EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02017R1131-20240109
Regulation (EU) 2017/1131 of the European Parliament and of the Council of 14 June 2017 on money market funds (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02017R1131 — SL — 09.01.2024 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2017/1131 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169 30.6.2017, str. 8) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/990 z dne 10. aprila 2018 |
L 177 |
1 |
13.7.2018 |
|
UREDBA (EU) 2023/2869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2023 |
L |
1 |
20.12.2023 |
popravljena z:
UREDBA (EU) 2017/1131 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 14. junija 2017
o skladih denarnega trga
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta uredba se uporablja za kolektivne naložbene podjeme, ki:
potrebujejo ali imajo dovoljenje kot KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali so AIS v skladu z Direktivo 2011/61/EU;
vlagajo v kratkoročna sredstva in
imajo različne ali kumulativne cilje, ki ponujajo donose v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu ali ohranjajo vrednost naložbe.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„kratkoročna sredstva“ pomenijo finančna sredstva, katerih preostala zapadlost ne preseže dveh let;
„instrumenti denarnega trga“ pomenijo instrumente denarnega trga, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(o) Direktive 2009/65/ES, in instrumente iz člena 3 Direktive Komisije 2007/16/ES ( 1 );
„prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(n) Direktive 2009/65/ES, in instrumente iz člena 2(1) Direktive 2007/16/ES;
„pogodba o začasni prodaji“ pomeni vsako pogodbo, pri kateri ena stranka prenese vrednostne papirje ali z njimi povezane pravice nasprotni stranki, ta pa se zaveže, da jih bo odkupila po določeni ceni na datum v prihodnosti, ki je že ali še bo določen;
„pogodba o začasnem odkupu“ pomeni vsako pogodbo, pri kateri ena stranka pridobi vrednostne papirje ali z njimi povezane pravice od nasprotne stranke, ta pa se zaveže, da jih bo prodala nazaj po določeni ceni na datum v prihodnosti, ki je že ali še bo določen;
„posojanje vrednostnih papirjev“ in „izposojanje vrednostnih papirjev“ pomeni vsako transakcijo, pri kateri institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje, pri kateri se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje na nek datum v prihodnosti ali kadar to od njega zahteva prenosnik, pri čemer je ta transakcija znana kot „posojanje vrednostnih papirjev“ v primeru institucije, ki vrednostne papirje prenese, in kot „izposojanje vrednostnih papirjev“ v primeru institucije, na katero se prenesejo;
„listinjenje“ pomeni listinjenje, kakor je opredeljeno v točki 61 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„vrednotenje po tržnih cenah“ pomeni vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih od neodvisnih virov, vključno z borznimi cenami, elektronskimi kotacijami ali kotacijami več neodvisnih uglednih borznih posrednikov;
„vrednotenje z uporabo notranjega modela“ pomeni vsako vrednotenje, ki je opravljeno na podlagi primerjave, ekstrapolirano ali drugače izračunano na podlagi enega ali več vhodnih tržnih podatkov;
„metoda odplačne vrednosti“ pomeni metodo vrednotenja, ki upošteva nabavno vrednost sredstva in to vrednost prilagodi odplačilu premij ali popustov do zapadlosti;
„sklad denarnega trga s konstantno neto vrednostjo sredstev za naložbe v instrumente javnega dolga“ ali „sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga“ pomeni sklad denarnega trga:
ki si prizadeva ohraniti nespremenjeno neto vrednost sredstev (NVS) na enoto ali delež;
pri katerem se prihodek sklada obračunava dnevno in se lahko izplača investitorju ali uporabi za nakup dodatnih enot ali deležev sklada;
pri katerem so sredstva običajno ovrednotena glede na metodo odplačne vrednosti in pri katerem je NVS zaokrožena na najbližjo odstotno točko ali enakovredno vrednost v valuti, in
ki vloži vsaj 99,5 % svojih sredstev v instrumente iz člena 17(7), pogodbe o začasnem odkupu, zavarovane z instrumenti javnega dolga iz člena 17(7), in v denarna sredstva;
„sklad denarnega trga z manjšim nihanjem neto vrednosti sredstev“ ali „sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS“ pomeni sklad denarnega trga, ki izpolnjuje posebne zahteve iz členov 29, 30 in 32 ter člena 33(2)(b);
„sklad denarnega trga s spremenljivo neto vrednostjo sredstev“ ali „sklad denarnega trga s spremenljivo NVS“ pomeni sklad denarnega trga, ki izpolnjuje posebne zahteve iz členov 29 in 30 ter člena 33(1);
„kratkoročni sklad denarnega trga“ pomeni sklad denarnega trga, ki vlaga v upravičene instrumente denarnega trga iz člena 10(1) in zanj veljajo pravila portfelja iz člena 24;
„standardni sklad denarnega trga“ pomeni sklad denarnega trga, ki vlaga v upravičene instrumente denarnega trga iz člena 10(1) in (2) ter zanj veljajo pravila portfelja iz člena 25;
„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„pristojni organ sklada denarnega trga“ pomeni:
za KNPVP pristojni organ matične države članice KNPVP, določen v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;
za EU AIS pristojni organ matične države članice AIS, kakor je opredeljen v členu 4(1)(p) Direktive 2011/61/EU;
za ne-EU AIS eno od naslednjega:
pristojni organ države članice, v kateri je ne-EU AIS tržen v Uniji brez dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev;
pristojni organ EU UAIS, ki upravlja ne-EU AIS, kadar je ne-EU AIS tržen v Uniji z dovoljenjem za čezmejno opravljanje storitev ali ni tržen v Uniji;
pristojni organ referenčne države članice, če ne-EU AIS ne upravlja EU UAIS in je tržen v Uniji z dovoljenjem za čezmejno opravljanje storitev;
„zakonski rok zapadlosti“ pomeni datum, ko mora biti v celoti vrnjena glavnica vrednostnega papirja, in za katerega ne velja opcionalnost;
„tehtana povprečna zapadlost“ ali „WAM“ pomeni povprečno časovno obdobje do zakonskega roka zapadlosti vseh temeljnih sredstev sklada denarnega trga, ki izraža relativne deleže posameznih sredstev, ali, če je to krajše, obdobje do naslednje uskladitve obrestne mere z obrestno mero na denarnem trgu;
„tehtano povprečno trajanje“ ali „WAL“ pomeni povprečno časovno obdobje do zakonskega roka zapadlosti vseh temeljnih sredstev sklada denarnega trga, ki izraža relativne deleže posameznih sredstev;
„preostala zapadlost“ pomeni preostali čas do zakonskega roka zapadlosti vrednostnega papirja;
„prodaja na kratko“ pomeni vsako prodajo instrumenta s strani sklada denarnega trga, ki ga sklad denarnega trga v času sklenitve dogovora o prodaji ne poseduje, vključno s tako prodajo instrumenta za izročitev ob poravnavi, kjer si ga je sklad denarnega trga ob sklenitvi dogovora o prodaji izposodil ali se o tem dogovoril, kar ne zajema:
prodaje s strani ene ali druge stranke v okviru pogodbe o začasni prodaji, pri kateri ena stranka privoli, da bo drugi prodala vrednostni papir po določeni ceni, in se druga zaveže, da ga bo prodala nazaj na poznejši datum po drugačni določeni ceni, ali
sklenitve standardizirane terminske pogodbe ali druge pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, pri kateri je dogovorjeno, da bodo vrednostni papirji prodani po določeni ceni na datum v prihodnosti;
„upravitelj sklada denarnega trga“ pomeni v primeru sklada denarnega trga, ki je KNPVP, družbo za upravljanje KNPVP oziroma investicijsko družbo KNPVP v primeru KNPVP, ki se upravlja sam, in v primeru sklada denarnega trga, ki je AIS, pomeni UAIS ali AIS z notranjim upravljanjem.
Člen 3
Vrste skladov denarnega trga
Skladi denarnega trga se vzpostavijo kot:
sklad denarnega trga s spremenljivo NVS;
sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga;
sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS.
Člen 4
Izdaja dovoljenja skladom denarnega trga
To dovoljenje je veljavno v vseh državah članicah.
Kadar je kolektivni naložbeni podjem že pridobil dovoljenje kot KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES, lahko zaprosi za dovoljenje kot sklad denarnega trga v skladu s postopkom iz odstavkov 4 in 5 tega člena.
Za pridobitev dovoljenja kot sklad denarnega trga kolektivni naložbeni podjem svojemu pristojnemu organu predloži vse naslednje dokumente:
pravila upravljanja sklada ali akte o ustanovitvi sklada denarnega trga, vključno z navedbo, katere vrste sklad denarnega trga iz člena 3(1) je;
identiteto upravitelja sklada denarnega trga;
identiteto depozitarja;
opis sklada denarnega trga ali vse informacije o skladu denarnega trga, ki so na voljo vlagateljem;
opis ali vse informacije o ureditvah in postopkih, potrebnih za izpolnjevanje zahtev iz poglavij II do VII;
vse druge informacije ali dokumente, ki jih zahteva pristojni organ sklada denarnega trga za preverjanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe.
Člen 5
Postopek za pridobitev dovoljenja skladov denarnega trga, ki so AIS
Ob oddaji zahteve za upravljanje sklada denarnega trga, ki je AIS, UAIS, ki ima dovoljenje, pristojnemu organu sklada denarnega trga posreduje:
pisni dogovor z depozitarjem;
informacije o ureditvi prenosa portfelja in obvladovanja tveganja ter upravne naloge za AIS;
informacije o naložbenih strategijah, profilu tveganja in drugih značilnostih skladov denarnega trga, ki so AIS, katere upravlja UAIS ali jih namerava upravljati.
Pristojni organ sklada denarnega trga lahko od pristojnega organa UAIS zahteva pojasnilo in informacije glede dokumentacije iz prvega podpoglavja ali potrdilo o tem, ali skladi denarnega trga spadajo na področje uporabe dovoljenja za upravljanje, izdanega UAIS. Pristojni organ UAIS odgovori v desetih delovnih dneh od take zahteve.
Pristojni organ sklada denarnega trga zavrne zahtevo UAIS le v primeru, da velja kar koli od naslednjega:
UAIS ne ravna skladno s to uredbo;
UAIS ne ravna skladno z Direktivo 2011/61/EU;
UAIS od pristojnega organa ni pridobil dovoljenja za upravljanje skladov denarnega trga;
UAIS ni predložil dokumentacije iz odstavka 2.
Preden pristojni organ sklada denarnega trga zahtevo zavrne, se posvetuje s pristojnim organom UAIS.
Člen 6
Uporaba poimenovanja „sklad denarnega trga“
KNPVP ali AIS ne uporablja zavajajočega ali nenatančnega poimenovanja, ki bi nakazovalo, da gre za sklad denarnega trga, če ni pridobil dovoljenja v skladu s to uredbo.
KNPVP ali AIS nima značilnosti, ki so zelo podobne tistim iz člena 1(1), če ni pridobil dovoljenja kot sklad denarnega trga v skladu s to uredbo.
Člen 7
Veljavna pravila
POGLAVJE II
Obveznosti v zvezi z naložbenimi politikami skladov denarnega trga
Člen 8
Splošna načela
Člen 9
Upravičena sredstva
Sklad denarnega trga vlaga le v eno ali več naslednjih kategorij finančnih sredstev in le pod pogoji, določenimi v tej uredbi:
instrumente denarnega trga, vključno s finančnimi instrumenti, ki jih izdajo ali zanje ločeno ali skupaj jamčijo Unija, nacionalni, regionalni in lokalni upravni organi držav članic ali njihove centralne banke, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropski instrument za finančno stabilnost, centralni organ ali centralna banka tretje države, Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Razvojna banka Sveta Evrope, Evropska banka za obnovo in razvoj, Banka za mednarodne poravnave ali katera koli druga ustrezna mednarodna finančna institucija ali organizacija, v katero so včlanjene ena ali več držav članic;
upravičena listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem;
depozite pri kreditnih institucijah;
izvedene finančne instrumente;
pogodbe o začasni prodaji, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 14;
pogodbe o začasnem odkupu, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 15;
enote ali deleže drugih skladov denarnega trga.
Sklad denarnega trga ne opravlja nobene od naslednjih dejavnosti:
naložb v sredstva, ki niso navedena v odstavku 1;
prodaje na kratko katerega od naslednjih instrumentov: instrumentov denarnega trga, listinjenj, komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem in enot ali deležev drugih skladov denarnega trga;
prevzemanja neposredne ali posredne izpostavljenosti lastniškemu kapitalu ali borznemu blagu, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, potrdil, ki ju predstavljajo, indeksov, ki temeljijo na njiju, ali drugih sredstev ali instrumentov, ki bi povzročili izpostavljenost;
sklepanja pogodb o posojilu vrednostnih papirjev ali katere koli druge pogodbe, ki bi obremenila sredstva sklada denarnega trga;
izposojanja in posojanja denarnih sredstev.
Člen 10
Upravičeni instrumenti denarnega trga
Instrument denarnega trga je upravičen za naložbe sklada denarnega trga, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:
sodi v eno od kategorij instrumentov denarnega trga iz točke (a), (b), (c) ali (h) člena 50(1) Direktive 2009/65/ES;
ima eno od naslednjih alternativnih značilnosti:
njegov zakonski rok zapadlosti ob izdaji je 397 dni ali manj;
njegova preostala zapadlost je 397 dni ali manj;
izdajatelj instrumenta denarnega trga in kakovost instrumenta denarnega trga sta na podlagi členov 19 do 22 prejela ugodno oceno;
kadar sklad denarnega trga vlaga v listinjenje ali komercialni zapis s premoženjskim kritjem, zanj veljajo zahteve iz člena 11.
Člen 11
Upravičena listinjenja in komercialni zapisi s premoženjskim kritjem
Listinjenje in komercialni zapis s premoženjskim kritjem se štejeta za upravičena za naložbe sklada denarnega trga, če je listinjenje ali komercialni zapis s premoženjskim kritjem dovolj likviden, če je prejel ugodno oceno na podlagi členov 19 do 22 in če je kar koli od naslednjega:
listinjenje iz člena 13 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 ( 2 );
komercialni zapis s premoženjskim kritjem, ki ga je izdal program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem in ki:
ga v celoti podpira regulirana kreditna institucija, ki pokriva vsa likvidnostna in kreditna tveganja ter tveganja razvodenitve olistinjenih izpostavljenosti, pa tudi tekoče stroške transakcij in tekoče stroške na ravni celotnega programa v zvezi s komercialnim zapisom s premoženjskim kritjem, da vlagatelju po potrebi zagotovi izplačilo celotnega zneska v okviru komercialnega zapisa s premoženjskim kritjem;
ni relistinjenje, izpostavljenost, na kateri temelji listinjenje na ravni vsake transakcije komercialnega zapisa s premoženjskim kritjem, pa ne zajema pozicije v listinjenju;
ne zajema sintetičnega listinjenja, kot je opredeljeno v točki 11 člena 242 Uredbe (EU) št. 575/2013;
preprosto, pregledno in standardizirano (STS) listinjenje, kot je določeno v skladu z merili in pogoji iz členov 20, 21 in 22 Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), ali STS ABCP, kot je določen v skladu z merili in pogoji iz členov 24, 25 in 26 navedene uredbe.
Kratkoročni sklad denarnega trga lahko vlaga v listinjenja ali komercialne zapise s premoženjskim kritjem iz odstavka 1, če je, odvisno od primera, izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:
zakonski rok zapadlosti ob izdaji listinjenj iz točke (a) odstavka 1 je dve leti ali manj, preostali čas do datuma naslednje uskladitve obrestne mere pa je 397 dni ali manj;
zakonski rok zapadlosti ob izdaji ali preostala zapadlost listinjenj ali komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem iz točk (b) in (c) odstavka 1 znaša 397 dni ali manj;
listinjenja iz točk (a) in (c) odstavka 1 so instrumenti, ki se odplačajo, in imajo WAL dveh let ali manj.
Standardni sklad denarnega trga lahko vlaga v listinjenja ali komercialne zapise s premoženjskim kritjem iz odstavka 1, če je, odvisno od primera, izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:
zakonski rok zapadlosti ob izdaji ali preostala zapadlost listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 je dve leti ali manj, preostali čas do datuma naslednje uskladitve obrestne mere pa je 397 dni ali manj;
listinjenja iz točk (a) in (c) odstavka 1 so instrumenti, ki se odplačajo, in imajo WAL dveh let ali manj.
Za namene prvega pododstavka merila za določanje STS listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem zajemajo najmanj naslednje:
zahteve v zvezi s preprostostjo listinjenja, vključno z njegovim značajem prave prodaje in spoštovanjem standardov v zvezi z zavarovanjem izpostavljenosti;
zahteve v zvezi s standardizacijo listinjenja, vključno z zahtevami glede zadržanja tveganja;
zahteve v zvezi s preglednostjo listinjenja, vključno z zagotavljanjem informacij potencialnim vlagateljem;
za komercialne zapise s premoženjskim kritjem, poleg točk (a), (b) in (c), zahteve v zvezi s sponzorjem in podporo sponzorjev za program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem.
Člen 12
Upravičeni depoziti pri kreditnih institucijah
Depozit pri kreditni instituciji je upravičen za naložbe sklada denarnega trga, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
depozit je izplačljiv na odpoklic ali mora vlagatelju dajati pravico do odpoklica;
depozit zapade v največ 12 mesecih;
registrirani sedež kreditne institucije je v državi članici ali, če je registrirani sedež kreditne institucije v tretji državi, zanj veljajo pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki se štejejo za enakovredna tistim iz prava Unije v skladu s postopkom iz člena 107(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Člen 13
Upravičeni izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrument je upravičen za naložbe sklada denarnega trga, če se z njim trguje na reguliranem trgu iz točke (a), (b) ali (c) člena 50(1) Direktive 2009/65/ES ali OTC in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
osnovo izvedenega finančnega instrumenta sestavljajo obrestne mere, devizni tečaji, valute ali indeksi, ki predstavljajo eno od teh kategorij;
edini namen izvedenega instrumenta je varovanje pred obrestnim ali valutnim tveganjem, povezanim z drugimi naložbami sklada denarnega trga;
nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC so institucije, ki so predmet pravil skrbnega in varnega poslovanja ter nadzora in sodijo v kategorije, ki jih odobri pristojni organ sklada denarnega trga;
izvedeni finančni instrumenti OTC so predmet vsakodnevnega zanesljivega in preverljivega vrednotenja in jih je mogoče ob vsakem času prodati, odprodati ali kako drugače likvidirati ali zapreti z nasprotno izravnalno transakcijo po njihovi pošteni vrednosti na pobudo sklada denarnega trga.
Člen 14
Upravičene pogodbe o začasni prodaji
Sklad denarnega trga lahko sklene pogodbo o začasni prodaji le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
se uporablja začasno, največ za sedem delovnih dni, in je namenjena le upravljanju likvidnosti in ne naložbam, razen tistih iz točke (c);
nasprotna stranka, ki v okviru pogodbe o začasni prodaji prejme sredstva sklada denarnega trga kot zavarovanje, jih ne sme prodati, vložiti, zastaviti ali drugače prenesti brez predhodnega soglasja sklada denarnega trga;
se lahko denarna sredstva, ki jih sklad denarnega trga prejme v okviru pogodbe o začasni prodaji:
vloži v depozite v skladu s točko (f) člena 50(1) Direktive 2009/65/ES ali
vloži v sredstva iz člena 15(6), ne sme pa se jih vložiti v upravičena sredstva iz člena 9, prenesti ali ponovno uporabiti kako drugače;
denarna sredstva, ki jih sklad denarnega trga prejme v okviru pogodbe o začasni prodaji, ne presegajo 10 % njegovega premoženja;
sklad denarnega trga lahko kadar koli prekine pogodbo po predhodnem obvestilu, poslanem največ dva delovna dneva pred prekinitvijo.
Člen 15
Upravičene pogodbe o začasnem odkupu
Sklad denarnega trga lahko sklene pogodbo o začasnem odkupu le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
sklad denarnega trga lahko kadar koli prekine pogodbo po predhodnem obvestilu, poslanem največ dva delovna dneva pred prekinitvijo;
tržna vrednost sredstev, prejetih v okviru pogodbe o začasnem odkupu, je vedno vsaj enaka vrednosti denarnih sredstev, ki je izplačana.
Sredstva, ki jih sklad denarnega trga prejme v okviru pogodbe o začasnem odkupu, se ne prodajo, reinvestirajo, zastavijo ali kako drugače prenesejo.
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko sklad denarnega trga kot del pogodbe o začasnem odkupu prejme likvidne prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, razen tistih, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 10, če ta sredstva izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
izda jih ali za njih jamči Unija, centralni organ ali centralna banka države članice, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski mehanizem za stabilnost ali Evropski instrument za finančno stabilnost, če so prejela ugodno oceno v skladu s členi 19 do 22;
izda jih ali za njih jamči centralni organ ali centralna banka tretje države, če so prejela ugodno oceno v skladu s členi 19 do 22.
Sredstva, prejeta v okviru pogodbe o začasnem odkupu v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, se razkrijejo investitorjem v sklad denarnega trga v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlament in Sveta ( 4 ).
Za sredstva, prejeta v okviru pogodbe o začasnem odkupu v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, veljajo zahteve iz člena 17(7).
V ta namen Komisija upošteva poročilo iz člena 509(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka najpozneje do 21. januarja 2018.
Člen 16
Upravičene enote ali deleži skladov denarnega trga
Sklad denarnega trga lahko pridobi enote ali deleže katerega koli drugega sklada denarnega trga (v nadaljnjem besedilu: ciljni sklad denarnega trga), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
v skladu s pravili upravljanja sklada denarnega trga ali akti o ustanovitvi v enote ali deleže drugih skladov denarnega trga ni mogoče vložiti skupaj več kot 10 % sredstev ciljnega sklada denarnega trga;
ciljni sklad denarnega trga nima sredstev ali deležev v skladu denarnega trga pridobitelja.
Sklad denarnega trga, katerega enote ali deleži so bili pridobljeni, ne vlaga v sklad denarnega trga pridobitelja v času, ko ima ta njegove enote ali deleže.
Enote ali deleži drugih skladov denarnega trga so upravičeni za naložbe sklada denarnega trga, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoje:
ciljni sklad denarnega trga ima dovoljenje v skladu s to uredbo;
kadar ciljni sklad denarnega trga upravlja, neposredno ali s prenosom pooblastila, isti upravitelj kot sklad denarnega trga pridobitelja ali druga družba, s katero je upravitelj sklada denarnega trga pridobitelja povezan prek skupne uprave ali nadzora ali znatnega neposrednega ali posrednega deleža, upravitelj ciljnega sklada denarnega trga ali druga družba ne sme zaračunati vpisnine ali provizije za odkup za naložbo sklada denarnega trga pridobitelja v enote ali deleže ciljnega sklada denarnega trga;
kadar sklad denarnega trga 10 % ali več svojih sredstev vloži v enote ali deleže drugih skladov denarnega trga:
v prospektu tega sklada denarnega trga navede najvišji znesek provizij za upravljanje, ki se lahko zaračunajo samemu skladu denarnega trga in drugim skladom denarnega trga, v katere vlaga, in
v letnem poročilu navede največji delež provizij za upravljanje, ki se zaračunajo samemu skladu denarnega trga in drugim skladom denarnega trga, v katere vlaga.
Odstavka 2 in 3 tega člena se ne uporabljata za sklad denarnega trga, ki je AIS in ki mu je izdano dovoljenje v skladu s členom 5, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
sklad denarnega trga se trži izključno prek varčevalne sheme za zaposlene, ki jo ureja nacionalno pravo in katere vlagatelji so samo fizične osebe;
varčevalna shema za zaposlene iz točke (a) omogoča vlagateljem le, da zahtevajo odkup svojih naložb, če so izpolnjeni strogi odkupni pogoji, ki so določeni v nacionalnem pravu, po katerih je odkup možen le v določenih okoliščinah, ki niso povezane z dogajanjem na trgu.
Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 tega člena lahko sklad denarnega trga, ki je KNPVP in ki mu je izdano dovoljenje v skladu s členom 4(2), pridobi enote ali deleže drugih skladov denarnega trga v skladu s členom 55 ali 58 Direktive 2009/65/ES pod naslednjimi pogoji:
sklad denarnega trga se trži izključno prek varčevalne sheme za zaposlene, ki jo ureja nacionalno pravo in katere vlagatelji so samo fizične osebe;
varčevalna shema za zaposlene iz točke (a) vlagateljem omogoča, da zahtevajo odkup svojih naložb samo, če so izpolnjeni strogi odkupni pogoji, ki so določeni v nacionalnem pravu, po katerih je odkup možen le pod določenimi okoliščinami, ki niso povezane z dogajanjem na trgu.
Člen 17
Diverzifikacija
Sklad denarnega trga lahko vloži največ:
5 % svojih sredstev v instrumente denarnega trga, listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem, ki jih je izdal isti subjekt;
10 % svojih sredstev v depozite, sklenjene pri isti kreditni instituciji, razen če je struktura bančnega sektorja v državi članici, v kateri ima sklad denarnega trga sedež, takšna, da ni dovolj trdnih kreditnih institucij, ki izpolnjujejo to zahtevo o diverzifikaciji, in če za sklad denarnega trga ni ekonomsko izvedljivo sklepati depozitov v drugi državi članici; v tem primeru lahko do 15 % svojih sredstev vloži pri isti kreditni instituciji.
Od datuma začetka uporabe delegiranega akta iz člena 11(4) vse izpostavljenosti sklada denarnega trga do listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ne presegajo 20 % sredstev sklada denarnega trga, pri čemer se lahko do 15 % sredstev sklada denarnega trga vloži v listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem, ki ne izpolnjujejo meril za identifikacijo STS listinjenj ter komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem.
Ne glede na posamezne omejitve iz odstavkov 1 in 4 sklad denarnega trga ne kombinira ničesar od naslednjega, če bi to vodilo do tega, da bi vložil več kot 15 % svojih sredstev v en sam subjekt:
naložb v instrumente denarnega trga, listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem, ki jih izda ta subjekt;
depozitov, sklenjenih s tem subjektom;
izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki nasprotno stranko izpostavijo tveganju do tega subjekta.
Z odstopanjem od zahteve o diverzifikaciji iz prvega pododstavka, kadar je struktura finančnega trga v državi članici, v kateri ima sklad denarnega trga sedež, takšna, da ni dovolj trdnih finančnih institucij, ki izpolnjujejo zahtevo o diverzifikaciji, in če za sklad denarnega trga ni ekonomsko izvedljivo uporabiti finančne institucije v drugi državi članici, lahko sklad denarnega trga združi vrste naložb iz točk (a) do (c) do največ 20 % svojih sredstev v en sam subjekt.
Prvi pododstavek se uporablja le, kadar so izpolnjene vse naslednje zahteve:
sklad denarnega trga ima instrumente denarnega trga vsaj šestih različnih izdaj zadevnega izdajatelja;
sklad denarnega trga omejuje naložbe v instrumente denarnega trga iz iste izdaje na največ 30 % svojih sredstev;
sklad denarnega trga v svojih pravilih upravljanja sklada ali aktih o ustanovitvi izrecno navede vse upravne organe, institucije ali organizacije iz prvega pododstavka, ki izdajo ali ločeno ali skupaj jamčijo za instrumente denarnega trga, v katere namerava vložiti več kot 5 % svojih sredstev;
sklad denarnega trga v prospekt in tržne komunikacije vključi poudarjeno izjavo, ki opozarja na uporabo tega odstopanja in navaja vse upravne organe, institucije ali organizacije iz prvega pododstavka, ki izdajo ali ločeno ali skupaj jamčijo za instrumente denarnega trga, v katere namerava vložiti več kot 5 % svojih sredstev.
Če sklad denarnega trga več kakor 5 % svojih sredstev vloži v obveznice enega samega izdajatelja iz prvega pododstavka, skupna vrednost teh naložb ne presega 40 % vrednosti sredstev sklada denarnega trga.
Kadar sklad denarnega trga več kakor 5 % svojih sredstev vloži v obveznice enega samega izdajatelja, ki so navedene v prvem pododstavku, skupna vrednost teh naložb ne presega 60 % vrednosti sredstev sklada denarnega trga, vključno z morebitnimi naložbami v sredstva iz odstavka 8 ob spoštovanju tam navedenih omejitev.
Člen 18
Koncentracija
Člen 19
Postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti
Upravitelj sklada denarnega trga zagotovi, da je postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti v skladu z vsemi naslednjimi splošnimi načeli:
vzpostavi se učinkovit postopek za pridobivanje in posodabljanje pomembnih informacij o izdajatelju in značilnostih instrumenta;
sprejmejo in izvajajo se ustrezni ukrepi za zagotovitev, da notranje ocenjevanje kreditne kakovosti temelji na poglobljeni analizi informacij, ki so na voljo in so primerne ter vključujejo vse pomembne dejavnike, ki vplivajo na kreditno sposobnost izdajatelja in kreditno kakovost instrumenta;
redno se spremlja postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti in vsaj enkrat na leto se pregledajo vse ocene kreditne kakovost;
čeprav v skladu s členom 5a Uredbe (ES) št. 1060/2009 ni dovoljeno preveliko mehanično opiranje na zunanje ocene, upravitelj sklada denarnega trga izvede novo ocenjevanje kreditne kakovosti za instrument denarnega trga, listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem, če pride do pomembne spremembe, ki bi lahko vplivala na obstoječo oceno instrumenta;
upravitelj sklada denarnega trga z letnimi pregledi metodologij ocenjevanja kreditne kakovosti ugotavlja, ali so še naprej primerne za trenutni portfelj in zunanje pogoje, pregled pa se posreduje pristojnemu organu upravitelja sklada denarnega trga. Kadar upravitelj sklada denarnega trga odkrije napake v metodologiji ocenjevanja kreditne kakovosti ali pri njeni uporabi, jih nemudoma odpravi;
kadar se metodologije, modeli ali ključne predpostavke, uporabljene pri postopku notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti, spremenijo, upravitelj sklada denarnega trga čim prej pregleda vse notranje ocene kreditne kakovosti, na katere je sprememba vplivala.
Člen 20
Notranje ocenjevanje kreditne kakovosti
Ocenjevanje kreditne kakovosti upošteva vsaj naslednje dejavnike in splošna načela:
kvantitativno opredelitev kreditnega tveganja izdajatelja in relativnega tveganja neplačila izdajatelja in instrumenta;
kvalitativne kazalnike o izdajatelju instrumenta, tudi ob upoštevanju makroekonomskih razmer in razmer na finančnih trgih;
kratkoročno naravo instrumentov denarnega trga;
razred sredstev instrumenta;
vrsto izdajatelja, pri čemer se razlikuje vsaj med naslednjimi vrstami izdajateljev: nacionalni, regionalni ali lokalni upravni organi, finančne gospodarske družbe in nefinančne gospodarske družbe;
za strukturirane finančne instrumente, operativno tveganje in tveganje nasprotne stranke, ki je značilno za strukturirano finančno transakcijo in, v primeru izpostavljenosti listinjenjem, kreditno tveganje izdajatelja, strukturo listinjenja in kreditno tveganje osnovnih sredstev;
likvidnostni profil instrumenta.
Upravitelj sklada denarnega trga lahko pri določanju kreditne kakovosti instrumenta denarnega trga iz člena 17(7) poleg dejavnikov in splošnih načel iz tega odstavka upošteva opozorila in kazalnike.
Člen 21
Dokumentacija
Upravitelj sklada denarnega trga dokumentira svoj postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti in ocene kreditne kakovosti. Dokumentacija vključuje vse naslednje:
zasnovo in podrobnosti delovanja njegovega postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti tako, da lahko pristojni organi razumejo in ocenijo ustreznost ocenjevanja kreditne kakovosti;
utemeljitev in analizo, ki podpirata oceno kreditne kakovosti ter odločitev upravitelja sklada denarnega trga glede meril in pogostosti pregledovanja ocene kreditne kakovosti;
vse večje spremembe postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti, vključno z identifikacijo sprožilcev takih sprememb;
organizacijo postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti in strukturo notranjega nadzora;
popolne podatke o preteklih ocenah kreditne kakovosti instrumentov, izdajateljev in po potrebi priznanih porokov;
podatke o odgovorni osebi ali osebah za postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti.
Člen 22
Delegirani akti za ocenjevanje kreditne kakovosti
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 45, da to uredbo dopolni z opredelitvijo naslednjega:
meril za potrjevanje metodologije ocenjevanja kreditne kakovosti iz člena 19(3);
meril za kvantitativno opredelitev kreditnega tveganja in relativnega tveganja neplačila izdajatelja in instrumenta iz točke (a) člena 20(2);
meril za vzpostavitev kvalitativnih kazalnikov izdajatelja instrumenta iz točke (b) člena 20(2);
pomena pomembne spremembe iz točke (d) člena 19(4).
Člen 23
Upravljanje ocenjevanja kreditne kakovosti
Te strani morajo dobro razumeti delovanje postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti in metodologij, ki jih uporablja upravitelj sklada denarnega trga, ter podrobno poznati z njimi povezana poročila.
Višje vodstvo je redno obveščeno o uspešnosti postopkov notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti, območjih, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, ter stanju prizadevanj in ukrepov, sprejetih za izboljšanje že opredeljenih pomanjkljivosti.
POGLAVJE III
Obveznosti v zvezi z obvladovanjem tveganja skladov denarnega trga
Člen 24
Pravila portfelja za kratkoročne sklade denarnega trga
Kratkoročni sklad denarnega trga vedno izpolnjuje vse naslednje zahteve glede portfelja:
njegov portfelj ima WAM, ki ne presega 60 dni;
njegov portfelj ima WAL, ki ne presega 120 dni, ob upoštevanju drugega in tretjega pododstavka;
pri skladih denarnega trga z manjšim nihanjem NVS in skladih denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga najmanj 10 % njihovih sredstev sestavljajo dnevno zapadla sredstva, pogodbe o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo po predhodnem obvestilu, poslanem en delovni dan prej, ali denarna sredstva, ki jih je mogoče odpoklicati po predhodnem obvestilu, poslanem en delovni dan prej. Sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS ali sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen dnevno zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve delež dnevno zapadlih sredstev v njegovem portfelju padel pod 10 %;
pri kratkoročnem skladu denarnega trga s spremenljivo NVS vsaj 7,5 % njegovih sredstev sestavljajo dnevno zapadla sredstva, pogodbe o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo po predhodnem obvestilu, poslanem en delovni dan prej, ali denarna sredstva, ki jih je mogoče odpoklicati po predhodnem obvestilu, poslanem en delovni dan prej. Kratkoročni sklad denarnega trga s spremenljivo NVS ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen dnevno zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve delež dnevno zapadlih sredstev v njegovem portfelju padel pod 7,5 %;
pri skladih denarnega trga z manjšim nihanjem NVS in skladih denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga najmanj 30 % njihovih sredstev sestavljajo tedensko zapadla sredstva, pogodbe o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo po predhodnem obvestilu, poslanem pet delovnih dni prej, ali denarna sredstva, ki jih je mogoče odpoklicati po predhodnem obvestilu, poslanem pet delovnih dni prej. Sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS ali sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen tedensko zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve delež tedensko zapadlih sredstev v njegovem portfelju padel pod 30 %;
pri kratkoročnem skladu denarnega trga s spremenljivo NVS vsaj 15 % sredstev sestavljajo tedensko zapadla sredstva, pogodbe o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo po predhodnem obvestilu, poslanem pet delovnih dni prej, ali denarna sredstva, ki jih je mogoče odpoklicati po predhodnem obvestilu, poslanem pet delovnih dni prej. Kratkoročni sklad denarnega trga s spremenljivo NVS ne sme pridobiti nobenih drugih sredstev razen tedensko zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve delež tedensko zapadlih sredstev v njegovem portfelju padel pod 15 %;
za namene izračuna iz točke (e) se v tedensko zapadla sredstva sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS in sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga lahko do meje 17,5 % vključi sredstva iz člena 17(7), ki so zelo likvidna in se lahko odkupijo in poravnavajo v enem delovnem dnevu in katerih preostala zapadlost znaša do 190 dni;
za namene izračuna iz točke (f) se v tedensko zapadla sredstva kratkoročnega sklada denarnega trga s spremenljivo NVS lahko vključi do meje 7,5 % instrumentov denarnega trga ali enot ali deležev v drugih skladih denarnega trga, če se jih da odkupiti in poravnati v petih delovnih dneh.
Za namene izračuna WAL iz točke (b) prvega pododstavka za vrednostne papirje, vključno s strukturiranimi finančnimi instrumenti, izračun zapadlosti kratkoročnega sklada denarnega trga temelji na preostali zapadlosti do rednega odkupa instrumentov. Če pa finančni instrument vključuje prodajno opcijo, lahko izračun zapadlosti kratkoročnega sklada denarnega trga namesto na preostali zapadlosti temelji na datumu izvršitve prodajne opcije, vendar le, če so vedno izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
kratkoročni sklad denarnega trga lahko prosto izvrši prodajno opcijo na datum izvršitve;
izvršilna cena za prodajno opcijo je blizu pričakovani vrednosti instrumenta ob datumu izvršitve;
iz naložbene strategije kratkoročnega sklada denarnega trga sledi, da bo opcija zelo verjetno izvršena ob datumu izvršitve.
Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko pri izračunu WAL za listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem izračun zapadlosti kratkoročnega sklada denarnega trga, če gre za instrumente, ki se odplačajo, temelji na:
pogodbenem profilu odplačila teh instrumentov ali
profilu odplačila osnovnih sredstev, iz katerih izhaja denarni tok odplačila teh instrumentov.
Člen 25
Pravila portfelja za standardne sklade denarnega trga
Standardni sklad denarnega trga vedno izpolnjuje vse naslednje zahteve:
njegov portfelj ima vedno WAM, ki ne presega šest mesecev;
njegov portfelj ima vedno WAL, ki ne presega 12 mesecev, ob upoštevanju drugega in tretjega pododstavka;
vsaj 7,5 % njegovih sredstev je sestavljenih iz dnevno zapadlih sredstev, pogodb o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo s predhodnim obvestilom enega delovnega dne, ali denarnih sredstev, ki jih je mogoče odpoklicati s predhodnim obvestilom enega delovnega dne. Standardni sklad denarnega trga ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen dnevno zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve ta sklad denarnega trga v dnevno zapadla sredstva vložil manj kot 7,5 % svojega portfelja;
vsaj 15 % njegovih sredstev je sestavljenih iz tedensko zapadlih sredstev, pogodb o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo s predhodnim obvestilom petih delovnih dni, ali denarnih sredstev, ki jih je mogoče odpoklicati s predhodnim obvestilom petih delovnih dni. Standardni sklad denarnega trga ne pridobi ►C1 nobenih drugih sredstev, razen tedensko zapadlih sredstev, kadar ◄ bi zaradi take pridobitve ta sklad denarnega trga v tedensko zapadla sredstva vložil manj kot 15 % svojega portfelja;
za namen izračuna iz točke (d) se v tedensko zapadla sredstva lahko vključi do 7,5 % instrumentov denarnega trga ali enot ali deležev v drugih skladih denarnega trga, če jih je mogoče odkupiti in poravnati v petih delovnih dneh.
Pri izračunu WAL za vrednostne papirje, vključno s strukturiranimi finančnimi instrumenti, standardni sklad denarnega trga izračuna zapadlost na podlagi preostale zapadlosti do rednega odkupa instrumentov. Če pa finančni instrument vključuje prodajno opcijo, lahko izračun zapadlosti standardnega sklada denarnega trga namesto na preostali zapadlosti temelji na datumu izvršitve prodajne opcije, vendar le, če so vedno izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
standardni sklad denarnega trga lahko prosto izvrši prodajno opcijo ob datumu izvršitve;
izvršilna cena za prodajno opcijo je blizu pričakovani vrednosti instrumenta ob datumu izvršitve;
iz naložbene strategije standardnega sklada denarnega trga sledi, da bo opcija zelo verjetno izvršena ob datumu izvršitve;
Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko pri izračunu WAL za listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem izračun zapadlosti standardnega sklada denarnega trga, če gre za instrumente, ki se odplačajo, temelji na:
pogodbenem profilu odplačila teh instrumentov ali
profilu odplačila temeljnih sredstev, iz katerih izhaja denarni tok odplačila teh instrumentov.
Člen 26
Bonitetne ocene sklada denarnega trga
Sklad denarnega trga, ki naroči ali financira zunanjo bonitetno oceno, to stori v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009. Sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga v prospektu sklada denarnega trga in v vseh sporočilih investitorjem, v katerih je omenjena zunanja bonitetna ocena, jasno navede, da je oceno naročil ali financiral sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga.
Člen 27
Politika poznavanja lastnih strank
Če vrednost enot ali deležev enega samega investitorja presega znesek ustrezne zahtevane dnevne likvidnosti sklada denarnega trga, upravitelj sklada denarnega trga poleg dejavnikov iz odstavka 1 upošteva še vse naslednje:
prepoznavne vzorce v investitorjevih potrebah po denarnih sredstvih, vključno s cikličnim razvojem števila deležev v skladu denarnega trga;
nenaklonjenost tveganjem različnih investitorjev;
stopnjo korelacije ali tesnih povezav med različnimi investitorji v skladu denarnega trga.
Člen 28
Testiranje izjemnih situacij
Testi izjemnih situacij temeljijo na objektivnih merilih in upoštevajo učinke verjetnih skrajnih scenarijev. Scenariji za teste izjemnih situacij upoštevajo vsaj referenčne parametre, ki vključujejo naslednje dejavnike:
hipotetične spremembe ravni likvidnosti sredstev iz portfelja sklada denarnega trga;
hipotetične spremembe ravni kreditnega tveganja sredstev iz portfelja sklada denarnega trga, vključno s kreditnimi dogodki in bonitetnimi dogodki;
hipotetična gibanja obrestnih mer in deviznih tečajev;
hipotetične ravni odkupov;
hipotetično širitev ali zožitev razmikov med indeksi, na katere so vezane obrestne mere vrednostnih papirjev iz portfelja;
hipotetične makrosistemske pretrese, ki prizadenejo celotno gospodarstvo.
Upravitelj sklada denarnega trga po potrebi sprejme ukrepe za krepitev trdnosti sklada denarnega trga, vključno z ukrepi, ki okrepijo likvidnost ali kakovost sredstev sklada denarnega trga, in o sprejetih ukrepih takoj obvesti pristojni organ sklada denarnega trga.
Obsežno poročilo in akcijski načrt se predložita v pregled pristojnemu organu sklada denarnega trga.
POGLAVJE IV
Pravila vrednotenja
Člen 29
Vrednotenje skladov denarnega trga
Pri uporabi vrednotenja po tržnih cenah:
se sredstvo sklada denarnega trga vrednoti na preudarnejši strani nakupnega in prodajnega tečaja, razen če se sredstvo lahko zapre pri povprečnem tržnem tečaju;
uporabljajo se samo tržni podatki dobre kakovosti; ti podatki se ocenijo na podlagi vseh naslednjih dejavnikov:
število in kakovost nasprotnih strank;
obseg in promet sredstva sklada denarnega trga na trgu;
velikost izdaje in delež izdaje, ki ga sklad denarnega trga namerava kupiti ali prodati.
Model natančno oceni notranjo vrednost sredstva sklada denarnega trga glede na vse naslednje posodobljene ključne dejavnike:
obseg in promet tega sredstva na trgu;
velikost izdaje in delež izdaje, ki ga sklad denarnega trga namerava kupiti ali prodati;
tržno tveganje, obrestno tveganje in kreditno tveganje sredstva.
Pri vrednotenju z uporabo notranjega modela se ne uporablja metoda odplačne vrednosti.
Metoda odplačne vrednosti se uporablja samo za vrednotenje sredstva sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS v okoliščinah, ko cena tega sredstva, izračunana v skladu z odstavki 2, 3 in 4, ne odstopa od cene tega sredstva, izračunane v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, za več kot 10 bazičnih točk. V primeru takšnega odstopanja se cena sredstva izračuna v skladu z odstavki 2, 3 in 4.
Člen 30
Izračun NVS na enoto ali delež
Člen 31
Izračun konstantne NVS na enoto ali delež skladov denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga
Člen 32
Izračun konstantne NVS na enoto ali delež skladov denarnega trga z manjšim nihanjem NVS
Člen 33
Cena ob izdaji in odkupu
Z odstopanjem od odstavka 1:
se lahko enote ali deleži sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga izdajo ali odkupijo po ceni, ki je enaka konstantni NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga;
se lahko enote ali deleži sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS izdajo ali odkupijo po ceni, ki je enaka konstantni NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga, vendar samo, če konstantna NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga, izračunana v skladu s členom 32(1), (2) in (3), ne odstopa od NVS na enoto ali delež, izračunane v skladu s členom 30, za več kot 20 bazičnih točk.
V zvezi s točko (b), kadar konstantna NVS na enoto ali delež, izračunana v skladu s členom 32(1), (2) in (3), odstopa od NVS na enoto ali delež, izračunano v skladu s členom 30, za več kot 20 bazičnih točk, se odkup ali vpis, ki sledi, izvede po ceni, ki je enaka NVS na enoto ali delež, izračunani v skladu s členom 30.
Pred sklenitvijo pogodbe upravitelj sklada denarnega trga potencialne vlagatelje jasno pisno opozori na okoliščine, v katerih sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS ne bo več izvajal odkupa ali vpisa po konstantni NVS na enoto ali delež.
POGLAVJE V
Posebne zahteve za sklade denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga in sklade denarnega trga z manjšim nihanjem NVS
Člen 34
Posebne zahteve za sklade denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga in sklade denarnega trga z manjšim nihanjem NVS
Pri zagotavljanju skladnosti s tedenskimi pragovi likvidnosti se uporablja naslednje:
kadar razmerje tedensko zapadlih sredstev iz točke (e) člena 24(1) pade pod 30 % skupnih sredstev sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS in neto dnevni odkupi na delovni dan presegajo 10 % skupnih sredstev, upravitelj teh skladov denarnega trga o tem nemudoma obvesti odbor sklada denarnega trga, odbor pa izvede dokumentirano oceno razmer, da bi določil ustrezne ukrepe ob upoštevanju interesov investitorjev, in se odloči, ali izvesti enega ali več naslednjih ukrepov:
provizije za likvidnost v primeru odkupov, ki ustrezno odražajo stroške, ki nastanejo za sklad denarnega trga za doseganje likvidnosti, in zagotovijo, da investitorji, ki ostanejo v skladu, niso nepošteno prikrajšani, kadar drugi investitorji zahtevajo odkup svojih enot ali deležev v danem obdobju;
omejitev odkupa, ki za obdobje do 15 delovnih dni omeji število enot ali deležev za odkup na delovni dan na največ 10 % enot ali deležev sklada denarnega trga;
začasna ustavitev odkupa za obdobje do 15 delovnih dni ali
neizvajanje nobenega takojšnjega ukrepa, razen izpolnjevanja obveznosti iz člena 24(2);
kadar razmerje tedensko zapadlih sredstev iz točke (e) člena 24(1) pade pod 10 % skupnih sredstev sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS, upravitelj teh skladov denarnega trga o tem nemudoma obvesti odbor sklada denarnega trga, odbor pa izvede dokumentirano oceno razmer in se na njeni podlagi ter ob upoštevanju interesov investitorjev odloči, ali izvesti enega ali oba naslednja ukrepa, ter dokumentira razloge za svojo odločitev:
provizije za likvidnost v primeru odkupov, ki ustrezno odražajo stroške, ki nastanejo za sklad denarnega trga za doseganje likvidnosti, in preprečujejo, da bi bili investitorji, ki ostanejo v skladu, nepošteno prikrajšani, kadar drugi investitorji zahtevajo odkup svojih enot ali deležev v danem obdobju;
začasno ustavitev odkupa za obdobje do 15 delovnih dni.
POGLAVJE VI
Zunanja podpora
Člen 35
Zunanja podpora
Zunanja podpora vključuje:
dokapitalizacijo, ki jo opravi tretja stran;
nakup sredstev iz sklada denarnega trga po višji ceni, ki ga opravi tretja stran;
nakup enot ali deležev sklada denarnega trga, ki ga opravi tretja stran, za zagotavljanje likvidnosti sklada;
izdajo kakršnega koli eksplicitnega ali implicitnega zavarovanja, jamstva ali pisma podpore v korist sklada denarnega trga, ki jo opravi tretja stran;
kakršen koli ukrep, ki ga opravi tretja stran, katerega neposredni ali posredni cilj je ohraniti profil likvidnosti in NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga.
POGLAVJE VII
Zahteve glede preglednosti
Člen 36
Preglednost
Upravitelj sklada denarnega trga vsaj tedensko investitorjem sklada denarnega trga da na voljo vse naslednje informacije:
razčlenitev portfelja sklada denarnega trga po zapadlosti;
kreditni profil sklada denarnega trga;
WAM in WAL sklada denarnega trga;
podrobnosti o 10 največjih deležih sklada denarnega trga, vključno z imenom, državo, zapadlostjo in vrsto sredstev ter nasprotno stranko v primeru pogodb o začasni prodaji ali začasnem odkupu;
skupno vrednost sredstev sklada denarnega trga;
neto donos sklada denarnega trga.
Vsi dokumenti sklada denarnega trga, ki se uporabljajo za namene trženja, jasno vključujejo vse naslednje izjave:
da sklad denarnega trga ni naložba, ki zagotovo prinaša dobiček;
da naložba v sklad denarnega trga ni enaka naložbi v depozite, s poudarkom na tveganje, da se glavnica, ki se vloži v sklad denarnega trga, lahko spremeni;
da se sklad denarnega trga pri zagotavljanju likvidnosti sklada denarnega trga ali stabilizacije NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga ne opira na zunanjo podporo;
da tveganje za izgubo glavnice nosi investitor.
Skladi denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga in skladi denarnega trga z manjšim nihanjem NVS investitorjem in potencialnim investitorjem jasno razložijo, kako se uporablja metoda odplačne vrednosti ali metoda zaokroževanja ali obe.
Člen 37
Poročanje pristojnim organom
Z odstopanjem od prvega pododstavka upravitelj za vsak sklad denarnega trga, katerega sredstva v upravljanju ne presegajo 100 000 000 EUR, vsaj letno poroča pristojnemu organu sklada denarnega trga.
Upravitelj sklada denarnega trga na zahtevo zagotovi informacije, ki se posredujejo na podlagi prvega in drugega pododstavka, tudi pristojnemu organu upravitelja sklada denarnega trga, če se razlikuje od pristojnega organa sklada denarnega trga.
Informacije, posredovane v skladu z odstavkom 1, zajemajo naslednje točke:
vrsto in značilnosti sklada denarnega trga;
kazalnike portfelja, kot so skupna vrednost sredstev, NVS, WAM, WAL, razčlenitev zapadlosti, likvidnost in donos;
rezultate testov izjemnih situacij in, po potrebi, predlagani akcijski načrt;
informacije o sredstvih portfelja sklada denarnega trga, in sicer:
značilnosti vsakega sredstva, kot so ime, država, kategorija izdajatelja, tveganje ali zapadlost in rezultati postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti;
vrsta sredstva, vključno s podrobnostmi o nasprotni stranki v primeru izvedenih finančnih instrumentov, pogodb o začasni prodaji ali pogodb o začasnem odkupu;
informacije o obveznostih skladov denarnega trga, vključno z:
državo, v kateri ima investitor sedež;
kategorijo investitorja;
dejavnostjo vpisov in odkupov.
Po potrebi in z ustrezno utemeljitvijo lahko pristojni organi zahtevajo dodatne informacije.
Poleg informacij iz odstavka 2 upravitelj sklada denarnega trga za vsak sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS, ki ga upravlja, poroča o naslednjem:
vsakem dogodku, ko cena sredstva, izračunana po metodi odplačne vrednosti v skladu s prvim pododstavkom člena 29(7), odstopa od cene tega sredstva, izračunane v skladu s členom 29(2), (3) in (4), za več kot 10 bazičnih točk;
vsakem dogodku, ko konstantna NVS na enoto ali delež, izračunana v skladu členom 32(1) in (2), odstopa od NVS na enoto ali delež, izračunane v skladu s členom 30, za več kot 20 bazičnih točk;
vsakem dogodku, ko pride do razmer iz člena 34(3), in ukrepih, ki jih je v skladu s točkama (a) in (b) člena 34(1) sprejel odbor.
ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 21. januarja 2018.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA zbere informacije za oblikovanje centralne podatkovne zbirke za vse sklade denarnega trga, ki so ustanovljeni, se jih upravlja ali trži v Uniji. Evropska centralna banka lahko dostopa do te podatkovne zbirke le iz statističnih razlogov.
Člen 37a
Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa
Dostop do informacij iz člena 4(7) te uredbe se omogoči na evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), od 10. januarja 2030. Za ta namen se ESMA določi kot organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, navedene uredbe. ESMA te podatke pridobi iz informacij, ki jih sporočijo pristojni organi v skladu s členom 4(6) te uredbe za namene vzpostavitve osrednjega javnega registra iz člena 4(7) te uredbe.
Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:
predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;
spremljajo jih naslednji metapodatki:
vsa imena sklada, na katerega se informacije nanašajo;
kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov sklada, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;
vrsta informacij, glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;
oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
POGLAVJE VIII
Nadzor
Člen 38
Nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi
Člen 39
Pooblastila pristojnih organov
Brez poseganja v pooblastila pristojnih organov v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali 2011/61/EU, kot je ustrezno, imajo pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za izvajanje svojih funkcij iz te uredbe. Zlasti so pooblaščeni za vse naslednje:
zahtevati dostop do vseh dokumentov v vsakršni obliki in prejeti ali si priskrbeti njihov izvod;
zahtevati, da sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga nemudoma zagotovi informacije;
zahtevati informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi sklada denarnega trga ali upravitelja sklada denarnega trga;
izvajati preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;
sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga še naprej ravna skladno s to uredbo;
izdati odredbo, s katero zagotovijo, da sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga ravna skladno s to uredbo in ne ponovi ravnanja, ki bi jo lahko kršilo.
Člen 40
Kazni in drugi ukrepi
Člen 41
Posebni ukrepi
Brez poseganja v pooblastila pristojnih organov v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali 2011/61/EU, kot je ustrezno, pristojni organ sklada denarnega trga ali upravitelja sklada denarnega trga sprejme ustrezne ukrepe iz odstavka 2, pri čemer upošteva načelo sorazmernosti, kadar sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga:
ne izpolnjuje zahtev v zvezi s sestavo sredstev in s tem krši člene 9 do 16;
ne izpolnjuje zahtev glede portfelja in s tem krši člen 17, 18, 24 ali 25;
je z lažnimi izjavami ali na druge nezakonite načine pridobil dovoljenje in s tem krši člen 4 ali 5;
uporablja poimenovanje „sklad denarnega trga“ ali drugo poimenovanje, ki nakazuje, da je KNPVP ali AIS sklad denarnega trga, in s tem krši člen 6;
ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z notranjim ocenjevanjem kreditne kakovosti in s tem krši člen 19 ali 20;
ne izpolnjuje zahtev glede upravljanja, dokumentacije ali preglednosti in s tem krši člen 21, 23, 26, 27, 28 ali 36;
ne izpolnjuje zahtev glede vrednotenja in s tem krši člen 29, 30 31, 32, 33 ali 34.
V primerih iz odstavka 1 pristojni organ sklada denarnega trga po potrebi:
sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga izpolnjuje ustrezne določbe;
odvzame dovoljenje, podeljeno v skladu s členom 4 ali 5.
Člen 42
Pooblastila in pristojnosti ESMA
Člen 43
Sodelovanje med organi
POGLAVJE IX
Končne določbe
Člen 44
Obravnava obstoječih KNPVP in AIS
Člen 45
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 46
Pregled
Pri pregledu se zlasti:
analizirajo izkušnje, pridobljene pri uporabi te uredbe, vpliv na investitorje, sklade denarnega trga in upravitelje skladov denarnega trga v Uniji;
oceni vloga, ki jo imajo skladi denarnega trga pri nakupu dolžniških instrumentov, ki jih izdajo ali za katere jamčijo države članice;
upoštevajo posebne značilnosti dolžniških instrumentov, ki jih izdajo ali za katere jamčijo države članice, in vloga, ki jo imajo dolžniški instrumenti pri financiranju držav članic;
upošteva poročilo iz člena 509(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
upošteva učinek te uredbe na trge za kratkoročno financiranje;
upošteva regulativni razvoj na mednarodni ravni.
Komisija do 21. julija 2022 predloži poročilo o izvedljivosti vzpostavitve kvote 80 % javnega dolga EU. V tem poročilu se upošteva razpoložljivost kratkoročnih instrumentov javnega dolga EU in oceni, ali bi skladi denarnega trga z manjšim nihanjem NVS lahko bili ustrezna alternativa skladom denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga zunaj EU. Če Komisija v poročilu ugotovi, da uvedba kvote 80 % javnega dolga EU in postopna ukinitev skladov denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga, ki vključujejo neomejen znesek javnega dolga zunaj EU, nista izvedljiva, bi morala predstaviti razloge za to. Če Komisija ugotovi, da je uvedba kvote 80 % javnega dolga EU izvedljiva, lahko pripravi zakonodajne predloge za uvedbo te kvote, pri čemer se v instrumente javnega dolga EU vloži vsaj 80 % sredstev skladov denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga. Poleg tega, če Komisija ugotovi, da so skladi denarnega trga z manjšim nihanjem NVS postali ustrezna alternativa skladom denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga zunaj EU, lahko pripravi ustrezne predloge za ukinitev celotnega odstopanja za sklade denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga.
Rezultati pregleda, ki se jim po potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembe, se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 47
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 21. julija 2018, razen člena 11(4), člena 15(7), člena 22 in člena 37(4), ki se uporabljajo od 20. julija 2017.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev (UL L 79, 20.3.2007, str. 11).
( 2 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
( 3 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
( 4 ) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
( 5 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 6 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
( 7 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).