31999D0035

Odločba Komisije

z dne 9. decembra 1998

o postopkih za izvajanje Direktive Sveta ES 95/57 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma

(objavljeno pod dokumentarno številko K(1998) 3950)

(Besedilo velja za EGP)

(1999/35/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta ES 95/57 z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma [1] in zlasti členov 3, 7 in 10 Direktive,

ker je treba določiti opredelitve pojmov, ki se bodo uporabile pri značilnostih zbiranja podatkov, zato da se omogoči zbiranje usklajenih statističnih podatkov;

ker je treba za hitrejše zbiranje podatkov določiti postopke posredovanja zahtevanih podatkov;

ker je v prehodnem obdobju primerno, da se državam članicam dovolijo potrebna odstopanja, ki omogočajo prilagoditev njihovih nacionalnih statističnih sistemov zahtevam Direktive ES 95/57;

ker so predvideni ukrepi v tej odločbi v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ki je bil ustanovljen s Sklepom 89/382/EGS, Euratom,

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Opredelitve pojmov, ki se bodo ob upoštevanju člena 3 Direktive 95/57/ES uporabljale pri značilnostih zbiranja podatkov in prilagoditvah razčlenitve po geografskih območjih, so določene v Prilogi I.

Člen 2

Podrobna pravila za postopke pri posredovanju podatkov so, ob upoštevanju člena 7 Direktive 95/57/ES, navedena v Prilogi II.

Člen 3

Ob upoštevanju člena 10 Direktive 95/57/ES so odstopanja, ki se dovolijo državam članicam, navedena v Prilogi III.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. decembra 1998

Za Komisijo

Yves-Thibault De Silguy

Član Komisije

[1] UL L 291, 6.12.1995, str. 32.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Opredelitve, ki bodo uporabljene pri značilnostih zbiranja podatkov

1. NASTANITVENA STATISTIKA

1.1 OPREDELITVE TURISTIČNIH NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI

Turistične nastanitvene zmogljivosti

Opredelitev:

Vse zmogljivosti, ki so občasno ali stalno namenjene prenočevanju turistov.

Vrste turističnih nastanitvenih zmogljivosti so:

(i) Nastanitveni gostinski obrati

Hoteli in podobni obrati

- hoteli

- podobni obrati

Drugi nastanitveni gostinski obrati

- počitniška stanovanja in hiše

- kampi

- marine

- drugi nastanitveni obrati, d. n.

Specializirani nastanitveni obrati

- zdraviliški obrati

- počitniški in drugi tabori

- javna prevozna sredstva

- konferenčna središča

(ii) Zasebne nastanitvene zmogljivosti

Najete nastanitvene zmogljivosti

- najete sobe

- najete hiše ali stanovanja

Brezplačne zasebne nastanitvene zmogljivosti

- sekundarna počitniška bivališča

- pri sorodnikih ali prijateljih

- druge brezplačne nastanitve, d. n.

Pri opredelitvah nastanitvenih obratov, kakor je opisano v tej prilogi, je vključeno sklicevanje na Standardno klasifikacijo dejavnosti v Evropski uniji (NACE Rev. 1) in skupine po Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA). CPA je skladna z NACE, vendar je podrobnejša. Opredelitve turizma in klasifikacija NACE se skoraj popolnoma ujemajo, razen manjših neskladnosti v zvezi s postavko "Hoteli in podobni obrati". Vsekakor so glede na opombe NACE in CPA nekateri podobni obrati, zlasti "gostišča, turistične kmetije, prenočišča in z njimi povezane storitve v garni hotelih, penzionih", uvrščeni med "druge nastanitvene obrate, ki niso uvrščeni drugam (d. n.)" (NACE 55.23). Večino hotelskih in podobnih obratov pa zajemata NACE 55.11 in 55.12, saj je v opombah jasno navedeno, da so v teh skupinah vključeni "hoteli, moteli in gostišča ter podobni objekti za bivanje".

1.1.1 Nastanitveni gostinski obrati

Opredelitev:

Nastanitveni gostinski obrat je obrat, ki zagotavlja prenočišče za potnika v sobi ali drugi enoti, vendar mora biti število zagotovljenih mest večje od določenega minimalnega števila za skupino ljudi, ki presega enoto ene družine. Vsi prostori v obratu morajo biti pod skupno komercialno upravo, tudi če obrat ne ustvarja dobička.

Hoteli in podobni obrati

Opredelitev:

Hoteli in podobni obrati so razdeljeni v sobe, ki po številu presegajo določeni minimum; imajo skupno upravo; zagotavljajo nekatere storitve, vključno s strežbo v sobi, dnevnim pospravljanjem postelje in čiščenjem sanitarij; razvrščeni so po razredih in kategorijah glede na ponudbo prostorov in storitev ter ne spadajo v kategorijo specializiranih nastanitvenih obratov.

Hoteli

Opredelitev:

Obsegajo hotele, hotele z apartmaji (aparthotele), motele, manjše obcestne hotele, hotele ob obali, klube in podobne obrate s hotelskimi storitvami, ki zajemajo več kakor le dnevno pospravljanje postelj ter čiščenje sob in sanitarij.

(Enako kakor hoteli v skupini 55.1 NACE (kjer so navedeni hoteli, moteli, gostišča in hoteli s konferenčnimi zmogljivostmi). NACE je naprej razčlenjena v 55.11 s hoteli in moteli z restavracijo ter 55.12 s hoteli in moteli brez restavracije. Ustrezata jim skupini CPA 55.11.10 in 55.12.10.)

Podobni obrati

Opredelitev:

Vključujejo prenočišča in penzione, turistična naselja in podobne nastanitvene obrate, ki so razdeljeni v sobe, kjer so zagotovljene omejene hotelske storitve, vključno z dnevnim pospravljanjem postelje ter čiščenjem sobe in sanitarij. V tej skupini so tudi gostišča in obrati, kjer poleg prenočišča ponujajo zajtrk (bed & breakfast), ter turistične kmetije.

(V skupini 55.23 NACE so zajeti drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam (vključuje vse obrate, razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč). Ločeno so pod 55.2 navedena gostišča in turistične kmetije. V skupini CPA pod 55.23.13 so zajete storitve dajanja v najem opremljene nastanitve za krajši čas, kamor spada tudi oddajanje zasebnih nastanitvenih zmogljivosti za krajši čas.)

Drugi nastanitveni gostinski in specializirani nastanitveni obrati

Opredelitev:

Vse turistom namenjene nastanitve, ki so lahko neprofitne, sodijo pod skupno upravo, zagotavljajo minimalne skupne storitve (dnevno pospravljanje postelje ni zajeto) in pri katerih ni nujna razdelitev v sobe, temveč je možna tudi v stanovanjske enote, prostore za kampiranje ali skupinska ležišča, ki se poleg ponujanja prenočitev pogosto ukvarjajo z neko dejavnostjo, npr. varovanjem zdravja, socialnimi prireditvami, kongresi ali prevozom.

Počitniška stanovanja in hiše

Opredelitev:

Zajeti so nastanitveni gostinski obrati pod skupno upravo, kakršne so npr. apartmajske hiše, počitniška naselja ali naselja bungalovov. Ponujajo omejene hotelske storitve (ni vključeno dnevno pospravljanje postelj in čiščenje).

(V skupini 55.23 NACE so zajeti pod kategorijo drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam. Sem so vključeni vsi preostali obrati razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč. Vključuje glavni del skupine CPA 55.23.12 — počitniška središča, počitniške hiše in stanovanja.)

Počitniške vasi, kjer so zagotovljene hotelske storitve, bi morale po opredelitvi biti vključene med hotele, čeprav ponavadi niso razdeljene v sobe. V to skupino bi bilo treba uvrstiti samo obrate, kjer hotelske storitve niso zagotovljene.

Kampi

Opredelitev:

Ponujajo nastanitvene zmogljivosti na omejenih območjih za šotore, karavane, počitniške prikolice in avtodome. Spadajo pod skupno upravo in zagotavljajo nekatere turistične storitve (trgovina, informacije, rekreacijske dejavnosti).

(Enako kakor pri NACE za skupino 55.22 — kampi, vključno s kampi za avtodome in počitniške prikolice. Enako kakor pri skupini CPA 55.22.10)

Kampi oddajajo prostore za šotore, počitniške prikolice, avtodome in podobne vrste prenočišč za obiskovalce, ki želijo prenočiti eno noč, prebivati nekaj dni ali tednov, pa tudi tistim osebam, ki želijo najeti stalni prostor za sezono ali čez vse leto. Dolgoročni najem stalnega prostora (za več kakor eno leto) se lahko šteje kot zasebna nastanitev.

Marine

Opredelitev:

Vključujejo pristanišča za čolne, kjer lahko njihovi lastniki za sezono ali za celo leto najamejo privez v vodi ali prostor na kopnem, in luke za plovila v tranzitu, kjer pomorščaki plačajo privez na noč. Ti dve vrsti se lahko kombinirata. Zagotovljene so vsaj nekatere sanitarne zmogljivosti. Marine lahko upravljajo klubi za vodne športe, podjetja ali javna uprava.

(Vključeno v skupino NACE 63.22 pod druge pomožne dejavnosti v vodnem prometu ali morda pod 55.23, kjer so drugi nastanitveni obrati za krajšičas, ki niso uvrščeni drugam, ali pa pod 92.62, kjer so druge športne storitve. Zajeto v skupini CPA 63.22.11 — pomožne storitve v vodnem prometu (razen prekladanja) ali morda v 55.23.15 — storitve drugih nastanitev za krajši čas, ki niso uvrščene drugam, ali pod 55.23.14 — storitve spalnih vagonov in spalnih namestitev v drugih prevoznih sredstvih ali pod 92.62.13 — druge storitve povezane s športnimi dogodki, ki niso uvrščene drugam.)

Drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam (d. n.)

Opredelitev:

Obsegajo mladinska prenočišča, skupinska ležišča, nastanitve za skupine, počitniške domove za starejše, počitniške domove za zaposlene v lasti podjetij in drugih organizacij, študentske domove, internate in druge podobne zmogljivosti, ki so pod skupno upravo, so v družbenem interesu in so pogosto subvencionirane.

(Zajemajo skupino NACE 55.21 — mladinska prenočišča in planinski domovi ter del skupine 55.23, kjer so drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam, kamor so vključeni vsi preostali obrati razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč. Zajema skupino CPA 55.21.10 — storitve mladinskih prenočišč in planinskih koč ter del skupine 55.23.15 — storitve drugih nastanitev za krajši čas, ki niso uvrščene drugam.)

Zdraviliški obrati

Opredelitev:

Zajema obrate za zdravljenje in nego z možnostjo nastanitve, kakršni so toplice, termalna zdravilišča, sanatoriji, višinska klimatska zdravilišča, okrevališča, centri za ohranitev zdravja in drugi podobni obrati.

(V skupini NACE 55.23 — drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam (in zajema vse druge obrate razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč) ali morda v 85.14 — druge zdravstvene storitve. Vključeno v skupini CPA 55.23.15 — storitve drugih nastanitev za krajši čas, ki niso klasificirane uvrščene drugam, ali morda v 85.14.15 — storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic.)

Zdraviliške obrate, kjer so zagotovljene hotelske storitve, je treba po opredelitvi vključiti k hotelom. V to skupino je treba vključiti samo obrate, ki ne zagotavljajo hotelskih storitev.

Počitniški in drugi tabori

Opredelitev:

Zajemajo tabore, kjer je zagotovljena nastanitev med počitniškimi dejavnostmi, npr. kmetijske, arheološke in ekološke delovne tabore, počitniške tabore, skavtske/taborniške tabore, jahalne, jadralne šole, gorska zavetišča, koče, športne tabore in druge podobne nastanitvene zmogljivosti.

(Vključeni v skupini NACE 55.23 — drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam, ki zajema vse druge obrate razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč. Vključuje skupino CPA 55.23.11 — storitve otroških počitniških taborov in del skupine 55.23.12 — storitve počitniških središč in počitniških domov.)

V skupino je treba vključiti tudi otroška letovišča, nastanitve jadralnih in jahalnih šol ter druga športna središča (ki ne ponujajo hotelskih storitev).

Javna prevozna sredstva

Opredelitev:

To so nastanitve v javnih prevoznih sredstvih s prenočitvenimi zmogljivostmi, ko ni možna ločitev cene prevoza od cene prenočevanja. V glavnem so to vlaki, ladje in čolni.

(Vključeni v skupini NACE 55.23 — drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam; zajema vse preostale obrate razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč. Je skoraj izenačena s skupino CPA 55.23.14 — storitve v spalnih vagonih in spalnih nastanitvah v drugih prevoznih sredstvih.)

Javna prevozna sredstva so precej enotna skupina med nastanitvenimi obrati, ker ni neposredno vezana na prostor (hotel na ladji, ki stoji na enem mestu in ne pluje, je razporejen kot hotel). Osebe, ki prenočujejo na ladjah za križarjenje, so enodnevni obiskovalci v državi sprejema (državi gostiteljici), vendar pa štejejo v državi, iz katere izvirajo, kot iz države usmerjeni turisti.

Konferenčna središča

Opredelitev:

Zajeti so obrati, ki ponujajo nastanitve in imajo posebne zmogljivosti v objektih, namenjenih za kongrese, konference, tečaje, poklicno izobraževanje, meditacijo, vero, akademije za mlade. Prenočevanje je ponavadi na voljo le udeležencem posebnih dejavnosti, ki so organizirane v obratu ali pa jih organizira sam obrat.

(Vključeni v skupino NACE 55.23 — drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam, ki zajema vse druge obrate razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč. Vključeni v skupino CPA 55.23.15 — storitve drugih nastanitev za krajši čas, ki niso uvrščene drugam.)

Konferenčna središča, ki zagotavljajo hotelske storitve, morajo biti v skladu z opredelitvijo (in NACE) vključena med hotele. V tej skupini so lahko zajeti samo obrati, ki ne zagotavljajo hotelskih storitev. Redni študentje ne smejo biti zajeti kot gostje v konferenčnih središčih.

Obravnava kombinacij vrst nastanitev v enem obratu

Dejansko pogosto najdemo v enem obratu več kakor eno vrsto nastanitve. Možne rešitve problema so:

(i) razdelitev obrata v dva (ali več) obratov. To je najboljša rešitev, če je obrat to sposoben (in pripravljen) narediti;

(ii) neupoštevanje druge vrste nastanitve, če je njena zmogljivost manjša od najmanjšega določenega praga države;

(iii) razporeditev glede na glavno vrsto. Glavna vrsta se lahko določi po zmogljivosti (najbolj pogosto) ali pa po uporabi zmogljivosti (ali po nekem drugem kriteriju).

1.1.2 Zasebne nastanitvene zmogljivosti

Opredelitev:

Zasebne nastanitvene zmogljivosti zajemajo druge turistične zmogljivosti, ki ne ustrezajo opredelitvi "obrata". Zasebne nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo za plačilo ali brez plačila omejeno število mest. Vsaka nastanitvena enota (soba, stanovanje) je neodvisna in jo zasedejo turisti, ponavadi za teden ali konec tedna, za 14 ali mesec dni, ali pa jo uporabljajo lastniki kot sekundarno počitniško bivališče.

Najete nastanitvene zmogljivosti

Najete sobe

Opredelitev:

Nastanitev, ki je zajeta v tej skupini, se od penzionov razlikuje v tem, da turist biva z družino, ki ponavadi živi v hiši. Za bivanje plačuje najemnino.

(Vključeno v skupini NACE 55.23 — drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam, ki vključuje tudi vse obrate, razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč. Vključeno v skupini CPA 55.23.13 — dajanje opremljenih nastanitvenih zmogljivosti v najem za krajši čas, ki zajema tudi gostišča, penzione in obrate, kjer ponujajo prenočišče in zajtrk).

Stalno (več kakor eno leto) najete sobe ne spadajo v to skupino.

Najete hiše ali stanovanja

Opredelitev:

Zajema stanovanja, vile, hiše, koče in druga bivališča, ki jih kot celovite enote začasno oddajajo gospodinjstva za turistično nastanitev.

(Zajeto v skupini NACE 55.23 — drugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam, kjer so vključeni tudi vsi obrati razen hotelov, kampov in mladinskih prenočišč. Vključeno v skupini CPA 55.23.13 — dajanje opremljenih nastanitvenih zmogljivosti v najem za krajši čas, ki zajema tudi gostišča, penzione ter obrate, kjer ponujajo prenočišče in zajtrk.)

Brezplačne zasebne nastanitvene zmogljivosti

Sekundarna počitniška bivališča

Opredelitev:

Zajema sekundarna stanovanja, vile, hiše, koče itd., ki jih na svojih počitniških potovanjih uporabljajo člani lastnikovega gospodinjstva. Ta skupina zajema tudi stanovanja, za katera so sklenjene pogodbe o časovnem zakupu.

(Zajema del skupine NACE 70.20 — dajanje lastnih nepremičnin v najem. Vključuje del skupine CPA 70.20.11 — dajanje lastnih stanovanjskih nepremičnin v najem).

Trajnejše najemanje sekundarnih stanovanj, hiš, vil, koč, prostorov v kampih in privezov v pristaniščih za čolne se lahko izenači z lastnimi stanovanji in se uvrsti pod tem poglavjem.

Pri sorodnikih ali prijateljih

Opredelitev:

Nastanitev v tej skupini zadeva tiste turiste, ki jim sorodniki ali prijatelji dovolijo, da brezplačno uporabljajo vse prostore v njihovem domu ali pa le del teh prostorov.

(Ni ustreznice v NACE ali CPA.)

Druge brezplačne nastanitve, ki niso uvrščene drugam (d. n.)

Opredelitev:

Ta skupina, ki se v celoti ne ujema z glavno skupino zasebne nastanitvene zmogljivosti, zajema druge vrste nastanitve, kakršni so prostori za šotore, počitniške prikolice, avtodomi na neurejenih predelih in ladje na neuradnih privezih.

(Vključuje majhen del skupine NACE 71.21 — dajanje drugih kopenskih vozil v najem. Vključuje del skupine CPA 71.21.14 — najemanje ali dajanje v najem motornih koles, počitniških prikolic in avtodomov in manjše dele drugih vrst najemanja ali dajanja v najem vozil ali transportne opreme.)

Ta skupina vključuje vsako zasebno nastanitev, ki se ne ujema s prejšnjimi skupinami. Edina zahteva je, da oseba dejansko prespi ali skuša prespati na nekem kraju. Vključeno je celo spanje ponoči v avtomobilu ali spanje v spalni vreči na prostem ali na železniški postaji.

1.2 OPREDELITEV SPREMENLJIVK

1.2.1 Zmogljivost nastanitvenih gostinskih obratov: lokalne enote na nacionalnem ozemlju

Število obratov

Opredelitev:

Lokalna enota je podjetje ali del podjetja, ki leži na geografsko opredeljenem kraju. Razen nekaterih izjem se na tem kraju ali pa iz njega izvaja gospodarska dejavnost, ki jo opravljajo ena ali več oseb (tudi če samo v polovičnem delovnem času).

Nastanitveni obrat se ujema z opredelitvijo lokalne enote kot proizvodne enote, ne glede na to, ali je prenočevanje turistov njena glavna ali sekundarna dejavnost. To pomeni, da se vsi obrati uvrščajo med nastanitvene, če njihova zmogljivost presega nacionalni minimum, čeprav večji del prometa lahko izvira iz restavracij ali drugih storitev.

Število sob

Opredelitev:

Soba je enota, sestavljena iz ene sobe ali skupine sob, ki pomenijo nedeljivo najemno celoto v nekem nastanitvenem obratu ali stanovanju.

Sobe so lahko eno-, dvo- ali večposteljne, odvisno od tega, ali so stalno opremljene za prenočitev ene, dveh ali več oseb (pametno je sobe uvrstiti vsako posebej). Število obstoječih sob je število, ki je v obratu običajno na voljo za nastanitev gostov (obiskovalcev, ki prenočijo), pri čemer niso zajete sobe zaposlenih v obratu. Če se soba uporablja za stalno bivanje (več kakor eno leto), ne sme biti zajeta. Kopalnice in sanitarije se ne štejejo kot sobe. Apartma je posebna vrsta sobe. Sestavljen je iz ene ali več sob in ima kuhinjsko enoto ter svojo kopalnico in toaletni prostor. Apartmaji lahko ponujajo hotelske storitve (v hotelih z apartmaji) ali pa ne.

Koče, hiše na podeželju, bungalovi in vile se lahko štejejo kot sobe in apartmaji, tj. če se oddajajo kot enota.

Število ležišč

Opredelitev:

Število ležišč v obratu ali stanovanju se določi po številu oseb, ki lahko prenočijo v posteljah, postavljenih v obratu (stanovanju), pri čemer se ne upoštevajo dodatna ležišča, ki se namestijo na zahtevo gosta.

Izraz ležišče se uporablja za eno posteljo, dvojna postelja šteje za dve ležišči. Enota se uporablja za ocenitev zmogljivosti katerekoli vrste nastanitve.

Ležišče je tudi prostor za nastanitev ene osebe na prostoru za postavitev šotora ali v čolnu na privezu. En prostor za kampiranje naj bi ustrezal 4 ležiščem, če dejansko število ležišč ni znano.

1.2.2 Zasedenost v nastanitvenih gostinskih obratih: domači in v državo usmerjeni turizem

Prihodi rezidentov in nerezidentov

Opredelitev:

Prihod (odhod) pomeni, da se oseba, ki prispe v (ali pa zapusti) nastanitveni gostinski obrat ali zasebno nastanitev, tam prijavi (odjavi).

Statistično gledano ni velike razlike, če se namesto prihodov štejejo odhodi. Ne velja nobena starostna meja: otroci se štejejo kot odrasli, tudi če so prenočitve otrok brezplačne. Prihodi se registrirajo po državi prebivališča gosta in po mesecu. Če je mogoče, prihodi oseb, ki niso turisti (npr. begunci), ne smejo biti vključeni. Prihodi enodnevnih obiskovalcev, ki preživijo v obratu le nekaj ur (ne prenočijo, datum prihoda in odhoda sta enaka), niso zajeti v nastanitveni statistiki.

Prenočitve rezidentov in nerezidentov

Opredelitev:

Prenočitev je vsaka noč, ki jo gost dejansko preživi (prespi ali se zadržuje) ali pa ko je prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna) v nastanitvenem gostinskem obratu ali v zasebnih nastanitvenih zmogljivostih.

Prenočitve se izračunajo po državi prebivališča gosta in po mesecu. Navadno se datum prihoda razlikuje od dneva odhoda, vendar so osebe, ki prispejo po polnoči in odidejo istega dne, vključene v prenočitve. Oseba ne sme biti sočasno prijavljena v dveh nastanitvenih obratih. Če je mogoče, bi morali prenočitve oseb, ki niso turisti (npr. begunci), izključiti.

Država prebivališča

Opredelitev:

Oseba šteje kot prebivalec države (kraja), če:

(a) je v tej državi (kraju) živela večino časa v preteklosti ali pa 12 mesecev; ali

(b) je v tej državi (kraju) živela za krajši čas in se namerava v 12 mesecih tja vrniti in tam stalno živeti.

Tuje (mednarodne) turiste naj bi razvrstili po državi prebivališča, ne po državljanstvu. Z vidika turizma se vsaka oseba, ki se preseli v drugo državo (kraj) in tam namerava ostati več kakor eno leto, izenači z drugimi prebivalci te države (kraja). Državljani, ki bivajo v tujini in se vračajo v domovino na začasni obisk, se ne uvrščajo med domače goste, pač pa med tuje — nerezidente. Državljanstvo je navedeno v potnem listu osebe (ali v katerem drugem identifikacijskem dokumentu), medtem ko je državo prebivališča treba določiti z vprašanjem tej osebi ali pa o njej sklepati npr. na podlagi njenega naslova.

Neto zasedenost ležišč

Opredelitev:

Neto stopnja zasedenosti ležišč v enem mesecu se izračuna z deljenjem skupnega števila prenočitev s produktom ležišč na voljo in številom dni, ko so ta ležišča dejansko na voljo (brez dni, ko so objekti sezonsko ali začasno zaprti zaradi obnove, po odredbi policije itd.) za isto skupino obratov, pri čemer se pomnoži količnik s 100, da se rezultat izrazi v odstotkih.

Formula: Neto stopnja zasedenosti ležišč (NSZL) = (P/Rd) × 100

kjer je P število prijavljenih prenočitev v mesecu (letu), Rd (razpoložljivi dnevi na ležišče) pa število dni, ko so bila ležišča na voljo turistom. Stopnje se ponavadi izračunavajo na eno decimalko natančno.

Bruto zasedenost ležišč

Opredelitev:

Bruto stopnja zasedenosti ležišč za en mesec se dobi z deljenjem skupnega števila prenočitev s produktom ležišč in številom dni v ustreznem mesecu (včasih se to imenuje potencialne prenočitve na ležišče) za isto skupino obratov, pri čemer se pomnoži količnik s 100, da se rezultat izrazi v odstotkih.

Formula: Bruto stopnja zasedenosti ležišč (BSZL) = (P/Od) x 100

kjer je Od število potencialnih dni na ležišče v ustreznem obdobju (mesecu ali letu).

2. TURISTIČNO POVPRAŠEVANJE

2.1 OPREDELITVE TURIZMA

Turizem

Opredelitev:

Dejavnosti oseb, ki potujejo v kraje zunaj njihovega običajnega okolja in tam tudi ostanejo manj kakor eno leto brez prekinitve z namenom preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali zaradi drugih razlogov.

Turizem je podmnožica potovanj, kadar se potovanje razume v širšem smislu in pomeni premikanje iz enega v drug kraj. Turizem pokriva svetovni trg potovanj znotraj splošne mobilnosti prebivalstva in zagotovljanja storitev obiskovalcem. Turizem pomeni navado neke osebe, da zaradi različnih razlogov potuje iz svojega običajnega okolja. Nekateri neprostovoljni razlogi za potovanja so izključeni s konvencijo: neprostovoljno bivanje v bolnišnici in drugih zdravstvenih ustanovah, ki zagotavljajo klinično/internistično zdravljenje, ki ga predpiše zdravnik, ni zajeto. Druge neprostovoljne izjeme so bivanje v zaporu ter služenje vojaškega roka (upoštevati je treba, da se počitnice iz institucij lahko normalno uvrstijo v turizem).

V povezavi z neko državo se lahko razlikujejo tri vrste turizma:

Opredelitve:

(i) Domači turizem vključuje dejavnosti rezidentov neke države, ki potujejo in se zadržujejo samo v krajih znotraj države, vendar zunaj svojega običajnega okolja.

(ii) V državo usmerjeni turizem vključuje dejavnosti nerezidentov neke države, ki potujejo in se zadržujejo v krajih te države in zunaj svojega običajnega okolja.

(iii) Iz države usmerjeni turizem vključuje dejavnosti rezidentov neke države, ki potujejo in se zadržujejo v krajih zunaj te države in zunaj svojega običajnega okolja.

Podobne opredelitve se lahko uporabijo za druga območja, regije ali skupine držav, pri čemer se "država" zamenja z območjem sklicevanja. Tri oblike turizma se lahko kombinirajo na tri načine, da se dobijo naslednje kategorije turizma:

(i) notranji turizem, ki zajema "domači turizem" in "v državo usmerjeni turizem",

(ii) nacionalni turizem, ki zajema "domači turizem" in "iz države usmerjeni turizem",

(iii) mednarodni turizem, ki zajema "v državo usmerjeni turizem" in "iz države usmerjeni turizem".

Potnik

Opredelitev:

Oseba na potovanju med dvema ali več državami ali med dvema ali več kraji v državi prebivališča.

Obiskovalec

Opredelitev:

Oseba, ki za čas, krajši od 12 mesecev, potuje v neki kraj, ki ni njeno običajno okolje, in glavni razlog potovanja ni opravljanje dejavnosti, za katero prejme plačilo v obiskanem kraju.

Med obiskovalce (domače/tuje) so vključeni:

turisti

Opredelitev:

Obiskovalci, ki vsaj eno noč prenočijo v nastanitvenem gostinskem obratu ali v zasebnih nastanitvenih zmogljivostih v obiskanem kraju/državi.

in

enodnevni obiskovalci

Opredelitev:

Obiskovalci, ki ne preživijo noči v nastanitvenem gostinskem obratu ali v zasebnih nastanitvenih zmogljivostih v obiskanem kraju/državi.

Tri osnovna merila, po katerih se obiskovalec loči od drugih potnikov, so:

(i) Potovanje mora potekati v kraj, ki ni njegovo običajno okolje, s čimer je izključen lokalni prevoz na krajše razdalje in redni prevoz, tj. bolj ali manj redno potovanje med krajem dela/študija in krajem prebivanja.

(ii) Bivanje v obiskanem kraju ne bi smelo trajati več kakor 12 zaporednih mesecev, ko bi obiskovalec z daljšim bivanjem postal rezident tega kraja (po statističnem pojmovanju).

(iii) Glavni razlog obiska ne sme biti opravljanje neke dejavnosti, za katero prejme obiskovalec plačilo v obiskanem kraju, kar bi izključilo delovne migracije.

Naslednje kategorije potnikov ne smejo biti uvrščene med prihode in odhode mednarodnih obiskovalcev:

(i) Osebe, ki vstopijo ali zapustijo državo kot migranti, vključno z njihovimi družinskimi člani, ki jih spremljajo ali se jim pridružijo.

(ii) Osebe, kakršni so delavci ob meji, ki bivajo v bližini državne meje in delajo v drugi državi.

(iii) Diplomati, uslužbenci konzulata in pripadniki oboroženih sil, kadar potujejo iz svoje države v dodeljeno jim državo ali nasprotno, vključno z njihovimi družinskimi člani in zaposlenimi osebami, ki jih spremljajo ali se jim pridružijo.

(iv) Osebe, ki potujejo kot begunci ali nomadi.

(v) Osebe v tranzitu, ki formalno ne vstopijo v državo prek kontrole potnih listin, npr. potniki v tranzitu v letalskem prometu, ki se za kratek čas zadržijo na določenem območju letališkega terminala, ali ladijski potniki, ki nimajo dovoljenja za izkrcanje. V to kategorijo spadajo tudi potniki, ki jih neposredno pripeljejo iz enega na drugo letališče ali terminal. Drugi potniki v tranzitu skozi državo se štejejo med obiskovalce.

Med prihode in odhode domačih obiskovalcev ne štejejo naslednje kategorije potovanj:

(i) Rezidenti, ki potujejo v drug kraj v državi z namenom, da v si tem kraju uredijo svoje običajno bivališče.

(ii) Osebe, ki potujejo v drug kraj v državi, kjer bodo opravljali dejavnost, za katero bodo v obiskanem kraju prejeli plačilo.

(iii) Osebe, ki začasno potujejo na delo v institucije, ki so v državi.

(iv) Osebe, ki redno ali pogosto potujejo na delo ali študij med sosednjima krajema.

(v) Nomadi in osebe brez stalnega bivališča.

(vi) Oborožene sile na manevrskih vajah.

Razdelek C Priloge k Direktivi se nanaša le na turiste in prenočitvena potovanja. Zato enodnevni obiskovalci in njihova potovanja niso zajeti. Križarjenja lahko ločimo že na začetku raziskave (odvisno od raziskave), prav tako prenočitvena potovanja na eno ali več lokacij.

Običajno okolje

Opredelitev:

Običajno okolje neke osebe sestoji iz neposredne bližine njenega doma in delovnega mesta ali mesta študija ter drugih pogosto obiskanih krajev.

Pojem običajnega okolja ima dve dimenziji, bližino in pogostost. Kraji, ki ležijo v bližini kraja prebivanja neke osebe, so del običajnega okolja, čeprav jih redko obišče. Kraji, ki so obiskani pogosto (= v povprečju enkrat tedensko ali večkrat) ali na ponavljajoči se osnovi, so del običajnega okolja neke osebe, čeprav lahko ležijo na precejšnji razdalji (ali v drugi državi) od kraja prebivališča. Za neko osebo obstaja samo eno običajno okolje in ta pojem velja za domači in za mednarodni turizem. Osebe, ki delajo v prevoznih sredstvih (vozniki tovornjakov, osebje na vlakih in letalih itd.), prodajni agenti ali predstavniki so vključeni v turizem kot poslovni potniki, razen če so njihova potovanja, zlasti v državi prebivališča, pogosta in se ponavljajo. V tem primeru so lahko izvzeti po kriteriju običajnega okolja.

Razlog potovanja

Opredelitev:

Obstaja samo en glavni razlog za neko potovanje. Brez tega razloga do potovanja ne bi prišlo.

Direktiva razlikuje dva glavna razloga za potovanje:

(i) poslovni in strokovni,

(ii) počitnice, rekreacija ali prosti čas.

Počitnice zaradi "obiska prijateljev in sorodnikov" je treba zajeti v točki (ii).

Kraj/država izvora

Opredelitev:

To je kraj/država, iz katere se začne potovanje. Ponavadi je kraj/država enak/a kraju/državi prebivališča.

Potovanje se lahko začne tudi iz kraja dela ali študija. Vendar to za turizem ni pomembno, saj lahko še vedno kraj bivanja šteje kot kraj izvora. Kadar ljudje v času raziskave živijo v drugem kraju, ki ni kraj njihovega bivanja (npr. kratkotrajni migranti in sezonski delavci), se tak kraj šteje kot kraj izvora. Za enodnevne izlete je lahko kraj izvora kraj sekundarnega bivališča neke osebe, čeprav jih je koristno ločevati od potovanj, ki se začnejo iz prvega bivališča.

2.2 OPREDELITVE SPREMENLJIVK

2.1.1 Obseg turizma

Število turistov (oseb, pritegnjenih v turizem)

Opredelitev:

Obiskovalci, ki v obiskanem kraju/državi bivajo vsaj eno noč v nastanitvenih gostinskih obratih ali v zasebnih nastanitvenih zmogljivostih.

Število turističnih potovanj

Opredelitev:

Potovanja, ki se jih udeležijo turisti, z drugimi besedami so to prenočitvena potovanja.

Cilj potovanja, ki je usmerjeno iz države, se glede na zemljepisno razčlenitev sveta, se lahko določi na različne načine. Lahko gre:

(i) za kraj, ki ga obiskovalec šteje kot najpomembnejši obiskani kraj (opredelitev cilja potovanja po glavnem razlogu),

(ii) za kraj, kjer preživi večino časa (opredelitev cilja potovanja po trajanju), ali

(iii) za najbolj oddaljeni obiskani kraj (opredelitev cilja potovanja glede na oddaljenost).

Koristno je poznati vse opredelitve za cilje potovanja kakor tudi manj pomembne tranzitne cilje. Glavni cilj potovanja (kraj, država) mora biti ločen od drugih. Glavni cilj potovanja je povezan z glavnim razlogom potovanja, zato je treba glavni cilj potovanja opredeliti kot (i) kraj, ki ga obiskovalec šteje za glavni cilj potovanja. Če ima anketiranec težave pri odločitvi, kateri je glavni cilj (npr. pri krožnem potovanju), se lahko ta določi pozneje kot (ii) kraj, kjer je bilo največ prenočitev ali, če je več takih krajev, kot (iii) najbolj oddaljeni kraj.

Število turističnih potovanj (glede na mesec odhoda)

Opredelitev:

Turistična potovanja, tj. prenočitvena potovanja, ki so vknjižena glede na mesec odhoda.

Iz datuma je mogoče razbrati dan v tednu in letni čas. Če se zahteva poleg dneva odhoda tudi dan vrnitve, je treba upoštevati, da ni nujno, da je razlika med njima čas trajanja potovanja. Treba je paziti, da niso zajeti enodnevni izleti; datumi so sicer lahko različni, vendar pa izlet morda ni vključeval prenočitve. Zato je treba o podatkih o številu prenočitev (dolžina bivanja) spraševati ločeno.

Število turističnih prenočitev

Opredelitev:

Turistična prenočitev (ali bivanje čez noč) je vsaka noč, ki jo gost dejansko preživi (spi ali biva) ali ko je prijavljen (njegova fizična navzočnost ni obvezna) v nastanitvenem gostinskem obratu ali pa v zasebni nastanitveni zmogljivosti.

Priporočljivo je spremljanje vseh držav, kjer so bile prenočitve med potovanjem. Prenočitve na ladjah ali vlakih, ki potujejo iz ene v drugo državo, so zajete pri iz države usmerjenih prenočitvah, vendar ne gre za prenočitev v neki določeni državi. Priporočljivo je, da so vključene v "križarjenje" ali v "neopredeljeno" kategorijo. Če so prenočitve na ladji in je ta zasidrana v pristanišču, potniki formalno lahko vstopijo ali pa tudi ne smejo vstopiti v državo. Če potniki lahko vstopijo v državo, se lahko te prenočitve načeloma štejejo kot prenočitve v specializiranih nastanitvenih obratih (javna prevozna sredstva) v tej državi, vendar se tudi v tem primeru priporoča uporaba kategorije "križarjenje".

2.2.2 Značilnosti potovanj

O značilnostih potovanja se vpraša pri vsakem potovanju posebej. Vsako potovanje ima svoj glavni razlog, lahko pa obstajajo še sekundarni razlogi, različno število obiskov z možnimi različnimi razlogi in različnimi dejavnostmi.

Dolžina bivanja

Opredelitev:

Dolžina bivanja se za prenočitvena potovanja opredeli kot število prenočitev.

Dejansko število prenočitev je treba poizvedeti, ne da se ga izračunati iz datumov odhoda in vrnitve.

Organizacija bivanja

Direktiva določa naslednje vrste organizacije bivanja:

(i) neposredna rezervacija pri prevozniku/organizatorju nastanitve,

(ii) storitev potovalne agencije ali organizatorja potovanj:

- paketno potovanje

Paketno potovanje

Opredelitev:

Paketno potovanje je kombinacija potovalnih storitev, ki se že vnaprej določijo in zajemajo vsaj prevoz in nastanitev ali pa eno od teh ter neko drugo bistveno turistično storitev.

Nastanitev v prevoznih sredstvih, v kombinaciji samo s prevozom, ni paketno potovanje. Paketno potovanje lahko vključuje zajtrk ali pa tudi ne, pot od letališča do kraja nastanitve, oglede znamenitosti itd.

Glavni način uporabljenega prevoza

Opredelitev:

Glavni način uporabljenega prevoza je prevozno sredstvo, uporabljeno za najdaljši del potovanja.

Vrste prevoza zajemajo:

Zračni prevoz

Ta vključuje:

- redne lete (CPA 62.10.10): v prvem razredu, poslovnem razredu, ekonomskem razredu in v cenovnem razredu APEX/SUPERPEX

- čarterske lete; vključeni so leti z zračnim taksijem (CPA 62.20.10)

- druge načine zračnega prevoza

- najem letala (CPA 62.20.30, CPA 71.23.10)

- drugo (delno CPA 71.40.14, CPA 92.71.12)

Vodni prevoz

Ta vključuje:

- prevoz po celinskih vodah s trajekti (CPA 61.20.11);

- pomorski prevoz s trajekti (CPA 61.10.11);

- križarjenje ali drugo vrsto prevoza potnikov (vodni taksi, izleti, ogledi znamenitosti) po celinskih vodah ali po morju ali ob obali (CPA 61.20.12);

- druge vrste prevoza po vodni poti: izposojo plovil (CPA 61.10.31, CPA 61.20.31, CPA 71.22.10), izletniške ladje, vključno s čolnom na vesla in drugo (delno CPA 71.40.14, CPA 92.72.12).

Kopenski prevoz

Železnica

Zajema hitre vlake, druge železniške povezave med mesti (CPA 60.10.11, CPA 60.10.12), mestno železnico, podzemno železnico (CPA 60.21.10).

Avtobus (redni, turistični)

Ta vključuje:

- redne avtobusne linije (CPA 60.21.31, CPA 60.21.32) ter mestne in primestne avtobuse, trolejbuse in tramvaje (CPA 60.21.21, CPA 60.21.22);

- posebne oz. izredne linije, najem avtobusov, krožne vožnje in ogled znamenitosti (CPA 60.23.11, CPA 60.23.12 in delno CPA 71.21.15).

Zasebna in najeta vozila

Tu je zajeto:

- zasebno vozilo: kolo (delno CPA 71.40.14), moped, motocikel (delno CPA 71.21.14), osebni avtomobil (taksi in najeti avtomobil nista vključena) (vključeni pa so avtomobili, ki pripadajo prijateljem ali sorodnikom), kombi, tovornjak (delno CPA 71.10.10, 71. 21. 11);

- najem vozila: najeti avtomobil (avtobusi niso zajeti) (delno CPA 71.10.10.), taksi (CPA 60.22.11, CPA 60.22.12), druga najeta vozila.

Drugo

Tu je zajeto:

- pešačenje, vprege in jahanje (CPA 60.23.13 in delno CPA 71.21.15), vzpenjača, kabinska žičnica, prevoz s smučarsko žičnico (CPA 60.21.41), drugo (CPA 60.21.42, CPA 60.23.14).

Glavna vrsta nastanitve, ki se uporablja v turizmu

Opredelitev:

Glavni način uporabljene nastanitve je tista vrsta turistične nastanitvene zmogljivosti, kjer se preživi večina noči.

Za opredelitev vrst turistične nastanitve glej točko 1.1.

2.2.3 Podatki o lastnostih turista

Število turistov glede na spol

Direktiva zahteva glede na spol samo število obiskovalcev, ki so prenočili, vendar je to običajno lahko povezano s katerokoli značilnostjo potovanja, na katero se obiskovalec odpravi.

Število turistov glede na starost

Zapisati je treba dejansko starost ali leto rojstva. Če je mogoče, je treba zapisati starost vseh udeležencev turističnega potovanja.

2.2.4 Podatki o turistični porabi

Poraba (v nacionalni valuti) za turistična potovanja

Opredelitev:

Skupna poraba nekega obiskovalca ali v imenu obiskovalca za potovanje in med njim ter za bivanje v kraju, ki je cilj potovanja.

Poraba je ena od značilnosti potovanja, vendar jo lahko zberemo tudi na osebni ravni in na ravni države. Z razdelitvijo porabe glede na trajanje potovanja se lahko izračuna povprečna dnevna poraba. Turistična poraba obsega najrazličnejše postavke, od nakupa potrošniških dobrin in storitev, ki so povezane s potovanjem in bivanjem, do nakupov majhnih trajnih dobrin za osebno rabo, spominkov in daril za družino in prijatelje. Iz turistične porabe je treba izključiti naslednje nabavne stroške ali nakupe (kljub temu pa lahko v raziskavah vprašamo po njih za druge namene):

(i) Nakupe, ki jih opravi katerakoli kategorija obiskovalca za komercialne namene, tj. za preprodajo, in nakupe, ki jih opravijo obiskovalci na poslovnih potovanjih v imenu delodajalca.

(ii) Kapitalske naložbe ali transakcije, v katerih sodelujejo obiskovalci, npr. nakup zemlje, stanovanja/nastanitve, nepremičnine, umetniških del in druge pomembne vrste nakupa (npr. avtomobilov, avtodomov, počitniških prikolic, čolnov, počitniških hiš), čeprav se bodo morda kasneje uporabili za namen turističnih potovanj.

(iii) Gotovino, ki jo za potovanje dobijo sorodniki ali prijatelji, ki ne izraža plačila turističnih dobrin ali storitev, ter prispevke ustanovam.

Vrste porabe zajemajo naslednje:

Potovanja, počitnice in paketna potovanja

Tu so zajeti:

- nastanitev (s hrano, kjer je ta vključena, polni penzion/polpenzion lahko tudi navedemo posebej)

- prevoz

- zavarovanje

- drugo (lokalni prevoz, vodeni izleti, vstopnine, zabava itd.)

Nastanitev

(s hrano, kjer je ta vključena v ceno, polni penzion/polpenzion lahko tudi navedemo posebej)

Hrana in pijača

(ločena od nastanitve; v restavracijah, bifejih, barih, minibarih itd.; vključuje trgovino na drobno)

Zajema: pijače, obroke, prigrizke

Prevoz

Zajema:

- voznine: do cilja potovanja in nazaj domov, v turističnem kraju z javnimi prevoznimi sredstvi, taksi

- uporaba vozil: strošek goriva (dejansko porabljenega ali ocena), parkirnina, drugo (npr. najem vozila)

Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti

Zajemajo:

- vodeni izleti

- športne dejavnosti (najem opreme in objektov)

- kulturne dejavnosti (vstopnine, vključno z vnaprej kupljenimi vstopnicami)

- zanimivosti in druge vrste rekreacije (vstopnine/vpisnine itd.)

Nakupovanje

Zajema:

- nakup stvari pred odhodom na potovanje, ki se bodo uporabile med potovanjem

- nakup stvari, ki jih bodo prinesli s seboj s potovanja (vključno s hrano in pijačo, darili in spominki, oblekami, čevlji itd.)

- nakup stvari, ki jih potrebujejo med potovanjem (vključno s hrano in pijačo)

Drugi stroški

Zajemajo:

- stroške kongresov in srečanj (prijavnina; stroški fotokopiranja, program in gradivo; knjige, revije in naročnine v zvezi s kongresom; letne vpisnine, vplačane organizaciji)

- zavarovanje

- telefonski klici

- drugo (npr. poštnina, razvijanje filmov, stroški menjave denarja itd.)

Direktiva zahteva podatke o skupni porabi za turistična potovanja in od teh porabo na "potovanjih, počitnicah in pri paketnih potovanjih".

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Podrobni predpisi za postopke posredovanja podatkov

1. ZMOGLJIVOST NASTANITVENIH GOSTINSKIH OBRATOV: lokalne enote na nacionalnem ozemlju

Razlikuje se med podatki, ki jih Direktiva izrecno zahteva (obvezni), in drugimi matrikami, ki bodo dostavljene na prostovoljni osnovi. Vsi podatki, ki se dostavijo na prostovoljni osnovi, so označeni s poševno obliko pisave.

Šifre se nanašajo na spremenljivko, opisano v Prilogi k Direktivi.

Številki A.1.1 in A.1.2: Število obratov, sob, ležišč |

Tabela 1

Spremenljivka: število obratov

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Regije (NUTS III) | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati: kampipočitniška stanovanja in hišedrugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam |

Tabela 2

Spremenljivka: število sob

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Regije (NUTS III) | Hoteli in podobni obrati |

Tabela 3

Spremenljivka: število ležišč

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Regije (NUTS III) | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati: kampipočitniška stanovanja in hišedrugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam |

2. ZASEDENOST V NASTANITVENIH GOSTINSKIH OBRATIH: domači in v državo usmerjeni turizem

Številki B.1.1 in B.1.2: Prihodi in prenočitve rezidentov in nerezidentov |

Tabela 4

Spremenljivka: prihodi rezidentov

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Regije (NUTS III) | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati: kampipočitniška stanovanja in hišedrugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam |

Tabela 5

Spremenljivka: prenočitve rezidentov

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Regije (NUTS III) | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati: kampipočitniška stanovanja in hišedrugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam |

Tabela 6

Spremenljivka: prihodi nerezidentov

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Regije (NUTS III) | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati: kampipočitniška stanovanja in hišedrugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam |

Tabela 7

Spremenljivka: prenočitve nerezidentov

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Regije (NUTS III) | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati: kampipočitniška stanovanja in hišedrugi nastanitveni obrati, ki niso uvrščeni drugam |

Številka B.1.3: Prihodi in prenočitve nerezidentov glede na državo prebivališča |

Tabele T8, T8.1 … T8.12

Spremenljivka: prihodi nerezidentov

Periodika: letno, razčlenjeno po mesecih

Vrstice | Stolpci |

Geografska območja | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati |

Vrstice | Stolpci |

Geografska območja | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati |

Številka B.2: Mesečni prihodi in prenočitve rezidentov in nerezidentov |

Tabela 10

Spremenljivka: prihodi rezidentov

Periodika: mesečno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati |

Tabela 11

Spremenljivka: prenočitve rezidentov

Periodika: mesečno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati |

Tabela 12

Spremenljivka: prihodi nerezidentov

Periodika: mesečno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati |

Tabela 13

Spremenljivka: prenočitve nerezidentov

Periodika: mesečno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj | Hoteli in podobni obrati Drugi nastanitveni gostinski obrati |

Tabela 14

Spremenljivka: bruto zasedenost ležišč

Periodika: mesečno

Vrstice | Stolpci |

Nacionalna raven | Hoteli in podobni obrati |

Tabela 15

Spremenljivka: neto zasedenost ležišč

Periodika: mesečno

Vrstice | Stolpci |

Nacionalna raven | Hoteli in podobni obrati |

3. TURISTIČNO POVPRAŠEVANJE: DOMAČI IN IZ DRŽAVE USMERJENI TURIZEM (enodnevni izleti niso zajeti)

Številka C.1.1.1: Število turistov (v povezavi s C.1.3.1 in C.1.3.2) |

Tabela 16

Spremenljivka: število turistov (oseb, ki sodelujejo v turizmu)

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Spol moškiženskiStarost | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj samo potovanja po domovinisamo iz države usmerjena potovanjapotovanja po domovini in iz države usmerjena potovanjaOd teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj samo potovanja po domovinisamo iz države usmerjena potovanjapotovanja po domovini in iz države usmerjena potovanja |

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Spol moškiženski | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj samo potovanja po domovinisamo iz države usmerjena potovanjapotovanja po domovini in iz države usmerjena potovanjaVse počitnice (1 in več prenočitev) Skupaj samo potovanja po domovinisamo iz države usmerjena potovanjapotovanja po domovini in iz države usmerjena potovanjaOd teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj samo potovanja po domovinisamo iz države usmerjena potovanjapotovanja po domovini in iz države usmerjena potovanjaPoslovna potovanja (1 in več prenočitev) Skupaj: samo potovanja po domovinisamo iz države usmerjena potovanjapotovanja po domovini in iz države usmerjena potovanja |

Številka C.1.1.2: Število turističnih potovanj |

Tabela 18

Spremenljivka: število potovanj

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Po koledarskem mesecu Dolžina bivanja Organizacija potovanja Glavni način uporabljenega prevoza Glavna vrsta uporabljene nastanitve Spol moškiženskiStarost | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaOd teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanja |

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Po koledarskem mesecu Dolžina bivanja od ene do treh nočištiri ali več zaporednih nočiGlavna vrsta uporabljene nastanitve Hoteli in podobni obratiDrugi nastanitveni gostinski obratiSpecializirani nastanitveni obratiZasebne nastanitvene zmogljivostiSpol moškiženski | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaVse počitnice (1 in več prenočitev) Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaOd teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaPoslovna potovanja (1 in več prenočitev) Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanja |

Številka C.1.1.4: Število prenočitev |

Tabela 20

Spremenljivka: število prenočitev

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Dolžina bivanja Po koledarskem mesecu Organizacija potovanja Glavni način uporabljenega prevoza Glavna vrsta uporabljene nastanitve Spol moškiženskiStarost | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaOd teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanja |

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Dolžina bivanja od ene do treh nočištiri ali več zaporednih nočiPo koledarskem mesecu Glavna vrsta uporabljene nastanitve hoteli in podobni obratidrugi nastanitveni gostinski obratispecializirani nastanitveni obratizasebne nastanitvene zmogljivostiSpol moškiženski | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaVse počitnice (1 in več prenočitev) Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaOd teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaPoslovna potovanja (1 in več prenočitev) Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanja |

Številki C.1.1.3 in C.1.1.4: Število iz države usmerjenih potovanj in prenočitev glede na geografsko razčlenitev |

Tabela 22

Spremenljivka: število potovanj

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Geografska razčlenitev | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj Vse počitnice (1 in več prenočitev) Skupaj Od teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj Poslovna potovanja (1 in več prenočitev) Skupaj |

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Geografska razčlenitev | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj Vse počitnice (1 in več prenočitev) Skupaj Od teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj Poslovna potovanja (1 in več prenočitev) Skupaj |

Izpeljani podatki — število C.1.1.2: Število iz države usmerjenih potovanj in prenočitev po geografskem cilju, razčlenjenem po drugih parametrih |

Tabela 24

Spremenljivka: število potovanj (ki trajajo štiri ali več zaporednih prenočitev)

Periodika: letno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Geografska razčlenitev | Spol moškiženskiDolžina bivanja Organizacija potovanja Glavni način uporabljenega prevoza Glavna vrsta uporabljene nastanitve Starost |

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Geografska razčlenitev | Spol moškiženskiDolžina bivanja Organizacija potovanja Glavni način uporabljenega prevoza Glavna vrsta uporabljene nastanitve Starost |

Številka C.1.4.1: Poraba na turističnih potovanjih |

Tabela 26

Spremenljivka: turistična poraba — skupaj

Periodika: letno, četrtletno

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Spol moškiženskiDolžina bivanja Organizacija potovanja Glavni način uporabljenega prevoza Glavna vrsta uporabljene nastanitve Starost | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaVse počitnice (1 in več prenočitev) Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaOd teh, obiski pri prijateljih in sorodnikih Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanjaPoslovna potovanja (1 in več prenočitev) Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanja |

Vrstice | Stolpci |

Skupaj Spol moškiženskiDolžina bivanja Organizacija potovanja Glavni način uporabljenega prevoza Glavna vrsta uporabljene nastanitve Starost | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj potovanja po domoviniiz države usmerjena potovanja |

Vrste | Stolpci |

Geografska razčlenitev | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj Vse počitnice Skupaj Poslovna potovanja Skupaj |

Vrste | Stolpci |

Geografska razčlenitev | Počitnice s 4 in več prenočitvami Skupaj |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Izjeme, ki se priznavajo državam članicam

Izjeme, ki se priznavajo državam članicam, kakor je prikazano v nadaljevanju, se nanašajo na obdobja zbiranja podatkov, prenos podatkov ali pa na delne izjeme, npr. razčlenitev spremenljivk.

Prikazane šifre se nanašajo na spremenljivko, kakor je opisano v Prilogi k Direktivi.

Belgija

- C.1.1, C.1.2, C.1.3, C.1.4: odlog pri prenosu začasnih četrtletnih podatkov za leto 1997.

Nemčija

- C.1.1, C.1.2, C.1.3, C.1.4: leto 1996 je referenčno obdobje zbiranja podatkov, ki zadeva letne podatke.

Španija

- A.1.2, B.1.2, B.2.1, B.1.3: nepopolno zbiranje podatkov o "Drugih nastanitvenih gostinskih obratih" v letih 1996 in 1997 za letne podatke in v letu 1997 za mesečne podatke.

Francija

- A.1.1: število ležišč pri "Drugih nastanitvenih gostinskih obratih" za 1996 in 1997 za letne podatke.

- B.1.1, B.1.2., B.1.3, B.2.1: obdobje 1996-1997 je referenčno obdobje za letne podatke in leto 1997 za mesečne podatke o "Počitniških stanovanjih" in "Drugih nastanitvenih gostinskih obratih, ki niso uvrščeni drugam".

Irska

- A.1.1, B.1.1, B.1.3, B.2.1, B.2.2: podatki o neregistriranih obratih, kjer poleg prenočišča ponujajo zajtrk, za obdobje od 1996 do 1998 za letne podatke in za obdobje od 1997 do 1998 za mesečne podatke.

- A.1.2, B.1.2, B.1.3, B.2.1: leto 1997 je referenčno obdobje za zbiranje mesečnih podatkov in obdobje 1996-1997 za zbiranje letnih podatkov. Nepopolno zbiranje podatkov o "Drugih nastanitvenih gostinskih obratih" v obdobju od 1996 do 1998 za letne podatke in od 1997 do 1998 za mesečne podatke.

- B.1.3: razčlenitev po državi prebivališča v obdobju od 1996 do 1998.

- B.2.1, B.2.2: leto 1997 je referenčno obdobje za zbiranje mesečnih podatkov.

- C.1.1, C.1.2, C.1.3, C.1.4: leto 1997 je referenčno obdobje za četrtletne podatke in obdobje od 1996 do 1997 za letne podatke.

Italija

- B.1.1, B.1.2, B.1.3: šestmesečni odlog za prenos letnih podatkov za obdobje od 1996 do 1997.

- B.2.1, B.2.2: šestmesečni odlog za prenos mesečnih podatkov za leto 1997.

- C.1.1, C.1.2, C.1.3, C.1.4: 12-mesečni odlog za prenos letnih podatkov za leto 1996 in četrtletnih podatkov za leto 1997.

Luksemburg

- A.1.2: število ležišč pri "Drugih nastanitvenih gostinskih obratih" za leto 1996.

- C.1.1, C.1.2, C.1.3, C.1.4; obdobje od 1996 do 1997 je referenčno obdobje zbiranja letnih podatkov.

Avstrija

- A.1.1, A.1.2: vključuje "Počitniška stanovanja" pod "Hotele in podobne obrate" v obdobju od 1996 do 1997 za letne podatke.

- B.1, B.2: vključuje "Počitniška stanovanja" pod "Hotele in podobne obrate" do oktobra 1997 za mesečne podatke in v obdobju od 1996 do 1997 za letne podatke.

- B.1.3: razčlenitev po državi prebivališča v obdobju od 1996 do 1997.

- C.1.1, C.1.2, C.1.3, C.1.4: referenčno obdobje zbiranja podatkov od 1996 do 1997 za letne podatke in 1997 do 1999 za četrtletne podatke.

Portugalska

- A.1.2, B.1.2, B.2.1, B.1.3: 1997 je referenčno obdobje zbiranja mesečnih podatkov in obdobje od 1996 do 1997 za letne podatke, ki se nanašajo na "Počitniška stanovanja".

Švedska

- B.1.3: obdobje 1996 do 1997 je referenčno obdobje zbiranja letnih podatkov.

- B.2.1: leto 1997 je referenčno obdobje zbiranja mesečnih podatkov.

- C.1.1.1: leto 1997 je referenčno obdobje zbiranja četrtletnih podatkov, in leto 1996 je referenčno obdobje zbiranja letnih podatkov.

- C.1.3: leto 1997 je referenčno obdobje zbiranja četrtletnih podatkov in obdobje 1996 je referenčno obdobje zbiranja letnih podatkov.

--------------------------------------------------