU ni odvisno niti od ustvarjenega izvoza niti od tega, da ima uporaba domačega blaga prednost pred uporabo uvoženega blaga.

2. Sistem vračila pavšalnega zneska

(59) Korejska vlada je trdila, da je ta shema sistem povračila v smislu točke (i) Priloge I, Priloge II in Priloge III k SSIU ter da se uvozne dajatve ne povrnejo v višini, ki bi presegla višino uvoznih dajatev, obračunanih na uvožene vložke, ki se porabljajo pri proizvodnji blaga za izvoz, pri čemer se odpadki upoštevajo v normalnem obsegu.

(60) Kot odgovor na te argumente se zagovarja stališče, da pri shemi vračila pavšalnega zneska ne gre niti za shemo povračila dajatve niti za shemo povračila dajatve za substitucijo v smislu točke (i) Priloge I, Priloge II in Priloge III k SSIU, saj ni obveznosti, da se vložki za proizvodnjo blaga za izvoz uvozijo. Dejansko spada korejski sistem vračila pavšalnega zneska bolj pod splošno opredelitev subvencije v skladu s členom 2 osnovne uredbe, ki vključuje člen 1 SSIU. Predstavlja subvencijo, saj daje korejska vlada finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev na podlagi izvozne vrednosti FOB in prejemniku s tem podeljuje neposredno korist. To je subvencija, ki je zakonsko odvisna od ustvarjenega izvoza in se zato v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe šteje za specifično. S tem se vprašanje presežnega odpusta uvoznih dajatev, kot je navedeno v členu 2(l)(a)(ii) osnovne uredbe, ne postavlja, saj je ta vidik pomemben samo v primeru shem povračila in povračila za substitucijo v skladu s Prilogami I do III k osnovni uredbi. Te trditve se zato zavrnejo.

(61) Korejska vlada je opozorila, da se v primeru, v katerem ni sistema ali postopka za ugotavljanje, ali je prišlo do presežnega plačila, v skladu z odstavkom 2 Priloge II(II) k SSIU opravi nadaljnje preverjanje v skladu z odstavkom 1 Priloge II(II), če preiskovalni organi to štejejo za potrebno. Ker Komisija ni preverila, ali je dejansko prišlo do presežnega povračila uvoznih dajatev na vložke, porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz, po trditvah korejske vlade ni podlage za sklep, da je korejski sistem vračila pavšalnega zneska specifična subvencija v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(62) Zagovarja se stališče, da je ta argument nepomemben, saj se odstavek 2 Priloge II(II) k SSIU nanaša na sheme povračila dajatev, med katere pa, kot je razloženo zgoraj, zadevni program ne spada. Tudi če bi to bila shema povračila dajatve, bi bila v skladu s Prilogo II(II)(5) in Prilogo III(II)(3) k osnovni uredbi v vsakem primeru naloga vlade države izvoznice, da opravi takšno preverjanje na podlagi dejanskih poslovnih dogodkov. Korejska vlada takega preverjanja ni opravila Komisija zato ni preverila, ali je dejansko prišlo do presežnega povračila uvoznih dajatev na vložke, porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz.

(63) En korejski proizvajalec izvoznik je navajal, da argument Komisije, da ni sistema ali postopka za potrjevanje, kateri vložki se porabljajo pri proizvodnji blaga za izvoz in v kakšnih količinah, ni utemeljen, saj je vračilo dajatve dopustno samo za vložke, dejansko porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz, in za dejansko plačane uvozne dajatve.

(64) Kot odgovor na te argumente se zagovarja stališče, da se pri sistemu vračila pavšalnega zneska višina prejetih nepovratnih sredstev ne izračunava na podlagi vložkov, dejansko porabljenih v proizvodnem procesu, ali na podlagi dejansko plačanih uvoznih dajatev, temveč kot pavšalni znesek na podlagi celotnega izvoza. Te trditve se zato zavrnejo.

(65) En korejski proizvajalec izvoznik, ki je po svojih navedbah plačal uvozne dajatve na surovine, porabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka, in zadevni izdelek izvozil, je nadalje dokazoval, da z uporabo tega sistema ni prejel nobene koristi, saj je znesek povračila dajatve nižji od zneska, ki bi ga prejel v primeru uporabe individualnega sistema. Korejska vlada je poleg tega dokazovala, da je korejski proizvajalec izvoznik, ki je uporabil sistem vračila pavšalnega zneska dajatve, Komisiji predložil dokaze, da je bil znesek povračila uvoznih dajatev v njegovem primeru veliko nižji od uvoznih dajatev, ki so bile v obdobju preiskave obračunane za uvožene vložke, porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz.

(66) Kot odgovor na te argumente se zagovarja stališče, da iz zgoraj navedenih razlogov plačila v okviru sistema vračila pavšalnega zneska pomenijo nepovratna sredstva, ki temeljijo na ustvarjenem izvozu, ter so zato v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe specifična in se proti njim lahko uvede izravnalni ukrep. Poleg tega je nepomembno, ali bi uporaba dovoljene sheme povračila dajatve proizvajalcu izvozniku prinesla večjo korist, saj se je le-ta odločil pridobiti korist v okviru sheme, ki pomeni subvencijo, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep. Ti argumenti se zato zavrnejo.

3. Davčni programi

(a) Nespecifičen značaj omejitve na predelovalno industrijo

(67) Komisija je v okviru svoje začasne ugotovitve zagovarjala stališče, da so nekateri členi zakona "Tax Exemption and Reduction Control Law" (TERCL) taki, da se proti njim lahko uvede izravnalni ukrep, saj so zaradi omejitve na določena podjetja, vključno s tistimi iz predelovalne industrije, specifični v skladu s členom 3(2)(a) osnovne uredbe. Ti členi so:

- člen 7 (posebno davčno znižanje in oprostitev za mala in srednja predelovalna podjetja itd.),

- člen 8 (rezerva za tehnološki razvoj),

- člen 9 (davčni dobropis za izdatke za razvoj tehnologije in človeških virov),

- člen 25 (davčni dobropis za naložbe v stroje in opremo za povečanje produktivnosti),

- člen 27 (začasni davčni dobropis za naložbe).

(68) Korejska vlada je trdila, da lahko določbe teh členov v praksi uporabljajo številne zelo različne gospodarske panoge/podjetja, tako da niso specifične v smislu člena 2(1)(a), (b) in (c) SSIU ter zato ne pomenijo določb, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep (ti odstavki SSIU so prepisani v členu 3(2)(a), (b) in (c) osnovne uredbe). Korejska vlada je zlasti poudarila, da je pojem "predelovalne industrije" opredeljen zelo široko in v praksi zajema na desettisoče podkategorij gospodarskih panog.

(69) Temeljno načelo koncepta specifičnosti je, da bi morali za subvencijo, ki izkrivlja razporejanje sredstev v gospodarstvu z dajanjem prednosti določenim podjetjem pred drugimi, veljati izravnalni ukrepi, če ta subvencija povzroča škodo. Kjer je upravičenost do subvencij znotraj gospodarstva omejena na podlagi nenevtralnih meril, se predpostavlja, da je takšno izkrivljanje razporejanja sredstev prisotno. To načelo je podlaga za člen 2(1)(a) SSIU in člen 3(2)(a) osnovne uredbe, po katerih je subvencija specifična, če organ, ki subvencijo podeljuje, ali zakonodaja, v skladu s katero ta organ deluje, upravičenost do subvencije izrecno omejuje na določena podjetja. V tem primeru se zagovarja stališče, da je pojem "predelovalne industrije" sicer lahko široko opredeljen, da pa so določbe zgoraj navedenih členov TERCL nadalje zasnovane tako, da omejujejo koristi, predvidene v njih, na določena podjetja, s tem ko pogojujejo upravičenost z drugimi nenevtralnimi merili, kot so naložbe v določene vrste izdelkov visoke tehnologije ali naložbe v tujini.

(70) Korejska vlada je dokazovala, da so takšna merila nevtralna, saj imajo vsa podjetja enako možnost koristiti subvencije. Tako je dokazovala, da je na primer subvencija podjetjem, ki vlagajo v tujini, nespecifična, ker imajo vsa podjetja možnost, da vlagajo v tujini. Vendar pa je v skladu s tem argumentom tudi subvencija, omejena na podjetja tekstilne industrije, nespecifična, ker imajo vsa podjetja "možnost", da svojo proizvodnjo razširijo na tekstil. Če naj ima koncept specifičnosti v okviru SSIU nek smisel, mora vključevati situacije, v katerih vlade subvencije pogojujejo s pogoji, za katere vnaprej vedo, da bodo občutno omejili število upravičenih podjetij; s takšnimi subvencijami se daje prednost določenim podjetjem pred drugimi. Iz tega razloga merila korejske vlade za določanje prejemnikov niso "nevtralna" in se, kot je razloženo spodaj, ne uporabljajo horizontalno kot zahteva člen 3(2)(b) osnovne uredbe. Zato se zagovarja stališče, da so subvencije v okviru teh členov TERCL specifične; v nadaljevanju je to za posamezne sheme podrobneje utemeljeno.

(b) Nedovoljeno delovanje

(71) Korejska vlada je trdila, da tisti členi TERCL o davčnih določbah, katerim pritožnik v tem postopku ni ugovarjal, ne bi smeli biti vključeni v ugotovitve v okviru tega postopka. Zadevni členi so:

- člen 5 (poseben davčni dobropis za mala in srednja podjetja),

- člen 7 (posebno davčno znižanje in oprostitev za mala in srednja predelovalna podjetja itd.),

- člen 27 (začasni davčni dobropis za naložbe).

(72) Korejska vlada je navedla zlasti, da:

(i) so v členu 11 SSIU (člen 10 osnovne uredbe) navedene informacije, ki jih mora pritožba vsebovati, med katere spadajo tudi dokazi o obstoju, višini in značilnostih zadevne subvencije;

(ii) je v skladu s členom 12(1) SSIU (člen 11 osnovne uredbe) treba zainteresirane članice in vse zainteresirane stranke v okviru preiskave v zvezi z izravnalnimi dajatvami obvestiti o tem, katere informacije organi potrebujejo;

(iii) bi v skladu z odstavkom 7 Priloge VI k SSIU (člen 26(3) osnovne uredbe) morala biti stalna praksa, da so zadevna podjetja pred (preveritvenim) obiskom obveščena o splošni naravi informacij, ki se preverjajo, in o morebitnih dodatnih informacijah, ki jih je treba predložiti.

(73) Korejska vlada je trdila, da se te določbe SSIU niso upoštevale, saj so bili v ugotovitve vključeni programi, katerim pritožnik ni ugovarjal, ter da poleg tega korejska vlada in nekateri sodelujoči proizvajalci izvozniki niso imeli možnosti, da se ustrezno branijo.

(74) Kot odgovor na trditve korejske vlade se zagovarja stališče, da se ne more zahtevati, da pritožniki ob vložitvi pritožbe poznajo vsako podrobnost domnevnih subvencijskih programov v tretji državi. V tem primeru je pritožnik navedel številne domnevne davčne subvencije, odobrene v okviru TERCL. Med preiskavo so bile potem odkrite še druge davčne subvencije, odobrene v okviru nekaterih določb TERCL, ki v pritožbi niso bile izrecno navedene, imajo pa zelo podoben učinek kot v pritožbi navedene sheme. Zaradi narave teh subvencij in zlasti zaradi dejstva, da so odobrene v splošnem okviru TERCL (ki je predmet številnih pritožnikovih domnev o subvencijah), se sprejme sklep, da ima Komisija pravico te sheme preiskati in po potrebi priporočiti uvedbo izravnalnih ukrepov.

(c) Člen 8 TERCL (rezerva za tehnološki razvoj)

(75) Poleg trditve korejske vlade, da so določbe tega člena nespecifične, je korejska vlada trdila tudi, da gre pri tem členu za subvencijo za raziskave in razvoj (R&R), proti kateri se ne more uvesti izravnalni ukrep, v smislu člena 8(2)(a) SSIU (ta odstavek SSIU je prepisan v členu 4(2) osnovne uredbe).

(76) Pri tem je treba opomniti, da proti subvencijam za R&R, ki izpolnjujejo zahteve člena 8(2)(a) SSIU in o katerih je STO uradno obveščena v skladu s členom 8(3) navedenega sporazuma, preiskava niti ne more biti uvedena. Glede člena 8 TERCL je bilo ugotovljeno, da Koreja o tej določbi STO ni uradno obvestila v skladu s členom 8(3) SSIU. Zato je imela Komisija pravico, da uvede preiskavo te določbe TERCL. Glede trditve korejske vlade, da je določba takšna, da se proti njej ne more uvesti izravnalni ukrep, pa mora korejska vlada dokazati, da se proti njej ne more uvesti izravnalni ukrep. Komisija je korejski vladi na začetku preiskave dala možnost, da tak dokaz predloži, česar pa korejska vlada ni storila. V teh okoliščinah se lahko uvedejo izravnalni ukrepi za koristi, ki izhajajo iz tega člena.

(77) Glede trditve korejske vlade o nespecifičnosti sheme je bilo ugotovljeno, da shema ni nevtralna, saj razlikuje med navadnimi in tehnološko intenzivnimi podjetji. Slednjim se odobri višja korist. Takšno razlikovanje kaže, da merila niso nevtralna in da izključujejo številna podjetja, katerim takšen tehnološki razvoj ni potreben. Iz teh razlogov in iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 67 do 70, se zagovarja stališče, da je člen 8 TERCL specifičen in se proti njemu lahko uvede izravnalni ukrep.

(d) Člen 9 TERCL (davčni dobropis za izdatke za razvoj tehnologije in človeških virov)

(78) Poleg splošne trditve korejske vlade, da so določbe tega člena nespecifične, je korejska vlada trdila tudi, da je merilo razvoja tehnologije in človeških virov objektivno in nevtralno merilo v smislu člena 2(1)(b) SSIU. Zagovarja se stališče, da to merilo ni nevtralno v smislu navedenega člena SSIU niti v smislu člena 3(2)(b) osnovne uredbe. V skladu s slednjim členom veljajo za objektivna merila ali pogoje horizontalno uporabljena merila ali pogoji gospodarske narave, ki so nevtralni. Določbe tega člena TERCL se ne štejejo za horizontalno uporabljene, saj so podjetja v določenih gospodarskih panogah očitno bolj tehnološko usmerjena kot podjetja v drugih gospodarskih panogah in bodo zato to določbo bolj verjetno uporabila. Korejska vlada je z uzakonitvijo te določbe TERCL podjetjem v določenih gospodarskih panogah podelila korist, ki je nesorazmerna.

(79) Zagovarja se stališče, da je ta shema specifična, saj je omejena na določena podjetja (glej uvodne izjave 67 do 70), in da se zato proti njej lahko uvede izravnalni ukrep. Shema je specifična tudi v skladu s členom 3(2)(b) osnovne uredbe in se zato proti njej lahko uvede izravnalni ukrep.

(e) Člen 23 TERCL (rezerva za izgube pri naložbah v tujini)

(80) Korejska vlada je opozorila, da določbe tega člena ne veljajo več od januarja 1998. Trdila je tudi, da so določbe tega člena dostopne številnim različnim gospodarskim panogam ter da je merilo naložb v tujini objektivno in nevtralno merilo v smislu člena 2(1)(b) SSIU.

(81) Po svoji naravi ta določba ustreza odlogu plačila davkov, pri čemer se bo zadevni znesek po poteku dveh let ponovno prištel davčni osnovi podjetja, in sicer v enakih delnih zneskih prek obdobja treh let. Tako so iz davkov, katerih plačilo je bilo odloženo v zadnjem letu upravičenosti (davčno leto 1997), koristi za podjetja, ki so to davčno določbo uporabila, nastajale še v obdobju preiskave (od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998) in bodo nastajale še nekaj let po njem.

(82) Glede trditve korejske vlade, da so določbe tega člena dostopne številnim različnim gospodarskim panogam, je Komisija v okviru svojih začasnih ugotovitev odkrila, da so določbe tega člena omejene na tista korejska podjetja, ki vlagajo v tujini. Predložena ni bila nobena nova informacija o nasprotnem. Kot v primeru zgornje trditve korejske vlade, da omejitev na predelovalno industrijo ni specifične narave (glej uvodne izjave 67 do 70), je dejstvo, da določbe člena 23 TERCL omejujejo koristi, predvidene v njem, na določena podjetja. Ta določba je zato specifična v skladu s členom 3(2)(a) osnovne uredbe in se zato proti njej lahko uvede izravnalni ukrep.

(83) Korejska vlada je tudi trdila, da je merilo naložb v tujini objektivno in nevtralno merilo v smislu člena 2(1)(b) SSIU. Zagovarja se stališče, da to merilo ni nevtralno v smislu navedenega člena SSIU niti v smislu člena 3(2)(b) osnovne uredbe. V skladu s slednjim členom veljajo za objektivna merila ali pogoje horizontalno uporabljena merila ali pogoji gospodarske narave, ki so nevtralni. Določbe tega člena TERCL se ne štejejo za objektivne, saj je vnaprej znano, da podjetja, ki ne vlagajo v tujini, ne bodo upravičena do koristi. To merilo tako ni niti nevtralno niti se ne uporablja horizontalno. Korejska vlada je z uzakonitvijo te določbe TERCL korist podelila omejenemu številu podjetij z interesi v tujini.

(84) Zato se ta določba TERCL šteje za specifično v skladu s členom 3(2)(b) osnovne uredbe in se zato proti njej lahko uvede izravnalni ukrep.

(f) Člen 25 TERCL (davčni dobropis za naložbe v stroje in opremo za povečanje produktivnosti)

(85) Poleg trditve korejske vlade, da so določbe tega člena nespecifične, je korejska vlada izpostavila, da je bila določba tega člena, po kateri so imeli domači stroji in oprema prednost pred uvoženimi, črtana konec leta 1996, to je pred obdobjem preiskave. Komisija je v okviru svojih začasnih ugotovitev dejansko zabeležila, da je bila določba člena, ki je predvidela različne veljavne odstotke za uvožene stroje in opremo (dobropis 3 %) ter doma kupljene stroje in opremo (dobropis 10 %), črtana konec leta 1996. Ker pa lahko podjetja za investicijske projekte, ki so se začeli pred koncem leta 1996 in se nadaljevali po tem datumu, na željo uporabijo odstotke, ki so veljali pred tem datumom, so koristi nastajale še v obdobju preiskave.

(86) Glede različnih odstotkov, ki so za uvožene in doma kupljene stroje in opremo veljali do konca leta 1996, pa je že bilo ugotovljeno, da je shema specifična v skladu s členom 3(4)(b) osnovne uredbe. V zvezi s splošno trditvijo o nespecifičnosti se zagovarja stališče, da je ta shema specifična, saj je omejena na določena podjetja (glej uvodne izjave 67 do 70), in se zato proti njej lahko uvede izravnalni ukrep. Vnaprej je znano, da bodo zgolj zaradi vrste svoje poslovne dejavnosti določena podjetja bolj verjetno imela korist od davčne ugodnosti za izboljšanje produktivnosti kot druga. S tem so koristi v okviru te sheme neizogibno bolj pomembne za določene gospodarske panoge kot za druge.

(g) Člen 27 TERCL (začasni davčni dobropis za naložbe)

(87) Poleg trditve korejske vlade, da so določbe tega člena nespecifične, je korejska vlada izpostavila, da je bila določba, po kateri so imeli domači stroji in oprema prednost pred uvoženimi, črtana konec leta 1996. Komisija je v okviru svojih začasnih ugotovitev zagovarjala stališče, da se proti koristim, ki so nastale v okviru tega člena, lahko uvede izravnalni ukrep, saj lahko podjetja za investicijske projekte, začete pred koncem leta 1996, na željo uporabljajo različne odstotke za uvožene stroje in opremo (dobropis 3 %) ter doma kupljene stroje in opremo (dobropis 10 %), ki so veljali do konca leta 1996. S tem so koristi nastajale še v obdobju preiskave.

(88) Zagovarja se stališče, da je ta shema specifična, saj je omejena na določena podjetja (glej uvodne izjave 67 do 70), in se zato proti njej lahko uvede izravnalni ukrep Zaradi različnih odstotkov, ki so veljali do konca leta 1996, je shema specifična v skladu s členom 3(4)(b) osnovne uredbe. Kar pa zadeva splošno trditev o nespecifičnosti, lahko to shemo, kot tisto po členu 25, uporabljajo samo tista podjetja, ki vlagajo v stroje in opremo za izboljšanje produktivnosti. Zaradi narave tega pogoja je neizogibno, da bodo določena podjetja bolj verjetno imela koristi kot druga.

4. Višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep

(89) Ob upoštevanju zgornjih dokončnih ugotovitev v zvezi s posameznimi shemami je višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, za posamezne proizvajalce izvoznike v preiskavi naslednja:

| Posojila (izvoz) | Posojila (drugo) | Davek (izvoz) | Davek (drugo) | Povračilo dajatve | Subvencija skupaj |

Korea Welding | 0,47 | 0,06 | 0,34 | 0,08 | 0 | 0,95 |

Shine Metal Products | 1,63 | 0 | 0 | 0 | 1,09 | 2,72 |

Dae Sung Rope Mfg Co., Ltd | 0,09 | 0,15 | 0,06 | 0,55 | 0 | 0,85 |

Korea Sangsa Co. Ltd/Myung Jin Co., Ltd | 0,17 | 0 | 0,15 | 0,25 | 0 | 0,57 |

Kowel Special Steel Wire Co. | 0,88 | 0 | 0 | 0,03 | 0 | 0,91 |

SeAH Metal Products Co., Ltd | 2,31 | 0,18 | 0,02 | 0 | 0 | 2,51 |

(90) Tehtana povprečna stopnja subvencije na ravni države za vse proizvajalce izvoznike v preiskavi, ki pomenijo celoten izvoz s poreklom iz Koreje v Skupnost, znaša, izraženo v odstotku cene CIF meja Skupnosti, manj kot 1 % in je s tem de minimis. V teh okoliščinah je treba stopnjo subvencije za Korejo v skladu s členom 14(3) osnovne uredbe šteti za zanemarljivo.

(E) ŠKODA

1. Uvodna pripomba

(91) Na podlagi zgornjih ugotovitev o Koreji, po katerih je stopnja subvencije na ravni države za to državo pod pragom de minimis, se uvoz debele žice iz nerjavnega jekla s poreklom iz Koreje ne šteje več za subvencioniran uvoz. V nasprotju z ugotovitvami iz začasne uredbe se bo zato za oceno škode v nadaljevanju upošteval samo uvoz s poreklom iz Indije.

2. Gospodarska panoga Skupnosti

(92) Ker nobena od zadevnih strank ni predložila novih dokazov ali drugih utemeljenih argumentov, se potrdijo dejstva in ugotovitve iz uvodnih izjav 207 in 208 začasne uredbe, to pomeni, da proizvajalci Skupnosti – pritožniki, ki pomenijo več kot 65 % skupne proizvodnje debele žice iz nerjavnega jekla v Skupnosti, v skladu s členom 9(1) osnovne uredbe tvorijo gospodarsko panogo Skupnosti.

3. Vidiki konkurenčnosti

(93) Indijski proizvajalci izvozniki so v svojih pripombah po razkritju ponovili trditev, da so vsi podatki, ki jih je v okviru tega postopka predložila gospodarska panoga Skupnosti, zaradi enotne uporabe sistema "dodatne dajatve na zlitine" umetno napihnjeni, tako da pravilne analize škode v okviru protisubvencijskega postopka ni mogoče opraviti. Ker pa nobena od zainteresiranih strank ni predložila novih argumentov in ker je bilo dokončno odločeno o zavrnitvi pritožbe v zadevi št. IV/E- 1/36.930 v zvezi s svetlimi palicami iz nerjavnega jekla, ki spadajo v isto kategorijo izdelkov kot žica iz nerjavnega jekla, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 209 do 216 začasne uredbe.

4. Poraba Skupnosti

(94) Nekatere zainteresirane stranke so po razkritju dokazovale, da je metodologija za določanje porabe Skupnosti neustrezna, zlasti glede prodaje nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti in uvoza iz tretjih držav.

(95) V zvezi s tem je treba spomniti, da so podrobni in preverjeni podatki na razpolago samo za gospodarsko panogo Skupnosti in sodelujoče proizvajalce izvoznike iz zadevne države. V skladu z običajno prakso institucij Skupnosti so se zato uporabile informacije, ki so bile na razpolago Komisiji, in sicer zlasti statistični podatki iz neodvisnih virov. Nobena od zainteresiranih strank ni predložila informacij, ki bi pokazale, da je pristop institucij Skupnosti v tem primeru neustrezen in neutemeljen.

(96) Zato se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 217 in 218 začasne uredbe.

5. Obseg uvoza in tržni deleži subvencioniranega uvoza

(97) Uvoz s poreklom iz Indije se je gibal na naslednji način: 952 t v letu 1994, 4513 t v letu 1995, 6951 t v letu 1996, 8719 t v letu 1997 in 9166 t v obdobju preiskave. Uvoz je tako v zadevnem obdobju neprekinjeno in znatno naraščal ter se povečal za okrog 850 %.

(98) Tržni delež subvencioniranega uvoza s poreklom iz Indije se je neprekinjeno povečeval, in sicer z 1,4 % v letu 1994 na 5,6 % v letu 1995, 9,9 % v letu 1996, 11,1 % v letu 1997, ter je v obdobju preiskave ostal nespremenjen pri 11,1 %.

6. Cene subvencioniranega uvoza

(a) Gibanje cen

(99) Povprečna prodajna cena uvoza s poreklom iz Indije (v eku/kg) se je med letoma 1994 in 1995 zvišala (z 1,88 na 2,44), potem pa od tega leta dalje neprekinjeno padala (na 2,32 v letu 1996, 2,10 v letu 1997 in 2,05 v obdobju preiskave).

(b) Nelojalno nižanje cen

(100) Nekatere zainteresirane stranke so ugovarjale metodologiji, ki jo je Komisija uporabila v predhodni fazi preiskave za izračun stopenj nelojalnega nižanja cen. Trdile so, da so stopnje umetno zvišane, saj negativni zneski, za katere so cene proizvajalcev izvoznikov nelojalno nižale cene gospodarske panoge Skupnosti, niso bili poračunani s pozitivnimi zneski.

(101) Treba je navesti, da so se v skladu z metodologijo za izračun stopenj nelojalnega nižanja cen, opisano v uvodnih izjavah 226 in 227 začasne uredbe, tehtane povprečne neto prodajne cene subvencioniranega uvoza za vsak model posebej primerjale s povprečnimi neto prodajnimi cenami posameznega modela gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti. Ta metodologija je zato omogočila, da se je znesek, za katerega je cena določenega modela proizvajalca izvoznika presegla ceno gospodarske panoge Skupnosti, upošteval pri vsaki posamezni transakciji.

(102) Zato se potrdijo sklepi o splošni metodologiji iz uvodnih izjav 226 do 227 začasne uredbe.

(103) Ker ni bila predložena nobena druga pripomba, se za uvoz s poreklom iz Indije potrdijo dejanske stopnje nelojalnega nižanja cen, navedene v uvodni izjavi 228 začasne uredbe.

7. Položaj gospodarske panoge Skupnosti

(104) Ker nobena od zainteresiranih strank ni predložila argumentov k začasnim ugotovitvam o gospodarskih kazalcih v zvezi s položajem gospodarske panoge Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 229 do 238 začasne uredbe.

(105) Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da na podlagi gospodarskih kazalcev za gospodarsko panogo Skupnosti ni mogoče sprejeti sklepa, da je bila tej gospodarski panogi povzročena bistvena škoda. Dokazovale so, da je bil položaj gospodarske panoge Skupnosti v zadevnem obdobju razmeroma stabilen in da so se na področju proizvodnje, obsega prodaje in naložb pokazali celo znaki izboljšanja. Padajoči trend donosnosti pa naj bi bilo mogoče razložiti z odločitvijo gospodarske panoge Skupnosti, da se usmeri na izdelke z višjimi proizvodnimi stroški.

(106) Kot je že navedeno v uvodnih izjavah 237 in 238 začasne uredbe, je sklep o bistveni škodi, povzročeni gospodarski panogi Skupnosti, temeljil na dejstvu, da gospodarska panoga Skupnosti, soočena s subvencioniranim uvozom, ni mogla slediti pozitivnemu razvoju trga, ni nikoli več uspela doseči svojega prejšnjega tržnega položaja, stabilen obseg prodaje pa je uspela obdržati samo na račun svoje donosnosti, ki se je zaradi nizkih prodajnih cen zelo poslabšala. Obseg prodaje gospodarske panoge Skupnosti se je med letom 1994 in obdobjem preiskave dejansko povečal samo za 5 %, medtem ko se je trg Skupnosti v istem obdobju povečal za 20 %. Poleg tega je rahel porast proizvodnje in naložb samo posledica prizadevanj gospodarske panoge Skupnosti, da obdrži svoj tržni delež. Tako padajoči trend donosnosti gospodarske panoge Skupnosti ni izključno posledica dejstva, da je gospodarska panoga Skupnosti začela proizvajati tudi nekatere modele, pri katerih je bila konkurenca subvencioniranega uvoza manjša.

(107) Na podlagi zgoraj navedenega se sprejme sklep, da je bila gospodarski panogi Skupnosti povzročena bistvena škoda v skladu z uvodnima izjavama 237 in 238 začasne uredbe.

(F) VZROK ŠKODE

(108) Službe Komisije so v skladu s členom 8(6) in (7) osnovne uredbe preučile, ali je uvoz s poreklom iz Indije povzročil bistveno škodo. Poleg tega so preučile tudi, ali bi lahko gospodarski panogi Skupnosti škodo hkrati povzročali drugi znani dejavniki in ne subvencioniran uvoz, da bi s tem zagotovile, da se morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ne pripiše subvencioniranemu uvozu.

(a) Učinki subvencioniranega uvoza

(109) Znaten porast obsega prodaje (okrog 850 %) in tržnega deleža subvencioniranega uvoza (z 1,4 % na 11,1 %) med letom 1994 in obdobjem preiskave ter precejšnje nelojalno nižanje cen sta časovno sovpadla s poslabšanjem položaja gospodarske panoge Skupnosti v smislu izgube tržnih deležev, padca cen in poslabšanja donosnosti.

(110) Ko se je povpraševanje leta 1996 po močni rasti v letu 1995 zmanjšalo, je neprekinjeno naraščanje subvencioniranega uvoza negativno vplivalo na gospodarsko panogo Skupnosti. Kajti v tem letu se je izredno povečal uvoz s poreklom iz Indije.

(111) Od rasti trga od leta 1997 dalje je imel korist predvsem subvencioniran uvoz. Gibanje obsega prodaje gospodarske panoge Skupnosti ni sledilo tendenci rasti trga in njene prodajne cene niso več dosegle prejšnjih ravni. Nasprotno, gospodarski panogi Skupnosti se je preprečilo zvišanje cen in pretrpela je močan padec cen, kar kaže ugotovljeno nelojalno nižanje cen. Ta položaj se odraža v padajoči donosnosti in zmanjšanju števila zaposlenih.

(112) Zaradi poceni uvoza s poreklom iz Indije je imela gospodarska panoga Skupnosti možnost, bodisi da obdrži svoje cene in s tem tvega izgubo obsega prodaje bodisi da sledi nizkim cenam subvencioniranega izvoza ne glede na posledice za donosnost. Obe strategiji sta negativno vplivali na donosnost bodisi neposredno (z nizkimi cenami) bodisi posredno (z visokimi cenami, ki so vodile do zmanjšanja obsega prodaje in s tem do povišanja proizvodnih stroškov na tono). Od leta 1996 so vsi proizvajalci Skupnosti bistveno znižali svoje prodajne cene, kar je imelo ponovno negativne posledice na njihovo donosnost, čeprav so si prizadevali usmeriti se na določene tržne niše, da ne bi pretrpeli še večje škode zaradi učinkov subvencioniranega uvoza. To jasno priča o občutljivosti trga na cene in o velikih posledicah nelojalnega nižanja cen, ki so ga izvajali indijski proizvajalci izvozniki.

(b) Učinki drugih dejavnikov

(113) Službe Komisije so v skladu s členom 8(7) osnovne uredbe preučile, ali bi lahko na položaj gospodarske panoge Skupnosti vplivali dejavniki, ki niso subvencioniran uvoz iz Indije, pri čemer so še posebej preučile vlogo drugih proizvajalcev Skupnosti, ki v preiskavi niso sodelovali, in vlogo uvoza iz tretjih držav.

(i) Drugi proizvajalci Skupnosti

(114) Po sprejetju začasne uredbe so nekatere zainteresirane stranke izrazile dvom, da je škodo, ki jo je pretrpela gospodarska panoga Skupnosti, povzročil subvencioniran uvoz. Še zlasti so trdile, da so vzrok škode drugi dejavniki, in sicer drugi proizvajalci Skupnosti. V zvezi s tem so dokazovale, da zaradi omejenega sodelovanja proizvajalcev Skupnosti ocena vpliva prodaje nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti ni v celoti zanesljiva.

(115) Treba je spomniti, da so podrobni in preverjeni podatki na razpolago samo za gospodarsko panogo Skupnosti. Zaradi visoke ravni sodelovanja gospodarske panoge Skupnosti, kar zagotavlja reprezentativne ugotovitve, ter zaradi transparentnosti trga Skupnosti s tanko žico iz nerjavnega jekla, ki je občutljiv na cene, je dopustno sklepati, da so drugi proizvajalci Skupnosti, še zlasti glede cen, verjetno sledili podobnemu trendu kot gospodarska panoga Skupnosti. Poleg tega nobena od zainteresiranih strank ni predložila informacij, ki bi dale sklepati, da so proizvajalci, ki niso med pritožniki, dosegli boljše poslovne rezultate.

(ii) Uvoz iz tretjih držav

(116) Tržni deleži uvoza iz tretjih držav so naslednji:

(V % obsega) |

| 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | Obdobje preiskave |

Koreja | 0,4 | 0,6 | 1,0 | 1,1 | 1,5 |

Švica | 6,6 | 6,3 | 5,5 | 6,7 | 6,9 |

Druge države | 1,4 | 2,8 | 2,5 | 1,7 | 2,2 |

Skupaj drug uvoz | 8,4 | 9,7 | 9,0 | 9,6 | 10,6 |

(117) Tržni delež uvoza debele žice iz nerjavnega jekla s poreklom iz tretjih držav se je med letom 1994 in obdobjem preiskave povečal samo za 2,2 odstotni točki, medtem ko se je tržni delež subvencioniranega uvoza s poreklom iz Indije v istem obdobju povečal za 9,7 odstotnih točk. Preiskava tudi ni odkrila nobenih znamenj nelojalnega nižanja prodajnih cen gospodarske panoge Skupnosti.

Koreja

(118) Preučitev uvoza s poreklom iz Koreje v okviru te preiskave je pokazala, da je tehtana povprečna stopnja subvencije na ravni države pod pragom de minimis. Na podlagi zgoraj prikazanega gibanja tega uvoza se sprejme sklep, da je naraščajoči trend pri njem sicer manj izrazit kot pri uvozu s poreklom iz Indije, vendar ne zanemarljiv.

(119) Na podlagi zgornjih ugotovitev se sprejme sklep, da je uvoz iz tretjih držav sicer lahko prispeval k škodi, povzročeni gospodarski panogi Skupnosti, da pa se sam zase, še zlasti zaradi gibanja tržnega deleža teh tretjih držav v zadevnem obdobju, ne more šteti kot zadosten za prekinitev ugotovljene vzročne povezave med subvencioniranim uvozom iz Indije in bistveno škodo, povzročeno gospodarski panogi Skupnosti.

(iii) Drugi dejavniki

(120) Nobena od zainteresiranih strank ni predložila novih argumentov glede tega, ali bi lahko drugi dejavniki prispevali k škodi, povzročeni gospodarski panogi Skupnosti, in sicer zlasti padec povpraševanja, spremembe vzorcev porabe, tehnološki razvoj ter spremembe glede ustvarjenega izvoza ali produktivnosti gospodarske panoge Skupnosti. Zato se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 247 do 250 začasne uredbe.

(c) Sklep o vzroku škode

(121) Tudi če so dejavniki, ki niso subvencioniran uvoz s poreklom iz Indije, morebiti prispevali k škodi, povzročeni gospodarski panogi Skupnosti, le ti ne spremenijo vzročne povezave med subvencioniranim uvozom s poreklom iz Indije in bistveno škodo, ki je bila s tem povzročena gospodarski panogi Skupnosti.

(122) Na podlagi zgoraj navedenega se sprejme sklep, da je subvencioniran uvoz s poreklom iz Indije sam po sebi vzrok bistvene škode, povzročene gospodarski panogi Skupnosti.

(G) INTERES SKUPNOSTI

(123) Po sprejetju začasne uredbe so uporabniki predložili pripombe v zvezi z možnimi učinki dajatev.

(124) Glede gospodarske panoge Skupnosti in drugih proizvajalcev Skupnosti ni bil predložen noben dodaten argument k vplivu dajatev na njihov položaj, tako da se potrdi sklep, da bo uvedba ukrepov tej gospodarski panogi Skupnosti omogočila, da ponovno doseže zadovoljivo stopnjo donosnosti ter da ohrani in nadalje razvija svoje dejavnosti v Skupnosti, s čimer zagotavlja delovna mesta in naložbe.

(125) Ker neodvisni uvozniki in dobavitelji niso predložili dodatnih argumentov, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 257 do 261 začasne uredbe.

(126) Glede uporabnikov so nekatera podjetja trdila, da bo uvedba ukrepov neposredno vplivala na njihov gospodarski položaj, saj se bodo s tem podražile njihove surovine. Vendar pa so navedla tudi, da lahko svoje potrebe pokrivajo v državah, ki niso zadevna država. Poleg tega bi bil vpliv morebitnega zvišanja cen zaradi splošno nizke ravni dajatev omejen.

(127) Drugi uporabniki so poudarjali kakovost in zanesljivost izdelkov gospodarske panoge Skupnosti ter zaradi tega menili, da uvedba ukrepov ne bo vplivala na njihov položaj.

(128) Zato se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 252 do 268 začasne uredbe, po katerih ni utemeljenih razlogov proti uvedbi izravnalnih dajatev.

(H) DOKONČEN POTEK UKREPOV

1. Koreja

(129) Na podlagi zgornjih ugotovitev, da je tehtano povprečje stopnje subvencije na ravni države za uvoz s poreklom iz Koreje de minimis, je treba ta postopek v skladu s členom 14(3) osnovne uredbe ustaviti.

2. Indija

(130) Na podlagi zgornjih ugotovitev o subvencioniranju, škodi, vzročni povezavi in interesu Skupnosti se je proučilo, kakšno obliko in kakšen obseg bi morali imeti dokončni izravnalni ukrepi, da se odpravijo učinki škodljivih subvencij, ki izkrivljajo trgovino, in da se na trgu Skupnosti z debelo žico iz nerjavnega jekla ponovno vzpostavijo pogoji učinkovite konkurence.

(131) V skladu s pojasnili iz uvodne izjave 271 začasne uredbe se je zato izračunala raven neškodljivih cen, pri kateri gospodarska panoga Skupnosti pokrije svoje proizvodne stroške in doseže primerno donosnost prodaje.

(132) Primerjava neškodljivih cen z izvozno ceno proizvajalcev je izkazala stopnje škode, ki so bile razen v primeru enega proizvajalca izvoznika v vseh primerih enake subvencijam, ugotovljenim za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ali višje od njih.

(133) V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe mora stopnja dajatve ustrezati višini subvencije, razen če je stopnja škode nižja. Tako so stopnje dajatve za sodelujoče indijske proizvajalce izvoznike naslednje:

Podjetje | Predlagana izravnalna dajatev % |

Bhansali Bright Bars Pvt Ltd | 18,5 |

Devidayal Ltd, Mumba | 18,4 |

Indore Wire Ltd, Indore | 19,3 |

Isibars/Isinox Ltd, Mumbai | 13,2 |

Kei Industries Ltd, Delhi | 0 |

Macro Bars and Wires Pvt Ltd, Mumbai | 25,4 |

Mukand Ltd, Mumbai | 13,2 |

Raajratna Metal Industries Ltd, Mumbai | 28,6 |

Triveni Shinton, Mumbai | 0 |

Venus Wire, Indore | 35,4 |

(134) Da se nepripravljenost na sodelovanje ne bi nagradila, se je štelo za primerno, da se stopnja dajatve za nesodelujoča podjetja določi na podlagi najvišje stopnje, ki je bila za sodelujoča podjetja ugotovljena pri posameznem subvencijskem programu, kar za nesodelujoča podjetja s sedežem v Indiji znaša 48,8 %.

(135) Individualne stopnje dajatve, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev v okviru te protisubvencijske preiskave. S tem odražajo položaj ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatve veljajo tako izključno za uvoz izdelkov, ki so po poreklu iz zadevne države in jih proizvedejo poimensko navedene pravne osebe. Za izdelke, ki jih proizvedejo druga podjetja, ki v izvedbenem delu te uredbe niso poimensko navedena, vključno s povezanimi podjetji, ne veljajo te individualne stopnje dajatve, temveč preostala stopnja dajatve.

(136) Zahtevke za uporabo teh individualnih stopenj dajatve (npr. zaradi spremembe imena podjetja) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena.

(J) POBIRANJE ZAČASNIH DAJATEV

(137) Zaradi višine subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep in ki so bile ugotovljene za proizvajalce izvoznike s sedežem v Indiji, ter zaradi obsega škode, povzročene gospodarski panogi Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasne izravnalne dajatve na uvoz s poreklom iz Indije v okviru Uredbe (ES) št. 618/1999, dokončno poberejo v višini dokončnih dajatev oziroma v višini začasnih dajatev, če so slednje nižje.

(138) Varščine, položene za začasne izravnalne dajatve na uvoz s poreklom iz Koreje, je treba sprostiti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več, ki vsebuje 2,5 masnega odstotka ali več niklja, druge kot tiste, ki vsebuje 28 masnih odstotkov ali več, vendar ne več kot 31 masnih odstotkov niklja, in 20 masnih odstotkov ali več, vendar ne več kot 22 masnih odstotkov kroma, ki se uvršča pod oznako KN ex72230019 (označba TARIC 7223001990) in je po poreklu iz Indije.

2. Stopnje dokončne izravnalne dajatve na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno so:

Producer | | Stopnja dajatve (%) | Dodatna označba TARIC |

—Bhansali Bright Bars Pvt Ltd, C-8/3, T.T.C. Industrial Area, Village — Pawne Opposite P.I.L., Thane - Belapur Road, Navi Mumbai 400 705 | 18,5 | A009 |

—Devidayal Industries Ltd, Gupta Mills Estate, Reary Road, Mumbai 400 010 | 18,4 | A010 |

—Indore Wire Company Ltd, Near Fort, Indore 452 006 (M.P.) | 19,3 | A004 |

—Isinox Steels Ltd Indiasteel Complex, Railway Gate No 4, Antop Hill, Wadala, Mumbai 400 037 | 13,2 | A002 |

—Isibars Ltd Indiasteel Complex, Railway Gate No 4, Antop Hill, Wadala, Mumbai 400 037 | 13,2 | A011 |

—Mukand Ltd, L.B.S. Marg, Kurla, Mumbai 400 070 | 13,2 | A003 |

—Raajratna Metal Industries Ltd, 909, Sakar - III, Nr Income Tax, Ahmedabad 380 014 | 28,6 | A005 |

—Venus Wire Industries Ltd, Block No 19, Raghuvanshi Mill Compound, Senapati Bapat Marg, Lower Parel, Mumbai 400 013 | 35,4 | A006 |

—Macro Bars and Wires Pvt. Ltd, 702 Bombay Market Building Taredo Road, Mumbai 400 032 | 25,4 | A008 |

—Kei Industries Ltd, D-90, Okhla Industrial Area Phase-1, New Delhi, India | 0 | A020 |

—Triveni Shinton International Ltd., Kanti Mansion, 6 Murai Mohalla Indore, 400 001, (M.P.) | 0 | A012 |

— All other companies | 48,8 | A999 |

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

4. V nasprotju z dajatvijo na ravni države za "vsa preostala podjetja" veljajo individualne stopnje dajatve, navedene v tej uredbi, izključno za uvoz izdelkov, ki jih proizvedejo poimensko navedene pravne osebe/podjetja in so po poreklu iz zadevne države. Te stopnje ne veljajo za izdelke, ki jih proizvedejo podjetja, ki v izvedbenem delu te uredbe niso natančno poimensko navedena.

Zahtevke za uporabo teh individualnih stopenj dajatve (npr. zaradi spremembe imena podjetja) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena. Komisija bo po posvetovanju s svetovalnim odborom uredbo ustrezno spremenila in dopolnila seznam podjetij, za katera veljajo individualne stopnje dajatve.

Člen 2

1. Varščine, položene za začasne izravnalne dajatve na uvoz s poreklom iz Indije v okviru Uredbe (ES) št. 618/1999, se dokončno poberejo v višini dokončno uvedenih dajatev. Varščine, ki presegajo dokončne izravnalne dajatve, se sprostijo.

2. Določbe iz člena 1(4) se uporabljajo tudi za dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne izravnalne dajatve.

Člen 3

Ustavi se postopek v zvezi z uvozom žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več s poreklom iz Koreje. Varščine, položene za začasne izravnalne dajatve na uvoz s poreklom iz Koreje v okviru Uredbe (ES) št. 618/1999, se sprostijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. julija 1999

Za Svet

Predsednik

S. Niinistö

[1] UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

[2] UL L 79, 24.3.1999, str. 25.

[3] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 905/98 (UL L 128, 30.4.1998, str. 18).

[4] UL C 394, 17.12.1998, str. 6.

[5] UL L 273, 9.10.1998, str. 4.

[6] UL L 202, 18.7.1998, str. 44.

--------------------------------------------------