Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31989R2159

Uredba Komisije (EGS) št. 2159/89 z dne 18. julija 1989 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje posebnih ukrepov za oreške in rožiče, kakor predvideva naslov IIa Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72

UL L 207, 19.7.1989, p. 19–34 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 06/02/2009: This act has been changed. Current consolidated version: 26/01/2002

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1989/2159/oj

31989R2159



Uradni list L 207 , 19/07/1989 str. 0019 - 0034
finska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 29 str. 0246
švedska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 29 str. 0246


Uredba Komisije (EGS) št. 2159/89

z dne 18. julija 1989

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje posebnih ukrepov za oreške in rožiče, kakor predvideva naslov IIa Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72 z dne 18. maja 1972 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1119/89 [2], in zlasti člena 14g Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1676/85 z dne 11. junija 1985 o vrednosti obračunske enote in menjalnih tečajev za namen uporabe v skupni kmetijski politiki [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1636/87 [4], in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ker so v naslovu IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72 predvideni različni posebni ukrepi za izboljšanje neustreznih proizvodnih in tržnih zmogljivosti za nekatere oreške in rožiče; ker se predvidena pomoč dodeljuje organizacijam proizvajalcev, ki so prejele posebno priznanje in so predložile načrt za izboljšanje kakovosti in trženja svojega pridelka, ki ga je odobril pristojni državni organ;

ker je treba razjasniti, da za takšno posebno priznanje ni potrebno predhodno priznanje po členu 13 Uredbe (EGS) št. 1035/72; ker se ne glede na prej navedeno priznanje dodeli takoj, ko so izpolnjeni posebni pogoji za dodelitev;

ker morajo pogoji za dodelitev priznanja dajati razumno zagotovilo, da organizacije proizvajalcev, ki prejmejo pomoč Skupnosti, z obsegom in trajanjem svojih dejavnosti ter z načinom poslovanja pomagajo pri želenem izboljšanju proizvodnih in tržnih zmogljivosti za zadevne pridelke; ker je treba za zagotovitev določene stabilnosti teh organizacij proizvajalcev določiti minimalne pogoje glede števila članov ter količine proizvedenih oreškov in rožičev glede na značilnosti različnih regij v Skupnosti; ker je treba za isti namen zahtevati, da statuti takšnih organizacij vključujejo določbe, v katerih je izrecno navedeno, da proizvajalci nadzorujejo odločitve ter preverjajo in potrjujejo poslovanje organizacije, in klavzule o določitvi kazni za vsakršno kršitev sprejetih pravil;

ker je zaradi učinkovitosti in dobrega upravljanja treba pomoč, ki jo država članica in Skupnost dodelita za načrte za izboljšanje kakovosti in trženja, uporabiti samo za financiranje specializiranih nasadov; ker je treba določiti minimalno površino specializiranega nasada celo za vsako regijo proizvodnje;

ker je treba določiti opredelitve za tiste vrste ukrepov, ki se lahko vključijo v načrte, kadar je njihov osnovni cilj izboljšati kakovost pridelka na podlagi člena 14d Uredbe (EGS) št. 1035/72; ker se je treba kljub temu, da so za odobritev načrtov pristojni državni organi, posvetovati in upravno sodelovati s Komisijo, da se ohranjajo cilji uredb in da Komisija po potrebi lahko zahteva spremembe osnutka načrta ali celo zavrne odobritev dodelitve finančne pomoči države ali Skupnosti;

ker je treba razjasniti, kateri ukrepi za povečanje in izboljšanje porabe in uporabe oreškov in rožičev v Skupnosti bodo izpolnjevali pogoje za finančno pomoč Skupnosti; ker morajo v ta namen predloženi načrti zagotoviti, da so v interesu Skupnosti, da bodo sprejeti ukrepi učinkoviti in da bodo neposredno ali posredno vplivali na večjo porabo in uporabo zadevnih pridelkov; ker morajo načrte predložiti trgovske organizacije ali skupine s strokovnimi izkušnjami ali predstavniki zadevnih gospodarskih sektorjev; ker se, razen če Komisija ne predvidi drugače, uspešnost ali neposredno nadzorovanje dela v organizaciji ali skupini, ki predloži načrt, lahko sprejme kot dokaz o dobri veri pogodbenih strank, ki sklenejo pogodbo s Komisijo; ker je treba določiti, da se različna pravila, ki urejajo izpolnjevanje sprejetih obveznosti, predvidijo v pogodbi;

ker je treba sprejeti nekatera splošna pravila za financiranje pomoči, ki se obračunava v breme Jamstvenega oddelka EKUJS-a v skladu z naslovom IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72; ker je treba razjasniti, da država članica lahko izplača pomoč Skupnosti samo po izplačilu nacionalne pomoči ali v nobenem primeru pred njim in po izvedbi ustreznega preverjanja;

ker je treba pomoč za izvajanje načrtov za izboljšanje kakovosti in trženja izplačati letno na podlagi dejansko opravljenega dela v skladu z odobrenimi načrti; ker je treba najvišji znesek pomoči na hektar, kakor določa Uredba Sveta (EGS) št. 790/89 [5], pretvoriti v zadevno nacionalno valuto po kmetijskem menjalnem tečaju, ki je v veljavi prvi dan vsakega tržnega leta v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 1676/85;

ker morajo za izvajanje različnih zadevnih posebnih ukrepov organizacije proizvajalcev, ki prejemajo pomoč, v prej določenih časovnih presledkih posredovati podrobne in točne podatke organu, ki ga določi država članica, tako da navedeni organ lahko nadzoruje izpolnjevanje obveznosti, ki jih prevzamejo organizacije proizvajalcev;

ker obveznost upravičencev v zvezi s posredovanjem podatkov sama po sebi ne more jamčiti pravilnega izvajanja zadevnih ukrepov; ker je torej treba razjasniti, kakšno preverjanje dokumentov in kakšne preglede na kraju samem morajo izvajati državni organi v zvezi z različnimi vrstami pomoči iz naslova IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72;

ker je treba najhujše kršitve izpolnjevanja obveznosti iz Uredbe (EGS) št. 1035/72 ali iz te uredbe ustrezno kaznovati;

ker so ukrepi, predvideni s to uredbo, v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sadje in zelenjavo,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Organizacije proizvajalcev, ki se ukvarjajo s pridelovanjem in trženjem oreškov in/ali rožičev

- ki imajo posebno priznanje v skladu z naslovom I,

- in so predložile načrt za izboljšanje kakovosti in trženja, ki izpolnjuje zahteve iz naslova II in ga je odobrila zadevna država članica

izpolnjujejo pogoje za posebne ukrepe iz naslova IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72 ob upoštevanju pravil iz naslovov II, III in IV te uredbe.

2. Skupnost prispeva k financiranju ukrepov za povečanje in izboljšanje porabe in uporabe zgoraj omenjenih pridelkov pod pogoji iz naslovov IV in V.

NASLOV I Posebno priznanje organizacij proizvajalcev oreškov in/ali rožičev

Člen 2

Države članice dodelijo posebno priznanje organizacijam in skupinam proizvajalcev (v nadaljevanju "organizacije proizvajalcev"), ki se ukvarjajo s pridelovanjem in trženjem oreškov in rožičev, ki:

1. so bile ustanovljene na pobudo samih proizvajalcev z namenom, da se na področju oreškov in rožičev dosežejo cilji iz člena 13(1)(a) Uredbe (EGS) št. 1035/72;

2. zahtevajo od svojih članov, da izpolnjujejo obveznosti iz tega člena;

3. svojim članom dajo na voljo tehnične zmogljivosti za postopke pred prodajo, vključno s skladiščenjem in pakiranjem zadevnih pridelkov;

4. katerih statuti:

(a) zahtevajo, da proizvajalci svoj celoten pridelek oreškov in/ali rožičev prodajo prek organizacije proizvajalcev;

(b) vključujejo določbe, ki zagotavljajo nadzor proizvajalcev nad organizacijo in odločitvami, ki jih sprejema;

(c) določajo kazni za vsako kršitev pravil organizacije, ki jo zagrešijo vanjo vključeni proizvajalci;

(d) od proizvajalcev zahtevajo, da:

- so člani organizacije proizvajalcev vsaj tri leta,

- jo vsaj 12 mesecev prej obvestijo o svojem odhodu iz nje;

(e) vključujejo določbe o pristojbinah, ki jih morajo plačati njihovi člani;

5. zagotovijo dokazilo o zadostni gospodarski dejavnosti in hkrati zastopajo:

- najmanjše število proizvajalcev,

- minimalno količino pridelka za posamezni pridelek in območje proizvodnje (Priloga I);

6. se pisno zavežejo, da bodo predložile načrt za izboljšanje kakovosti in trženja v skladu z naslovom II;

7. vodijo ločene račune za svoje dejavnosti, ki se nanašajo na oreške in/ali rožiče.

Člen 3

1. Organizacije proizvajalcev predložijo zahtevke za posebno priznanje pristojnemu organu, ki ga določi država članica, skupaj z akti o ustanovitvi organizacije in podrobnimi podatki iz Priloge II.

2. Pristojni organ preveri točnost predloženih podatkov s skrbnim pregledom dokumentov in s pregledi na kraju samem. V spornih primerih opravi pristojni organ katerikoli ustrezni pregled, da zagotovi skladnost s pogoji iz člena 2.

3. Posebno priznanje se dodeli v treh mesecih po vložitvi zahtevka, ob upoštevanju vseh zamud zaradi dodatnih poizvedovanj.

4. Vsako leto pred 1. novembrom posredujejo organizacije proizvajalcev pristojnemu organu dopolnjeno različico podatkov iz Priloge II.

Člen 4

Pristojni organ izvaja občasne preglede, vsaj vsake tri leta, s čimer zagotovi, da organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 3, poslujejo korektno in spoštujejo pogoje, določene za njihovo priznanje.

Pristojni organ posebno priznanje odvzame, če ugotovi, da:

- obveznosti, od katerih je priznanje odvisno, niso izpolnjene,

- podatki iz člena 3(4) niso predloženi, ali

- so predloženi podatki namerno zavajajoči.

Člen 5

Zadevne države članice vsako leto do 31. decembra Komisiji dostavijo:

1. seznam organizacij proizvajalcev oreškov in/ali rožičev, ki jim je bilo dodeljeno posebno priznanje;

2. za vsako organizacijo proizvajalcev pravilno izpolnjeni obrazec iz Priloge II.

NASLOV II Načrt za izboljšanje kakovosti in trženja

Člen 6

Za namene te uredbe homogeno in povezano območje, ki se uporablja za gojenje oreškov in/ali rožičev, v nadaljevanju "nasad", pomeni nasad, ki ga ne križajo drugi pridelki ali nasadi in ki je geografsko nepretrgan. Ena sama vrsta dreves oreškov in/ali rožičevcev, zasajena vzdolž ceste ali drugih pridelkov, se ne šteje za nasad.

Površina nasadov, ki se upošteva za uporabo tega naslova in za dodelitev finančne pomoči države članice in Skupnosti, ne sme biti manjša od 0,20 hektara.

Člen 7

V načrtu za izboljšanje kakovosti in trženja, v nadaljevanju "načrt", za katerega se organizacije proizvajalcev zavežejo, da ga izvajajo v vseh ali nekaterih nasadih, ki so last njihovih članov, se z namenom dolgoročnega izboljšanja produktivnosti predvidi ena ali več vrst naslednjih ukrepov:

- izkrčitev dreves oreškov in/ali rožičevcev, ki mu sledi sajenje novih dreves,

- zamenjava sort,

- izboljšanje tehnologije proizvodnje, vzgoje in rezi nasadov,

- genetske izboljšave in certificiranje, spodbujanje opraševanja,

- priprava tal, gnojenje in izboljševanje tal,

- načrtovanje in izvajanje zatiranja škodljivcev,

- zagotavljanje tehnične pomoči članom organizacije v obliki usposabljanja in usmerjanja pri gospodarjenju s pridelkom,

- nabava in uporaba zmogljivosti za pripravo za trg, skladiščenje, pakiranje in drugih zmogljivosti,

- tehnična pomoč pri vodenju prodaje.

Ukrepi, ki izpolnjujejo pogoje za finančno pomoč po strukturnih uredbah, niso upravičeni do nje po tej uredbi.

Člen 8

1. Organizacije proizvajalcev predložijo svoje osnutke načrtov v odobritev pristojnemu organu, ki ga imenuje država članica, na obrazcu iz Priloge III, skupaj z dodatno dokumentacijo.

Načrt se ne sme začeti izvajati, dokler ga ne odobri pristojni državni organ.

2. Pristojni organ o osnutku načrta odloči v petih mesecih po njegovem prejemu. Ta rok se prekine zaradi zahtevkov po spremembah iz odstavka 3(b).

Pristojni organ:

- uporabi vsa ustrezna sredstva, vključno s pregledi na kraju samem, da preveri točnost posredovanih podatkov o stanju in sestavi nasadov, ki so last članov organizacij proizvajalcev v času predložitve načrta,

- preveri, ali je bil načrt predložen v obliki iz Priloge III in ali je v skladu s cilji iz tega naslova,

- preveri ekonomsko doslednost in tehnično kakovost osnutka načrta, zanesljivost ocen in finančnega načrta ter časovni okvir za njegovo izvajanje.

Pred iztekom drugega meseca po prejemu osnutkov načrtov pristojni organ pošlje Komisiji tiste osnutke, ki bi bili po njegovem mnenju lahko odobreni po členu 14d Uredbe (EGS) št. 1035/72, skupaj s splošno oceno njihove skladnosti z merili iz tretje alinee prejšnjega pododstavka.

V 60 dneh po prejemu takšnega sporočila Komisija po potrebi zahteva od pristojnega organa, da načrte zavrne, ali pa zahteva njihovo spremembo.

3. Pristojni organ:

(a) odobri načrte, če izpolnjujejo zahteve iz člena 14d Uredbe (EGS) št. 1035/72 in zahteve iz tega naslova;

(b) ali zahteva spremembe osnutkov načrtov, na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije. Osnutki načrtov se ne smejo odobriti, dokler se vanje ne vnesejo zahtevane spremembe;

(c) ali načrte zavrne, na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije.

4. Kadar se zahteva sprememba načrta iz tehničnih razlogov ali zaradi želje razširiti področje, ki ga zajema načrt, zlasti zaradi povečanja števila članov organizacije proizvajalcev, se pristojni organ odloči v skladu s tem členom. Vendar pa rok za izvedbo spremenjenega načrta ne sme prekoračiti prvotno določenega roka.

5. Med izvajanjem posameznega načrta pristojni organ na podlagi poročil, ki mu jih morajo vsako leto posredovati zadevne organizacije proizvajalcev, in na podlagi pregledov na kraju samem izvaja redne preglede napredka pri izvajanju odobrenega načrta, usklajenosti opravljenega dela s tehničnimi in finančnimi zahtevami ter točnosti predložene dodatne dokumentacije.

Med izvajanjem se za vsak načrt izvedeta vsaj dva pregleda na kraju samem.

Člen 9

Vsako leto do 31. decembra pristojni organ posreduje Komisiji poročilo o doseženem napredku pri izvajanju odobrenih načrtov in o ugotovitvah opravljenih pregledov ter ji zagotovi vse ustrezne podatke, če bi med izvajanjem prišlo do kakršnih koli težav, ki bi lahko ogrozile izpolnjevanje obveznosti, ki so jih prevzele organizacije proizvajalcev.

NASLOV III Pomoč za ustanovitev organizacij proizvajalcev in vzpostavitev obnovljivega sklada

Člen 10

Pri računanju dodatne pavšalne pomoči za ustanovitev organizacij proizvajalcev iz člena 14b Uredbe (EGS) št. 1035/72:

1. so količine, ki se upoštevajo, količine neoluščenih pridelkov; pri rožičih so količine, ki se upoštevajo, količine rožičev v stroku;

2. so tržene količine količine, ki so bile dejansko prodane med prvim tržnim letom, ki sledi letu dodelitve posebnega priznanja.

Člen 11

Za upravičenost do posebne pomoči za ustanovitev obnovljivega sklada iz člena 14c Uredbe (EGS) št. 1035/72 sporočijo organizacije proizvajalcev pristojnemu organu:

1. kapitalsko strukturo obnovljivega sklada in dokazilo o prispevku organizacije proizvajalcev k omenjenemu kapitalu;

2. podrobnosti o financiranju obnovljivega sklada, da ta lahko ustrezno deluje z namenom izpolnjevanja ciljev iz člena 4c(2); takšno dokazilo se lahko zagotovi v obliki bančnih izpiskov ločenega bančnega računa;

3. dodatno dokumentacijo, ki potrjuje vrednost trženega pridelka:

- med prvim tržnim letom, ki sledi datumu posebnega priznanja,

- ali med kakšnim drugim tržnim letom, ki sledi priznanju.

Vrednost trženega pridelka se določi na podlagi:

- letnega obsega prodaje med navedenim tržnim letom,

- povprečnih cen proizvajalcev, doseženih v navedenem tržnem letu.

Člen 12

V treh tržnih letih, ki sledijo izplačilu pomoči v skladu s členom 18, izvaja pristojni organ preglede, s katerimi zagotovi, da:

- sklad deluje in je vzdrževan, kakor je navedeno v obvestilu, posredovanem na podlagi člena 11(2),

- se sklad na začetku vsakega tržnega leta dopolni. Vrednost zalog pridelka se lahko vzame za osnovo pri ocenjevanju skladnosti s to obveznostjo.

Za namene pregledov da organizacija proizvajalcev pristojnemu organu kadarkoli na voljo bančne izpiske in dodatno dokumentacijo, ki potrjujejo transakcije, povezane z delovanjem sklada.

NASLOV IV Promocijski ukrepi

Člen 13

1. Ukrepi, usmerjeni k razvoju in izboljšanju porabe in uporabe oreškov in/ali rožičev v Skupnosti, kakor je predvideno v členu 4e Uredbe (EGS) št. 1035/72, so naslednji:

- tržne raziskave,

- iskanje novih trgov,

- ekonomske študije, ki se nanašajo na obliko pakiranja in predstavitve proizvodov,

- organizacija stikov med raznimi gospodarskimi subjekti,

- organizacija in sodelovanje na sejmih in drugih komercialnih prireditvah,

- promocijski ukrepi, razen oglaševalskih akcij,

- anketiranje kupcev in testi,

- specializirane publikacije,

- prehranske in dietetske študije.

2. Za izpolnitev pogojev za financiranje Skupnosti morajo predlagani ukrepi:

- še zlasti poudarjati dejstvo, da je poreklo pridelkov v Skupnosti,

- imeti široko področje uporabe glede na tržne razmere in gibanja,

- zagotavljati določeno jamstvo glede njihove zadovoljive izvedbe,

- biti predlog organizacije z obsežnimi strokovnimi izkušnjami ali pa združenja ali skupine, ki zastopa različne zadevne trgovske sektorje ali gospodarske dejavnosti v Skupnosti. Ukrepe predlagajo organizacije, združenja ali skupine s sedežem v Skupnosti.

Ukrepi, ki so usmerjeni k določeni blagovni znamki ali se nanašajo na določeno državo ali regijo proizvodnje, niso upravičeni do pomoči.

Člen 14

Ukrepe mora izvajati organizacija, združenje ali skupina, ki je predložila osnutek načrta, razen kadar Komisija ne odloči drugače.

Samo ukrepi, ki se začnejo izvajati po tem, ko Komisija odobri osnutek načrta, so upravičeni do financiranja po tej uredbi.

Režijski stroški, ki nastanejo v zvezi z zadevnimi ukrepi, so upravičeni do financiranja samo, kadar ni prekoračen odstotek, določen v pogodbi s Komisijo.

Člen 15

1. Predlogi za ukrepe se vsako leto do 31. decembra v dveh izvodih predložijo Komisiji.

2. Predlogi morajo vključevati vsaj naslednje podatke:

(a) naslov predloga, to je sklic na ustrezni ukrep ali ukrepe iz člena 13;

(b) navedbo poslovnega imena tistih, ki predlog podajajo;

(c) kratek opis predlaganega ukrepa, z uvodom, ki jasno opredeljuje cilje (opredelitev težav, zastavljeni cilji, strategija, ki ji je treba slediti, itd.) in vsebujejo tudi:

- pričakovane rezultate, še zlasti neposredni ali posredni vpliv, ki naj bi ga imel ukrep na trženje in porabo zadevnih pridelkov,

- zaporedne faze izvajanja, časovni okvir izvajanja;

(d) stroške predlaganega ukrepa ali ukrepov, izražene v ekujih in neto vrednosti brez davka, razčlenjene po posameznih postavkah (po potrebi na podlagi primerjalnih ocen), ter ustrezen finančni načrt;

(e) kjer je to primerno, najnovejše poročilo, ki je na voljo, o dejavnostih zadevne organizacije ali skupine.

3. Komisija obvesti zadevno organizacijo, združenje ali skupino o odločitvi, sprejeti v zvezi z njihovim predlogom, do 1. junija naslednje leto. Komisija sklene pogodbe za ukrepe iz člena 14 s tistimi prosilci, katerih predlogi so izbrani.

Člen 16

1. Na podlagi njegovega zahtevka se prejemniku izplača predujem v višini do 50 % prispevka Skupnosti k stroškom ukrepa, in sicer od četrtega meseca po podpisu pogodbe iz člena 14 ter ob predložitvi ustrezne dodatne dokumentacije. Za izplačilo predujmov je treba položiti varščino v enakovrednem znesku v korist Komisije. Ta varščina se lahko sprosti samo s soglasjem Komisije.

2. Razlika prispevka Skupnosti se plača pod pogojem, da se pogodba pravilno izvaja in da se najkasneje v treh mesecih po izvedbi ukrepa predloži poročilo, ki ga pripravi prejemnik, v katerem oceni rezultate ukrepa ali ukrepov.

Člen 17

Prejemniki pomoči posredujejo Komisiji, na lastno pobudo ali na zahtevo, vse podatke v zvezi z izvajanjem načrtov in dovolijo kakršna koli preverjanja ali preglede, ki jih izvede Komisija.

NASLOV V Splošne in finančne določbe

Člen 18

Pristojni državni organ izplača organizacijam proizvajalcev posebno pomoč za ustanovitev obnovljivega sklada, ki vključuje tako pomoč države članice kakor pomoč Skupnosti, najkasneje v treh mesecih po zahtevku za pomoč, potem ko se potrdi skladnost z določbami člena 11.

Člen 19

Za pridobitev pomoči Skupnosti za načrte za izboljšanje kakovosti in trženja morajo organizacije proizvajalcev, ki izpolnjujejo pogoje zanjo, pristojnemu državnemu organu oddati zahtevek za pomoč ob koncu vsakega referenčnega obdobja.

"Referenčno obdobje" pomeni vsako letno obdobje izvajanja načrta, ki se začne ob obletnici odobritve načrta.

Zahtevki za pomoč se predložijo vsako leto v skladu s Prilogo IV v dveh mesecih po obletnici odobritve načrta, priložiti pa jim je treba račune in vsa druga dokazila, ki se nanašajo na opravljeno delo.

Člen 20

Pristojni organi države članice po preverjanju zahtevkov za pomoč in priloženih dokazil vsako leto v dveh mesecih po predložitvi zahtevka zanj izplačajo pomoč, ki jo dodelita država članica in Skupnost v skladu s členom 14d(2) Uredbe (EGS) št. 1035/72.

Člen 21

Menjalni tečaj, ki se vsako leto uporabi za pretvorbo maksimalnega zneska pomoči na hektar iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 790/89 v nacionalno valuto, je kmetijski menjalni tečaj, ki velja prvi dan tržnega leta, ki se začne med referenčnim obdobjem.

Člen 22

1. Če se katera koli pomoč izplača napačno, države članice, razen v primeru višje sile, izterjajo izplačane zneske skupaj s pripadajočimi obrestmi od datuma izplačila pomoči do datuma njene izterjave. Uporabi se obrestna mera, ki velja za podobne terjatve po nacionalni zakonodaji.

Države članice izterjajo celotno pomoč, izplačano na podlagi naslova IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72, od tistih organizacij proizvajalcev, ki so prenehale z dejavnostjo pred iztekom tretjega leta po datumu posebnega priznanja iz naslova I te uredbe ali ki jim je bilo posebno priznanje odvzeto po členu 4.

2. Izterjana pomoč se plača plačilnim agencijam ali oddelkom in jo te odštejejo od izdatkov, ki jih financira Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, sorazmerno s financiranjem Skupnosti.

3. Finančne posledice zaradi nezmožnosti izterjave izplačanih zneskov nosi Komisija, sorazmerno s financiranjem Skupnosti.

Člen 23

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za kaznovanje katerih koli hudih kršitev izpolnjevanja sprejetih ali s pogodbo določenih obveznosti po naslovu IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72 in po tej uredbi.

NASLOV VI Končne določbe

Člen 24

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. julija 1989

Za Komisijo

Ray Mac Sharry

Član Komisije

[1] UL L 118, 20.5.1972, str. 1.

[2] UL L 118, 29.4.1989, str. 12.

[3] UL L 164, 24.6.1985, str. 1.

[4] UL L 153, 13.6.1987, str. 1.

[5] UL L 85, 30.3.1989, str. 6.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

MINIMALNI REPREZENTATIVNI PODATKI V ZVEZI Z GOSPODARSKO DEJAVNOSTJO IZ ČLENA 2(5)

Oznaka KN | Proizvod | Združenje proizvajalcev | Regija |

Minimalno število članov | Minimalna proizvodnja |

080211 | Mandeljni | | | Francija: |

10 | 100 ton | vse regije |

| | Španija: |

50 | 1000 ton | —gorska in hribovita območja ter območja z omejenimi dejavniki in otoki |

50 | 2000 ton | —druga območja |

| | Portugalska: |

10 | 150 ton | vse regije |

| | Grčija: |

30 | 50 ton | vse regije |

| | Italija: |

40 | 3000 ton | —Sicilija |

40 | 2500 ton | —Apulija |

30 | 1000 ton | —Sardinija in druge regije |

10 | 50 ton | Druge države članice |

08022100 | Lešniki | | | Francija: |

100 | 1000 ton | vse regije |

| | Španija: |

50 | 1000 ton | —gorata in hribovita območja ter območja z omejenimi dejavniki in otoki |

50 | 2000 ton | —druga območja |

| | Portugalska: |

10 | 50 ton | vse regije |

| | Grčija: |

30 | 40 ton | vse regije |

| | Italija: |

30 | 1000 ton | —Sicilija |

40 | 3000 ton | —Kampanija |

40 | 2500 ton | —Lacij |

30 | 1000 ton | —Piemont in druge regije |

10 | 40 ton | Druge države članice |

08023100 | Orehi | | | Francija: |

25 | 250 ton | vse regije |

| | Španija: |

25 | 250 ton | —gorska in hribovita območja ter območja z omejenimi dejavniki in otoki |

25 | 500 ton | —druga območja |

| | Portugalska: |

10 | 50 ton | vse regije |

| | Luksemburg: |

5 | 10 ton | vse regije |

| | Grčija: |

40 | 15 ton | vse regije |

| | Italija: |

30 | 2000 ton | vse regije |

5 | 10 ton | Druge države članice |

08025000 | Pistacije | | | Grčija: |

30 | 25 ton | vse regije |

| | Italija: |

20 | 150 ton | vse regije |

20 | 25 ton | Druge države članice |

12121010 | Rožiči | | | Španija: |

50 | 1000 ton | —gorska in hribovita območja ter območja z omejenimi dejavniki in otoki |

50 | 2000 ton | —druga območja |

| | Portugalska: |

25 | 100 ton | vse regije |

| | Grčija: |

50 | 25 ton | vse regije |

| | Italija: |

20 | 500 ton | vse regije |

20 | 25 ton | Druge države članice |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

OPIS NAČRTA ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI IN TRŽENJA IZ ČLENA 8(1)

A. Opredelitev zadevnega geografskega območja

B. Opis začetnega stanja glede:

1. Proizvodnja

- število posestev, pridelovalna površina, donos na hektar, količina proizvedenega pridelka in njegov pomen glede na pridelek v državi. Ti podatki morajo biti razčlenjeni po vrstah oreškov in/ali rožičev

- stanje nasadov (starost, gostota, oblika vzgoje, podlage, prisotnost drugih sadnih dreves itd.)

- tehnična infrastruktura, ki je na voljo kmetijskim posestvom

2. Tehnična pomoč

3. Trženje

Kratek opis obstoječih zmogljivosti, opreme in kapacitete.

C. Proizvodne zmogljivosti: cilji in možni trgi

D. V načrtu zastavljeni cilji glede:

1. Proizvodna sredstva

- prestrukturiranje in/ali sprememba nasadov (ponovna zasaditev z novimi sortami ali zamenjava z drugimi vrstami oreškov in/ali rožičevci)

- tehnologija proizvodnje (oblika vzgoje, vrsta rezi, pomlajevanje dreves, gostota, izbira sort, izbira podlag itd.)

- genetske izboljšave (iskanje primernih novih hibridov)

- prilagoditev novih sort (poskusni nasadi, kjer se lahko preučujeta rast in rodnost)

- vzgoja certificiranega materiala (drevesnice in nasadi, kjer se pridobivajo cepiči za selekcijo in kloniranje)

- zatiranje škodljivcev

- opraševanje

- priprava tal, gnojenje in izboljševanje (talne analize, izboljšanje prehrane in gnojenja, priprava tal itd.)

2. Tehnična pomoč (potrebe po osebju za proizvodnjo, usposabljanje, vodenje prodaje in administracijo).

3. Trženje (pridobitev potrebnih zmogljivosti za pripravo blaga za trg, pakiranje, skladiščenje, informatizacijo in upravljanje zalog).

E. Potrebne naložbe

1. Skupni stroški načrta, razčlenjeni po vrstah ukrepov.

2. Začasni stroški, razčlenjeni po letih izvajanja.

F. Predvideni čas izvajanja in letni časovni program

(za obdobje, ki ni daljše od 10 let).

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Top