31974L0151

Direktiva Sveta

z dne 4. marca 1974

o približevanju zakonodaje držav članic o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih

(74/151/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo po nacionalni zakonodaji izpolnjevati traktorji, med drugim nanašajo na največjo dopustno maso v obremenjenem stanju, lego in pritrditev zadnjih registrskih tablic, posode za gorivo, dodatne uteži, zvočne opozorilne naprave, dopustno stopnjo hrupa in izpušne sisteme (dušilec zvoka);

ker se te zahteve razlikujejo od ene države članice do druge in ker je zato nujno, da vse države članice sprejmejo enake zahteve bodisi poleg svojih obstoječih predpisov ali namesto njih, zlasti da bi se za vsak tip traktorja omogočil postopek EGS-homologacije na podlagi Direktive Sveta z dne 4. marca 1974 [3] o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO

Člen 1

1. "Kmetijski ali gozdarski traktor" pomeni katero koli motorno vozilo, ki je opremljeno s kolesi ali verižnimi gosenicami in ima vsaj dve osi, katerega glavna funkcija je njegova vlečna moč in ki je posebej namenjeno za vleko, potiskanje, prevažanje ali za pogon določenih orodij, strojne opreme ali priklopnikov, namenjenih za uporabo v kmetijstvu ali gozdarstvu. Lahko je opremljeno za prevažanje tovora in potnikov.

2. Ta direktiva velja samo za traktorje, določene v prejšnjem odstavku, ki imajo kolesa s pnevmatikami, dve osi in največjo konstrukcijsko določeno hitrost med 6 in 25 km/h.

Člen 2

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za traktorje zaradi razlogov, ki se nanašajo na:

- največjo dovoljeno maso v obremenjenem stanju,

- lego in pritrditev zadnjih registrskih tablic,

- posode za gorivo,

- dodatne uteži,

- zvočne opozorilne naprave,

- dopustno stopnjo hrupa in izpušni sistem (dušilec zvoka),

če ti izpolnjujejo zahteve iz ustreznih prilog.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti registracije ali prepovedati prodaje, začetka uporabe ali uporabe traktorjev zaradi razlogov, ki so povezani s sestavnimi deli ali značilnostmi, navedenimi v členu 2, če ti izpolnjujejo zahteve iz ustreznih prilog.

Člen 4

Spremembe, ki so potrebne za prilagoditev zahtev iz prilog tehničnemu napredku, razen tistih, ki so določene v točkah I.1. in I.4.1.2. Priloge VI, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive Sveta o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih.

Člen 5

1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v osemnajstih mesecih od njene notifikacije. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice zagotovijo, da se besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, predložijo Komisiji.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 4. marca 1974

Za Svet

Predsednik

W. Scheel

[1] UL 28, 17.2.1967, str. 462/67.

[2] UL 42, 7.3.1967, str. 620/67.

[3] UL L 84, 28.3.1974, str. 10.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NAJVEČJA DOPUSTNA MASA V OBREMENJENEM STANJU

1. Največjo tehnično dovoljeno maso v obremenjenem stanju, kakor jo določa proizvajalec, pristojni organ sprejeme kot največjo dopustno maso v obremenjenem stanju, če:

1.1 so zadovoljivi rezultati vseh preskušanj, ki jih opravi pristojni organ, zlasti v zvezi z zaviranjem in krmiljenjem;

1.2 največja dovoljena masa v obremenjenem stanju ne presega 14 ton in največja dovoljena osna obremenitev ne presega 10 ton.

2. Ne glede na obremenjenost traktorja, teža, ki jo prenašajo kolesa na sprednji osi na cesto, ne sme biti manjša od 20 % mase neobremenjenega traktorja.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

1. OBLIKA IN MERE PROSTORA ZA NAMESTITEV ZADNJIH REGISTRSKIH TABLIC

Prostor za namestitev obsega ravno ali navidezno ravno pravokotno površino z naslednjimi najmanjšimi merami:

- dolžina: 240 mm,

- višina: 165 mm.

2. PROSTOR ZA NAMESTITEV IN PRITRDITEV TABLIC

Prostor za namestitev mora biti tak, da imajo tablice po pravilni pritrditvi naslednje značilnosti:

2.1 Lega tablice glede na širino vozila

Središčna točka tablice ne sme biti na desni strani simetrične ravnine traktorja v državah članicah, kjer promet poteka po desni strani ceste, ali na levi strani simetrične ravnine traktorja, kjer promet poteka po levi.

V državah članicah, kjer promet poteka po desni strani, levi rob tablice ne sme biti levo od navpične ravnine, ki je vzporedna s simetrično ravnino traktorja in se dotika skrajnega zunanjega roba vozila.

V državah članicah, kjer promet poteka po levi strani, desni rob tablice ne sme biti desno od navpične ravnine, ki je vzporedna s simetrično ravnino traktorja in se dotika skrajnega zunanjega roba vozila.

2.2 Lega tablice glede na vzdolžno simetrično ravnino traktorja

Tablica mora biti pravokotna ali skoraj pravokotna glede na simetrično ravnino traktorja.

2.3 Lega tablice glede na navpično ravnino

Tablica mora biti navpična s toleranco 5°. Vendar pa, kadar namestitev pogojuje oblika traktorja, je tablica lahko nagnjena od navpične lege:

2.3.1 za največ 30°, če je površina tablice s številkami nagnjena navzgor, če zgornji rob tablice ni višje kot 1,20 m od tal;

2.3.2 za največ 15°, če je površina tablice s številkami nagnjena navzdol, če je zgornji rob tablice višje kot 1,20 m od tal.

2.4 Oddaljenost od tal

Spodnji rob tablice ne sme biti oddaljen od tal manj kot 0,30 m, zgornji rob tablice pa ne več kot 1,20 m od tal. Vendar pa, kadar v praksi ni mogoča usklajenost z zgoraj omenjeno določbo o oddaljenosti zgornjega roba tablice od tal, lahko višina presega 1,20 m, vendar pa mora biti, če to dopuščajo konstrukcijske značilnosti traktorja, čim bližje tej meji, nikakor pa ne sme presegati 2,5 m.

2.5 Določitev oddaljenosti od tal

Višine, ki so navedene v točkah 2.3 in 2.4, se merijo na neobremenjenem traktorju.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

POSODE ZA TEKOČE GORIVO

1. Posode za gorivo morajo biti narejene tako, da so odporne proti koroziji. Prestati morajo preskuse puščanja, ki jih opravi proizvajalec pri tlaku, ki je dvakrat večji od delovnega tlaka, nikakor pa ne manjši od 1,3 bara. Vsak čezmerni tlak ali vsak tlak, ki presega delovni tlak, se mora avtomatično izravnati z ustreznimi napravami (oddušniki, varnostnimi ventili). Oddušniki morajo biti izdelani tako, da preprečijo nevarnost požara. Gorivo ne sme iztekati skozi pokrov posode za gorivo ali skozi naprave, ki so namenjene izravnavanju čezmernega tlaka, niti če se posoda popolnoma obrne: kapljanje je dovoljeno.

2. Posode za gorivo morajo biti nameščene tako, da so zavarovane pred posledicami trčenja v prednji ali zadnji del traktorja. V bližini posod ne sme biti nobenih štrlečih delov, ostrih robov itd.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

DODATNE UTEŽI

Če mora biti traktor, da bi izpolnjeval predpise za EGS-homologacijo, opremljen z dodatnimi utežmi, mora te zagotoviti proizvajalec. Uteži morajo biti izdelane iz kovine, projektirane za pritrditev na traktor ter imeti pritrjeno oznako podjetja, ki jih izdeluje, in navedbo njihove približne mase v kilogramih.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

ZVOČNA OPOZORILNA NAPRAVA

1. Opozorilna naprava mora nositi oznako EGS-homologacije, ki je predpisana v Direktivi Sveta z dne 27. julija 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o zvočnih opozorilnih napravah za motorna vozila [1].

2. Značilnosti zvočnih opozorilnih naprav, vgrajenih na traktor

2.1 Zvočni preskusi

Ko je traktor homologiran, se značilnosti opozorilne naprave, pritrjene na ta tip traktorja, preskusijo na naslednji način:

2.1.1 Nivo zvočnega tlaka naprave, pritrjene na traktor, se meri na točki 7 m pred traktorjem na odprtem in čim bolj ravnem kraju. Motor traktorja se zaustavi. Dejanska napetost električnega toka mora biti taka, kakor je določeno v točki 1.2.1. Priloge I k direktivi, navedeni v točki 1 te priloge.

2.1.2 Meritve se opravijo po krivulji vrednotenja "A" standarda IEC (Mednarodne elektrotehnične komisije).

2.1.3 Najvišji zvočni tlak se določi na višini med 0,5 in 1,5 m nad ravnino tal.

2.1.4 Omenjena najvišja stopnja ne sme biti nižja od 93 dB (A).

[1] UL L 176, 10.8.1970, str. 12.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

I. DOPUSTNI NIVO HRUPA

I.1 Meje

Nivo hrupa za traktorje, navedene v členu 1 te direktive, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti, kadar se meri pod pogoji, določenimi v tej prilogi:

89 dB (A) za traktorje, katerih masa v neobremenjenem stanju presega 1,5 tone,

85 dB (A) za traktorje, katerih masa v neobremenjenem stanju ne presega 1,5 tone.

I.2 Merilni instrumenti

Hrup, ki ga povzročajo traktorji, se meri s tipom merilnika nivoja hrupa, opisanega v 197. publikaciji prve izdaje (1965) Mednarodne elektrotehnične komisije.

I.3 Pogoji merjenja

Meritve se opravijo na neobremenjenih traktorjih na dovolj tihem in odprtem kraju (hrup iz okolja in šumenje vetra morata biti najmanj 10 dB (A) pod merjenim hrupom).

To območje je na primer lahko odprti prostor s polmerom 50 m, katerega središčni del s polmerom vsaj 20 m je skoraj raven. Površina je lahko izravnana z betonom, asfaltom ali podobnim materialom, ne sme pa biti pokrita s snegom – pršičem, visoko travo, rahlo zemljo ali pepelom.

Površina preskusne steze mora biti taka, da pnevmatike koles ne povzročajo čezmernega hrupa. Ta pogoj velja le za merjenje hrupa traktorjev v gibanju.

Meritve se opravijo v lepem vremenu z malo vetra. V bližini traktorja ali mikrofona ne sme biti nobena druga oseba razen opazovalca, ki s pripravo odčitava vrednosti, kajti navzočnost opazovalcev v bližini traktorja ali mikrofona lahko znatno vpliva na meritve. Zaznana nihanja kazala, za katera je očitno, da niso povezana z značilnostmi splošnega nivoja hrupa, se pri odčitavanju ne upoštevajo.

I.4 Metoda merjenja

I.4.1 Merjenje hrupa pri traktorjih v gibanju (za homologacijo)

Na vsaki strani se opravita vsaj dve meritvi. Za prilagoditev merilne opreme se lahko opravijo pripravljalne meritve, vendar se ne upoštevajo.

Mikrofon se postavi 1,2 m nad tlemi na razdalji 7,5 m od osi CC traktorja, ki se meri na premici PP’, ki je pravokotna glede na to os (slika 1).

Na preskusni stezi se označita dve premici, AA’ in BB’, vzporedni s premico PP’ in razporejeni prva 10 m pred njo in druga 10 m za njo. Traktorji se približajo premici AA’ z enakomerno hitrostjo, kakor je določeno spodaj. Nato se čim hitreje odpre loputa za plin do konca in ta lega se ohrani, dokler zadnji del traktorja [1] ne prečka premice BB’. Nato se loputa za plin spet čim hitreje zapre.

Rezultat meritve je najvišji izmerjen nivo hrupa.

I.4.1.1 Preskusna hitrost je enaka trem četrtinam največje hitrosti, ki se lahko doseže v najvišji prestavi, ki se uporablja za vožnjo po cesti.

I.4.1.2 Razlaga rezultatov

I.4.1.2.1 Zaradi upoštevanja netočnosti merilnih instrumentov, se rezultati, pridobljeni pri vsaki meritvi, določijo tako, da se odšteje 1 dB (A) od odčitka z merilnika.

I.4.1.2.2 Merjenje je veljavno, če razlika med dvema zaporednima meritvama na isti strani traktorja ne presega 2 dB (A).

I.4.1.2.3 Rezultat preskusa je najvišji izmerjen nivo hrupa. Če ta rezultat za 1 dB (A) presega najvišji dovoljen nivo hrupa za kategorijo preskušanega traktorja, se opravita še dve meritvi. Tri od štirih tako dobljenih meritev morajo biti v predpisanih mejah.

+++++ TIFF +++++

Položaj merjenja za traktorje v gibanju

I.4.2 Merjenje hrupa pri prostem teku traktorskega motorja (se ne zahteva za homologacijo)

I.4.2.1 Položaj merilnika nivoja hrupa

Meritve se opravijo na točki X (prikazani na sliki 2) na razdalji 7 m od najbližje površine traktorja.

Mikrofon je postavljen 1,2 m nad tlemi.

I.4.2.2 Število meritev

Opravita se vsaj dve meritvi.

I.4.2.3 Preskusni pogoji

Motor traktorja brez omejilnika maksimalne vrtilne frekvence mora obratovati s tremi četrtinami vrtilne frekvence, pri kateri po podatkih proizvajalca traktorja doseže svojo največjo moč. Vrtilna frekvenca mora biti merjena s pomočjo neodvisnega instrumenta, na primer na preskusnih valjih z merilnikom hitrosti. Če je motor opremljen z omejilnikom maksimalne vrtilne frekvence, ki preprečuje, da preseže frekvenco, pri kateri doseže svojo največjo moč, mora delovati pri največji vrtilni frekvenci, ki jo dopušča omejilnik.

Pred opravljanjem kakršnih koli meritev mora motor doseči normalno delovno temperaturo.

I.4.2.4 Razlaga rezultatov

Vsi odčitki nivoja hrupa se zapišejo v poročilo.

Če je mogoče, je treba navesti tudi metodo, uporabljeno za izračun moči motorja. Navedena mora biti tudi obremenitev traktorja.

Meritve so veljavne, če razlika med dvema zaporednima meritvama na isti strani traktorja ne presega 2 dB (A).

Rezultat merjenja je največja zabeležena številka.

+++++ TIFF +++++

Položaj merjenja pri prostem teku traktorskega motorja

II. IZPUŠNI SISTEM (GLUŠNIK)

II.1 Če je traktor opremljen z napravo za zmanjšanje hrupa izpuha (glušnik), veljajo zanj zahteve iz poglavja II. Če je dovod zraka v motor opremljen z zračnim filtrom, ki je potreben za zagotavljanje usklajenosti z dopustno stopnjo hrupa, filter velja za del naprave za dušenje zvoka in zahteve iz točke 2 veljajo tudi za ta filter.

II.2 Risba izpušnega sistema mora biti priložena certifikatu o homologaciji traktorja.

II.3 Glušnik mora imeti jasno čitljiv in neizbrisen znak s podatki o svoji proizvodnji in tipu.

II.4 Pri izdelavi glušnikov je uporaba vlaknastih absorpcijskih materialov dovoljena le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

II.4.1 vlaknasti absorpcijski material ne sme biti nameščen v tistih delih glušnika, skozi katere prehajajo plini;

II.4.2 primerne naprave morajo zagotoviti, da vlaknasti absorpcijski material ostane na mestu ves čas, ko se glušnik uporablja;

II.4.3 vlaknasti absorpcijski material mora biti odporen na temperaturo, ki je vsaj 20 % višja od obratovalne temperature (stopinje C), ki se lahko pojavi v predelu glušnika, kjer so nameščeni ti vlaknasti absorpcijski materiali.

[1] Če ima traktor priklopnik, se ta ne upošteva pri določitvi trenutka, ko traktor prečka premico BB’.

--------------------------------------------------