This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02014R0907-20210815
Commission Delegated Regulation (EU) No 907/2014 of 11 March 2014 supplementing Regulation (EU) No 1306/2013 of the European Parliament and of the Council with regard to paying agencies and other bodies, financial management, clearance of accounts, securities and use of euro
Consolidated text: Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura
02014R0907 — SL — 15.08.2021 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 (UL L 255 28.8.2014, str. 18) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/160 z dne 28. novembra 2014 |
L 27 |
7 |
3.2.2015 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/40 z dne 3. novembra 2016 |
L 5 |
11 |
10.1.2017 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/967 z dne 26. aprila 2018 |
L 174 |
2 |
10.7.2018 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1336 z dne 2. junija 2021 |
L 289 |
6 |
12.8.2021 |
popravljena z:
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 907/2014
z dne 11. marca 2014
o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura
POGLAVJE I
PLAČILNE AGENCIJE IN OSTALI ORGANI
Člen 1
Pogoji za akreditacijo plačilnih agencij
Plačilne agencije, ki upravljajo in kontrolirajo odhodke, kot je opredeljeno v členu 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, glede izvrševanja plačil ter posredovanja in hranjenja podatkov zagotovijo zadostna jamstva, da:
se upravičenost zahtevkov in postopek dodeljevanja pomoči v okviru razvoja podeželja, kakor tudi njihovo izpolnjevanje predpisov Unije pregleda, preden se plačilo odobri;
se izvršena plačila točno in izčrpno knjižijo;
se izvajajo pregledi, določeni z zakonodajo Unije;
se zahtevani dokumenti predložijo v rokih in v obliki, kakor je to določeno s predpisi Unije;
so dokumenti dostopni in se hranijo na način, ki zagotavlja njihovo popolnost, veljavnost in čitljivost v daljšem časovnem obdobju, vključno z dokumenti v elektronski obliki v smislu predpisov Unije.
Države članice kot plačilne agencije akreditirajo tiste službe ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. Za akreditacijo ima plačilna agencija upravno organizacijo in sistem notranje kontrole, ki sta v skladu z merili iz Priloge I (akreditacijska merila) glede:
notranjega okolja;
kontrolnih dejavnosti;
obveščanja in sporočanja ter
spremljanja.
Države članice lahko določijo nadaljnja akreditacijska merila, da se upoštevajo velikost, odgovornosti in druge posebnosti plačilne agencije.
Člen 2
Pogoji za akreditacijo usklajevalnih organov
Za akreditacijo ima usklajevalni organ postopke, s katerimi zagotovi, da:
izjave, ki jih prejme Komisija, temeljijo na informacijah, pridobljenih iz ustrezno potrjenih virov;
so izjave Komisiji ustrezno potrjene, preden se pošljejo;
obstaja ustrezna revizijska sled za podporo informacijam, posredovanim Komisiji;
je evidenca vseh prejetih in sporočenih informacij varno shranjena, v papirni ali računalniški obliki.
Člen 3
Obveznosti plačilnih agencij glede javne intervencije
Plačilne agencije lahko svoje pristojnosti iz tega naslova prenesejo na intervencijske agencije, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev iz točke 1.C Priloge I k tej Uredbi ali delujejo prek drugih plačilnih agencij.
Plačilne agencije ali intervencijske agencije lahko ne glede na svojo splošno odgovornost v zvezi z javnim skladiščenjem:
upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupajo fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo skladiščenje intervencijskih kmetijskih proizvodov (skladiščniki);
pooblastijo fizične ali pravne osebe za opravljanje nekaterih posebnih nalog, določenih v področni kmetijski zakonodaji.
Če plačilne agencije zaupajo upravljanje skladiščnikom iz točke (a) prvega pododstavka, se to upravljanje izvaja v okviru pogodb o skladiščenju na podlagi obveznosti in splošnih načel iz Priloge III.
Obveznosti plačilnih agencij na področju javnega skladiščenja so zlasti:
voditi evidenco zalog in obračune za vsak proizvod, za katerega se izvaja intervencijski ukrep, ki vključuje javno skladiščenje, na podlagi postopkov, ki jih opravijo od 1. oktobra določenega leta do 30. septembra naslednjega leta (v nadaljnjem besedilu: obračunsko leto);
voditi ažuren seznam skladiščnikov, s katerimi so sklenile pogodbo o javnem skladiščenju. Ta seznam vsebuje podatke, ki omogočajo natančno identifikacijo vseh mest skladiščenja, njihove zmogljivosti, številke skladiščnih hal, hladilnikov in silosov, njihove načrte in sheme;
dati Komisiji na razpolago standardne pogodbe, ki se uporabljajo za javno skladiščenje, pravila za prevzem proizvodov, njihovo skladiščenje in odvzem proizvodov iz skladišč skladiščnikov ter pravila, ki se uporabljajo glede odgovornosti skladiščnikov;
centralizirano voditi računalniško evidenco vseh zalog, ki zajema vse kraje skladiščenja, vse proizvode, vse količine in kakovosti različnih proizvodov, pri čemer je za vsak proizvod navedena teža (po potrebi bruto in neto teža) ali prostornina;
izvajati vse postopke v zvezi s skladiščenjem, hranjenjem, prevozom ali prenosom intervencijskih proizvodov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, brez poseganja v odgovornost kupcev, drugih plačilnih agencij, vključenih v postopek, ter drugih oseb, pooblaščenih v ta namen;
vse leto v nerednih intervalih in brez predhodnega opozorila izvajati preglede na krajih skladiščenja intervencijskih proizvodov. Predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, se lahko vseeno izda, kadar se s tem ne škoduje cilju pregleda. To predhodno obvestilo ne sme biti izdano več kot 24 ur vnaprej, razen v upravičenih primerih;
opraviti letni popis pod pogoji iz člena 4.
Kadar v državi članici upravljanje računov javnega skladiščenja za enega ali več proizvodov izvaja več plačilnih agencij, se evidenca zalog in finančni obračuni iz točk (a) in (d) konsolidirajo na ravni države članice, preden se ustrezni podatki sporočijo Komisiji.
Plačilne agencije sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo:
da se proizvodi, za katere veljajo intervencijski ukrepi Unije, ustrezno hranijo; to zagotovijo s pregledi kakovosti skladiščenih proizvodov najmanj enkrat letno;
celovitost intervencijskih zalog.
Plačilne agencije Komisijo nemudoma obvestijo o:
primerih, v katerih lahko podaljšanje obdobja skladiščenja poslabša kakovost proizvoda;
količinskih izgubah ali poslabšanju kakovosti proizvoda zaradi naravnih nesreč.
V primerih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka Komisija sprejme ustrezno odločitev:
za situacije iz točke (a) prvega pododstavka v skladu s postopkom preverjanja iz člena 229(2) Uredbe (ES) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
za situacije iz točke (b) prvega pododstavka v skladu s postopkom preverjanja iz člena 116(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Člen 4
Popis
Rezultate tega popisa primerjajo s knjigovodskimi podatki. Ugotovljene razlike v količini in zneski, ki so posledica razlik v kakovosti, ugotovljenih pri pregledih, se vknjižijo v skladu s predpisi, sprejetimi v skladu s členom 46(6)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.
POGLAVJE II
FINANČNO UPRAVLJANJE
Člen 5
Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo kar zadeva Evropski kmetijski jamstveni sklad
Če so odhodki, nastali po poteku rokov, nad pragom 5 %, se vsi nadaljnji odhodki, nastali po poteku rokov, zmanjšajo po naslednjih pravilih:
odhodki, nastali v prvem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 10 %;
odhodki, nastali v drugem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 25 %;
odhodki, nastali v tretjem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 45 %;
odhodki, nastali v četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 70 %;
odhodki, nastali po četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 100 %.
Z odstopanjem od odstavka 2 se za neposredna plačila pod zgornjo mejo iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) uporabljajo naslednji pogoji:
če prag iz prvega pododstavka odstavka 2 ni bil v celoti izkoriščen za plačila, izvršena za koledarsko leto N najpozneje do 15. oktobra leta N + 1, in če preostanek praga presega 2 %, se navedeni preostanek zmanjša na 2 %;
med proračunskim letom N+1 bodo neposredna plačila, razen plačil iz Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) ter Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), za koledarska leta N-1 ali prej, izvršena po roku, upravičena do financiranja iz EKJS, če celotni znesek neposrednih plačil, izvršenih v proračunskem letu N+1, po potrebi popravljen na zneske pred prilagoditvijo iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne presega meje iz Priloge III Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto N v skladu s členom 7 navedene uredbe;
odhodki, ki presegajo omejitve iz točke (a) ali (b), se zmanjšajo za 100 %.
Zneski povračil iz člena 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se ne upoštevajo pri preverjanju, ali so pogoji iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni.
▼M4 —————
Vendar pa se prvi pododstavek ne uporablja za odhodke, ki presegajo omejitve iz točke (b) odstavka 3.
Morebitne prekoračitve plačilnih rokov se upoštevajo najkasneje pri odločitvi o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Člen 5a
Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo kar zadeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Če so odhodki, nastali po poteku roka iz člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, nad pragom 5 %, se vsi nadaljnji odhodki, nastali po poteku rokov, zmanjšajo za obdobja, določena v členu 22(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 ( 5 ), v skladu z naslednjimi pravili:
odhodki, nastali med 1. julijem in 15. oktobrom leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 25 %;
odhodki, nastali med 16. oktobrom in 31. decembrom leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 60 %;
odhodki, nastali po 31. decembru leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 100 %.
Morebitne prekoračitve roka za plačilo se upoštevajo pri odločitvi o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Člen 6
Neupoštevanje najzgodnejšega roka za plačilo
Kar zadeva EKJS, če je državam članicam dovoljeno, da plačajo predplačila do določenega najvišjega zneska pred najzgodnejšim plačilnim rokom, določenim v področni kmetijski zakonodaji, se vsi plačani odhodki, ki presegajo ta najvišji znesek, štejejo kot odhodki pred najzgodnejšim rokom za plačilo. Vendar je v skladu z izjemami iz prvega odstavka člena 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013, navedeni odhodek na voljo za plačila Unije z znižanjem za 10 %.
Člen 7
Nadomestilo s strani plačilnih agencij
Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila na podlagi namenskih prejemkov se dajo na voljo po razporeditvi teh prejemkov v proračunske vrstice.
Člen 8
Pozno sprejetje proračuna Unije
Če proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta se v zvezi s skladom EKSRP:
Vmesna plačila iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se dodelijo sorazmerno glede na sredstva, ki so na voljo, in sicer v deležu glede na izjave o odhodkih, prejete za posamezen program za razvoj podeželja. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, pri naslednjih vmesnih plačilih.
Kar zadeva proračunske obveznosti iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1306/2013, prvi letni obroki po sprejetju programov za razvoj podeželja sledijo vrstnemu redu sprejetja teh programov. Proračunske obveznosti v zvezi z nadaljnjimi letnimi obroki se izvajajo v vrstnem redu glede na programe, ki so že izčrpali zadevne obveznosti. Komisija lahko delno izvede letne obveznosti za programe za razvoj podeželja, če so razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti omejene. Preostali znesek za te programe se prvič dodeli, ko so dodatne odobritve za prevzem obveznosti spet na voljo.
Člen 9
Odlog mesečnih plačil
Komisija lahko državam članicam odloži mesečna plačila iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če uradna obvestila iz točke (c)(i) in (ii) člena 102(1) navedene uredbe prispejo prepozno ali vsebujejo neskladja, ki zahtevajo dodatno preverjanje, in sicer po predhodnem obvestilu zadevnih držav članic.
Člen 10
Začasna prekinitev plačila v primeru pozne predložitve
Za odhodke v okviru EKJS se uporabljajo naslednje stopnje začasnih prekinitev plačil:
če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. oktobra, 1 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;
če rezultati kontrol niso bili poslani do 1. decembra, 1,5 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno.
Za odhodke v okviru EKSRP se uporabljajo naslednje stopnje začasnih prekinitev plačil:
če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. oktobra, 1 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;
če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. januarja, 1,5 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno.
Člen 11
Menjalni tečaj, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih
Z izjemo primerov iz prvega pododstavka ter zlasti za promocijske programe, odobrene na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 ( 6 ), za promocijske ukrepe v vinskem sektorju in za postopke, za katere v področni kmetijski zakonodaji ni bil določen operativni dogodek, se uporablja predzadnji menjalni tečaj, ki ga je določila Evropska centralna banka pred mesecem, za katerega se prijavijo odhodki ali namenski prejemki.
Za postopke, za katere v področni kmetijski zakonodaji ni bil določen operativni dogodek, se uporablja predzadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred zadnjim mesecem obdobja, za katerega se prijavijo odhodki ali namenski prejemki.
POGLAVJE III
POTRDITVE OBRAČUNOV IN DRUGI PREGLEDI
Člen 12
Merila in metodologija za uporabo popravkov v okviru potrditve skladnosti
Za določitev zneskov, ki jih je mogoče izključiti iz financiranja Unije, potem ko se ugotovi, da odhodek ni nastal v skladu z zakonodajo Unije, ter v zvezi z EKSRP v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo Komisija uporabi svoje ugotovitve ter upošteva informacije, ki jih posredujejo države članice med postopkom potrditve skladnosti, opravljenem v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Da bi se upoštevali rezultati, ki so jih predložile države članice, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, je Komisija v položaju, da:
oceni metode za identifikacijo ali ekstrapolacijo, ki jih jasno opišejo države članice;
preveri reprezentativnost vzorca iz odstavka 3;
preveri vsebino in rezultate predložene identifikacije ali ekstrapolacije;
pridobi zadostne in primerne revizijske dokaze glede osnovnih podatkov.
Pri uporabi odstavka 3 lahko države članice uporabijo kontrolne statistike plačilnih agencij, kot jih potrdi certifikacijski organ, ali oceno stopnje napake, ki jo opravi ta organ v okviru revizije iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če:
je Komisija zadovoljna z delom, ki so ga opravili certifikacijski organi, tako glede revizijske strategije kot z vsebino, obsegom in kakovostjo dejansko opravljenega revizijskega dela;
je področje dela certifikacijskih organov skladno s področjem izvajanja potrditve skladnosti zadevne preiskave, zlasti v zvezi z ukrepi ali shemami;
se je v ocenah upošteval znesek kazni, ki bi jo bilo treba uporabiti.
Stopnja pavšalnega popravka se določi z upoštevanjem zlasti vrste ugotovljene neskladnosti. V ta namen se razlikuje med pomanjkljivostmi pri ključnih in pomožnih kontrolah, kot sledi:
ključne kontrole so upravni pregledi in pregledi na kraju samem, ki so potrebni za ugotovitev upravičenosti pomoči in zadevne uporabe zmanjšanj in kazni;
pomožne kontrole so vsi drugi upravni postopki, ki so potrebni za pravilno obdelavo zahtevkov.
Če se med istim postopkom za potrditev skladnosti ugotovijo različne neskladnosti, ki bi posamično privedle do različnih pavšalnih popravkov, se uporabijo samo najvišji pavšalni popravki.
Pri določanju ravni pavšalnih popravkov Komisija posebej upošteva naslednje okoliščine, ki kažejo večjo težo pomanjkljivosti, kar razkriva večje tveganje izgube za proračun Unije:
ena ali več ključnih kontrol se ne uporablja ali se uporablja tako slabo ali neredno, da se šteje za neučinkovito pri ugotavljanju upravičenosti zahtevka ali pri preprečevanju nepravilnosti; ali
ugotovijo se tri ali več pomanjkljivosti pri istem kontrolnem sistemu; ali
država članica ne uporablja kontrolnega sistema oziroma ga uporablja zelo pomanjkljivo, poleg tega obstajajo dokazi o številnih nepravilnostih in malomarnostih pri odpravljanju nepravilnih in goljufivih praks; ali
za to državo članico se je popravek že uporabil za podobne pomanjkljivosti v istem sektorju, vendar ob upoštevanju popravljalnih ali izravnalnih ukrepov, ki so jih že sprejele države članice.
Člen 13
Obveznost po postopkih izterjave
Po zaključku postopka izterjave iz prvega pododstavka člena 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice:
knjižijo v dobro EKJS petdeset odstotkov izterjanih zneskov, po odbitku stroškov izterjave, kot je določeno v drugem odstavku člena 55 navedene uredbe;
knjižijo v dobro EKSRP petdeset odstotkov zneskov, izterjanih po zaključku programa za razvoj podeželja ali izterjanih pred zaključkom programa, ki pa jih ni bilo mogoče prerazporediti v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Člen 14
Pregled transakcij
Sistem pregledov, določen s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, se ne uporablja za ukrepe iz Priloge VI k tej uredbi.
POGLAVJE IV
VARŠČINE
ODDELEK 1
Področje uporabe in uporaba pojmov
Člen 15
Področje uporabe
To poglavje se uporablja v vseh primerih, ko je v področni kmetijski zakonodaji določena varščina, ne glede na to, ali se uporablja izraz „varščina“.
To poglavje se ne uporablja za zavarovanja, položena za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe Sveta (EU) št. 2913/92 ( 7 ).
Člen 16
Opredelitev pojmov, uporabljenih v tem poglavju
V tem poglavju:
„pristojni organ“ pomeni organ, pooblaščen, da sprejme varščino, ali ki odloča v skladu z ustrezno uredbo o tem, ali je treba varščino sprostiti ali zaseči;
„globalna varščina“ pomeni varščino, ki se da pristojnemu organu in s katero se zagotovi izpolnitev več kakor ene obveznosti;
„ustrezni del zavarovanega zneska“ pomeni ustrezni del zavarovanega zneska, ki ustreza količini, za katero je bila zahteva kršena.
ODDELEK 2
Zahteva za varščino
Člen 17
Odgovorna stranka
Varščino daje stranka ali se da v imenu stranke, ki je odgovorna za plačilo zapadlega zneska, če neka obveznost ni izpolnjena.
Člen 18
Odstopanje od zahteve za varščino
Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, kadar je stranka, ki mora izpolniti obveznost:
javni organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog javne uprave, ali
zasebni organ, ki izvaja naloge iz točke (a) pod državnim nadzorom.
Z uporabo prvega pododstavka se vrednost varščine izračuna z vključitvijo vseh ustreznih obveznosti, povezanih z istim postopkom.
Člen 19
Pogoji, ki veljajo za varščino
Ček, razen tistega iz prvega pododstavka, predstavlja varščino šele takrat, ko je pristojni organ prepričan, da lahko razpolaga z zneskom.
Člen 20
Uporaba eura
Člen 21
Porok
Pisno jamstvo določa najmanj:
obveznost, pri globalni varščini pa vrsto (vrste) obveznosti, za izpolnitev katere se jamči s plačilom denarnega zneska;
najvišji znesek plačila, za katerega jamči porok;
zavezo poroka, da bo skupaj in solidarno s stranko, ki je odgovorna za izpolnitev obveznosti, plačal v 30 dneh po prejemu zahtevka za plačilo od pristojnega organa vsakršen znesek glede na jamstvo, ki je zapadlo, ko je varščina razglašena za zaseženo.
Člen 22
Višja sila
Vsaka oseba, ki je odgovorna za obveznost, ki jo pokriva varščina, in trdi, da je razlog za neizpolnjevanje obveznosti višja sila, pristojnim organom zadovoljivo dokaže obstoj višje sile. Če pristojni organ prizna, da gre za višjo silo, se obveznost prekliče samo za namen sprostitve varščine.
ODDELEK 3
Sprostitev in zaseg varščin, razen tistih iz oddelka 4
Člen 23
Zaseg varščine
V takih primerih se takoj zaseže varščina v višini 10 %, nato pa še dodatni delež preostanka, in sicer:
2 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na uvoz izdelkov v tretjo državo;
5 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na izstop proizvodov s carinskega območja Unije.
Če dokaz iz prvega pododstavka vključuje predložitev uporabljenega ali pretečenega uvoznega ali izvoznega dovoljenja ali predložitev dokaza, da so proizvodi zapustili carinsko območje Unije, se zaseže 15 % varščine, če se navedeni dokaz predloži po določenem roku iz prvega pododstavka, vendar najpozneje 730. koledarski dan po preteku dovoljenja. Po poteku navedenih 730 koledarskih dni se preostanek varščine zaseže v celoti.
Če dokaz iz prvega pododstavka vključuje predložitev uporabljenega ali pretečenega izvoznega dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestil, se zaseže varščina v višini:
10 %, če se dovoljenje predloži med 61. in 90. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;
50 %, če se dovoljenje predloži med 91. in 120. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;
70 %, če se dovoljenje predloži med 121. in 150. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;
80 %, če se dovoljenje predloži med 151. in 180. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;
100 %, če se dovoljenje predloži po 180. koledarskem dnevu po datumu poteka dovoljenja.
Člen 24
Sprostitev varščine
Obdobje iz prvega pododstavka ne sme presegati 1095 koledarskih dni od takrat, ko je bila varščina položena za določeno obveznost.
Člen 25
Pragovi
ODDELEK 4
Varščina v zvezi s predplačili
Člen 26
Področje uporabe
Določbe tega oddelka se uporabljajo v vseh primerih, ko posebni predpisi Unije določajo, da je dovoljeno predplačilo, preden je bila izpolnjena obveznost za pridobitev pomoči ali ugodnosti.
Člen 27
Sprostitev varščine
Varščina se sprosti:
ko je ugotovljena dokončna upravičenost do zneska, odobrenega kot predplačilo;
ali ko sta bila izplačana odobreni znesek in kakršen koli dodatek, določen v posebnih predpisih Unije.
Kadar posebna pravila Unije tako določajo, se dokazilo kljub temu lahko predloži tudi po navedenem datumu proti delnemu poplačilu varščine.
POGLAVJE V
UPORABA EURA
Člen 28
Izvozna nadomestila in trgovina s tretjimi državami
Člen 29
Proizvodna nadomestila in posebne pomoči
Člen 30
Vinski sektor
Operativni dogodek za menjalni tečaj je prvi dan vinskega leta, v katerem se dodeli podpora za naslednje:
prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013;
ustanovitev vzajemnih skladov v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 1308/2013;
zavarovanje letine v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Člen 31
Zneski in plačila v sektorju mleka in mlečnih proizvodov
Člen 32
Zneski in plačila pomoči v zvezi z izvajanjem sistema razdeljevanja sadja v šolah
Za pomoč, odobreno za oskrbo otrok s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan, iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 ( 13 ) je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar pred obdobjem iz člena 4(1) navedene uredbe.
Člen 32a
Zneski in plačila pomoči v zvezi z izvajanjem šolske sheme
Za pomoč, odobreno za izvajanje šolske sheme iz oddelka I poglavja II naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013, je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar pred zadevnim šolskim letom.
Člen 33
Minimalna cena pese, presežna dajatev in proizvodna dajatev v sektorju sladkorja
Za proizvodno dajatev za sladkor, minimalno ceno za peso ter za presežno dajatev iz členov 128, 135 in 142 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. oktober tržnega leta, v katerem se cene in zneski uporabljajo ali plačajo.
Člen 34
Zneski strukturne ali okoljske narave ter režijski stroški operativnih programov
Kadar je po predpisih Unije plačilo zneskov iz prvega pododstavka razporejeno čez več let, je operativni dogodek za menjalni tečaj za vsak letni obrok 1. januar leta, za katero se plača zadevni obrok.
Člen 35
Zneski, povezani z dodelitvijo nacionalne finančne pomoči organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter delno povračilo te nacionalne finančne pomoči
Člen 36
Drugi zneski in cene
Za cene ali zneske, razen tistih iz členov 28 do 35, ali zneske, povezane z navedenimi cenami, izražene v eurih v zakonodaji Unije ali izražene v eurih pri razpisnem postopku, je operativni dogodek za menjalni tečaj dan enega od naslednjih pravnih dejanj:
pri nakupih, ko je prejeta veljavna ponudba;
pri prodajah, ko je prejeta veljavna ponudba;
pri umiku proizvodov v sektorju sadja in zelenjave dan, na katerega nastopi umik;
pri opustitvi spravila in zeleni trgatvi v sektorju sadja in zelenjave, dan opustitve spravila in zelene trgatve;
za stroške prevoza, predelave ali javnega skladiščenja in za zneske, razporejene za študije v okviru razpisnega postopka, zadnji dan za oddajo ponudb;
za evidentiranje cen, zneskov ali ponudb na trgu dan, v zvezi s katerim se cena, znesek ali ponudba evidentira;
za kazni zaradi neupoštevanja kmetijske zakonodaje, datum akta, s katerim pristojni organ ugotovi dejstva;
za promet ali zneske v zvezi z obsegom proizvodnje, začetek referenčnega obdobja, določenega v kmetijski zakonodaji.
Člen 37
Plačilo predplačil
Za predplačila je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki velja za ceno ali znesek, za katero(-ega) predplačilo velja, če ta datum nastopi do trenutka plačila predplačila, v drugih primerih pa datum določitve predplačila v eurih, če tega ni, pa datum plačila predplačila. Operativni dogodek za menjalni tečaj se uporablja za predplačila ne glede na uporabo za zadevno polno ceno ali znesek operativnega dogodka, določenega za to ceno ali znesek.
Člen 38
Varščine
Za varščine je operativni dogodek za menjalni tečaj datum pologa varščine.
Vendar pri tem veljajo naslednje izjeme:
za varščine v zvezi s predplačili je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki je določen za znesek predplačila, če ta datum nastopi do trenutka plačila varščine;
za varščine v zvezi z oddajo ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, ko se ponudba odda;
za varščine v zvezi z izvajanjem ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj zadnji dan javnega razpisa.
Člen 39
Pregled transakcij
Zneski v eurih iz poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 se, kadar je to primerno, pretvorijo v nacionalne valute po menjalnem tečaju, veljavnem na prvi delavnik v letu, ko se začne obdobje preiskovanja, in objavljenem v seriji C v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 40
Določitev menjalnega tečaja
Kadar je operativni dogodek določen v skladu z zakonodajo Unije, je menjalni tečaj, ki se uporablja, zadnji tečaj, ki ga je določila Evropska centralna banka (ECB) pred prvim dnevom meseca, v katerem nastopi operativni dogodek.
Vendar je v naslednjih primerih menjalni tečaj, ki se uporablja:
za primere iz člena 28(2) te uredbe, v katerih je operativni dogodek za menjalni tečaj sprejetje carinske deklaracije, tečaj iz člena 18(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92;
za intervencijske stroške, nastale v okviru postopkov javnega skladiščenja, tečaj, ki izhaja iz uporabe člena 3(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 ( 14 );
za najnižjo ceno pese iz člena 33 te uredbe, povprečni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka (ECB) za mesec pred operativnim dogodkom.
POGLAVJE VI
KONČNA DOLOČBA
Člen 41
Prehodne določbe
Za programe za razvoj podeželja iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005:
se določbe člena 38(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki se ne porabijo do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti. V členu 38 navedene uredbe se sklicevanja na leto N +3 štejejo kot sklicevanja na leto N +2;
vmesna plačila s strani Komisije ne bodo, kot je določeno v točki (b) člena 36(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, predmet nikakršne prekoračitve skupnega zneska prispevka EKSRP za vsako prednostno nalogo za celotno obdobje, ki ga pokriva zadevni program;
za namen uporabe členov 37 in 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se končni datum za upravičenost odhodkov določi v členu 71(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.
Kar zadeva EKSRP, se za namene potrditve obračunov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013, uporabljajo določbe 54(2) navedene uredbe, in sicer se začnejo uporabljati za potrditev obračunov za proračunsko leto 2014.
Člen 42
Sprememba Uredbe (ES) št. 376/2008
Odstavka 6 in 7 člena 34 Uredbe (ES) št. 376/2008 se črtata.
Vendar se navedene določbe še naprej uporabljajo za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe.
Člen 43
Sprememba Uredbe (ES) št. 612/2009
Člen 47(3) Uredbe (ES) št. 612/2009 se črta.
Vendar se navedene določbe še naprej uporabljajo za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe.
Člen 44
Razveljavitev
Uredbe (ES) št. 883/2006, (ES) št. 884/2006, (ES) št. 885/2006, (ES) št. 1913/2006, (EU) št. 1106/2010 in Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 se razveljavijo.
Vendar pri tem velja naslednje:
Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 se še naprej uporablja za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe;
člen 4 Uredbe (ES) št. 883/2006 se še naprej uporablja za odhodke, izvršene do 15. oktobra 2014;
člen 11 in poglavje III Uredbe ES) št. 885/2006 se še naprej uporabljata do 31. decembra 2014.
Člen 45
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 41(4) se uporablja od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
AKREDITACIJSKA MERILA
Člen 1
1. NOTRANJE OKOLJE
(A) Organizacijska struktura
Organizacijska struktura plačilne agencije ji omogoča, da opravlja naslednje glavne naloge v zvezi z odhodki EKJS in EKSRP:
odobritev in kontrola izplačil z namenom ugotoviti, da je znesek, ki se izplača upravičencu, v skladu s predpisi Unije, ki vključujejo zlasti upravne kontrole in kontrole na kraju samem;
izvršitev izplačila odobrenega zneska upravičencem (ali njegovim pooblaščencem) ali, v primeru ukrepov za razvoj podeželja, dela sofinanciranja Unije;
računovodstvo, da se evidentirajo vsa izplačila za izdatke EKJS in EKSRP v posebne obračune plačilne agencije, ki bodo v obliki informacijskega sistema, in priprava periodičnih povzetkov odhodkov, vključno z mesečnimi (za EKJS), četrtletnimi (za EKSRP) in letnimi izjavami Komisiji. Obračuni plačilne agencije evidentirajo tudi sredstva, ki jih financirata sklada, zlasti v zvezi z intervencijskimi zalogami, še neobračunanimi predplačili, varščinami in dolžniki.
Organizacijska struktura plačilne agencije zagotavlja jasno dodelitev pristojnosti in odgovornosti na vseh operativnih ravneh ter ločitev treh funkcij iz prvega odstavka, za katere so odgovornosti določene v organigramu. Vključuje tehnične službe in službo za notranjo revizijo iz točke 4.
(B) Standardi v zvezi s človeškimi viri
Agencija zagotovi, da:
se dodelijo ustrezni človeški viri za opravljanje dejavnosti, ki imajo ustrezna tehnična znanja, ki so potrebna na različnih operativnih ravneh.
Delitev nalog je takšna, da nobeden od uradnikov ni odgovoren za več kot eno od pristojnosti v zvezi z odobritvijo, izvajanjem izplačil ali računovodstvom zneskov, obračunanih v breme EKJS ali EKSRP, in nobeden od uradnikov ne opravlja svojih nalog brez nadzora drugega uradnika.
Odgovornosti vsakega uradnika so določene v pisnem opisu delovnih nalog, vključno z določitvijo finančnih omejitev v okviru njegovih pristojnosti.
Usposabljanje osebja je primerno na vseh operativnih ravneh, vključno z ozaveščanjem glede goljufij, poleg tega obstaja politika menjave osebja na občutljivih položajih ali, kot druga rešitev, politika povečanega nadzora.
Sprejmejo se primerni ukrepi, da bi se izognili navzkrižju interesov v primeru, ko oseba, ki je na odgovornem položaju ali na občutljivem položaju glede preverjanja, odobritve, izvajanja izplačil in računovodenja zahtevkov ali zahtevkov za plačilo, opravlja tudi druge funkcije izven plačilne agencije.
(C) Prenos nalog
(C.1) Če plačilna agencija prenese katero koli izmed svojih nalog na drug organ iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
Med plačilno agencijo in navedenim organom mora biti sklenjen pisni sporazum, ki poleg prenesenih nalog podrobno določa naravo informacij in podpornih dokumentov, ki jih je treba predložiti plačilni agenciji, ter rok, v katerem morajo biti predloženi. Sporazum mora plačilni agenciji omogočati, da izpolnjuje akreditacijska merila.
Plačilna agencija v vseh primerih ostane odgovorna za učinkovito upravljanje zadevnih skladov. Še naprej je v celoti odgovorna za zakonitost in pravilnost osnovnih transakcij, vključno z zaščito finančnih interesov Unije, ter za prijavo ustreznih odhodkov Komisiji in za ustrezno pripravo obračunov.
Odgovornosti in obveznosti drugega organa, zlasti v zvezi s kontrolo in preverjanjem skladnosti s predpisi Unije, se jasno določijo.
Plačilna agencija zagotovi, da ima drugi organ na voljo učinkovite sisteme za zagotavljanje zadovoljivega izpolnjevanja svojih nalog.
Drugi organ izrecno potrdi plačilni agenciji, da dejansko opravlja svoje naloge in opiše uporabljena sredstva.
Plačilna agencija redno pregleduje prenesene naloge, da potrdi, da je opravljeno delo zadovoljivega standarda in da je v skladu s predpisi Unije.
(C.2) Pogoji, določeni v točkah (C.1)(i), (ii), (iii) in (v) zgoraj, se uporabljajo smiselno v primerih, ko naloge plačilne agencije opravlja drug organ kot del svojih rednih nalog na podlagi nacionalne zakonodaje.
2. KONTROLE
(A) Postopki za odobritev zahtevkov
Plačilna agencija sprejme naslednje postopke:
Plačilna agencija določi podrobne postopke za sprejem, evidentiranje in obdelavo zahtevkov, vključno z opisom vseh dokumentov, ki jih je treba uporabiti.
Vsak uradnik, odgovoren za odobritev, ima na voljo podroben kontrolni seznam preverjanj, ki jih mora opraviti, in v dokazni dokumentacijo k zahtevku vključi dokazilo, da so bila navedena preverjanja opravljena. Navedeno potrdilo se lahko predloži v elektronski obliki. Zagotoviti je treba dokaz o sistematičnem (na primer vzorčnem) pregledovanju ali o pregledovanju na podlagi sistema ali načrta dela, ki ga opravlja višji strokovni sodelavec.
Zahtevek se odobri za izplačilo šele po tem, ko so bila opravljena zadostna preverjanja, da se zagotovi izpolnjevanje pravil Unije.
Preverjanja vključujejo preverjanja, ki se zahtevajo z ustrezno Uredbo, ki ureja posebne ukrepe, v okviru katerih se zahteva pomoč, in preverjanja, ki se zahtevajo v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 1306/2013 za preprečevanje in odkrivanje goljufij ter drugih nepravilnosti, zlasti glede nastalega tveganja. V zvezi z EKSRP morajo poleg tega obstajati postopki, s katerimi se potrdi, da so bila merila za dodelitev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb, upoštevana in da se je ravnalo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi, vključno s predpisi, določenimi za program za razvoj podeželja.
Vodstvo plačilne agencije se na ustrezni ravni redno in pravočasno obvešča o rezultatih upravnega nadzora in opravljenih pregledov na kraju samem, tako da se vedno lahko upošteva zadostnost kontrol, preden se obračuna zahtevek.
Opravljeno delo se podrobno opiše v poročilu, ki spremlja vsak zahtevek ali serijo zahtevkov, ali po potrebi v poročilu, ki zajema eno tržno leto. Poročilo spremlja potrdilo o upravičenosti odobrenih zahtevkov ter o vrsti, obsegu in omejitvah opravljenega dela. Poleg tega se za EKSRP zagotovi, da so se merila za dodelitev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb, upoštevala ter so se upoštevala vsa veljavna pravila Unije in nacionalna pravila, vključno s pravili, določenimi za program za razvoj podeželja. Če katero koli od fizičnih ali upravnih preverjanj ni bilo izčrpno, ampak je bilo opravljeno na vzorcu zahtevkov, se opredelijo izbrani zahtevki, opiše metoda vzorčenja ter upoštevajo rezultati vseh inšpekcij in ukrepi, sprejeti v zvezi s sporočenimi neskladnostmi in nepravilnostmi. Dokazna dokumentacija mora dati zadostno zagotovilo, da so bila opravljena vsa zahtevana preverjanja o upravičenosti odobrenih zahtevkov.
Kadar dokumente (na papirju ali v elektronski obliki) v zvezi z odobrenimi zahtevki in opravljenimi kontrolami hranijo drugi organi, navedeni organi ter plačilna agencija določijo postopke za zagotovitev, da se evidentira lokacija vseh dokumentov, ki se nanašajo na posebna izplačila.
(B) Postopki za plačila
Plačilna agencija sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se izplačila opravijo samo na bančne račune upravičencev ali njihovih pooblaščencev. Izplačilo izvede banka plačilne agencije ali, če je to primerno, vladni plačilni urad v petih delovnih dneh po datumu bremenitve EKJS ali EKSRP. Sprejmejo se postopki za zagotovitev, da se vsa izplačila, pri katerih transferji niso bili opravljeni, ne prijavijo skladoma za povračilo. Če so bila ta izplačila že prijavljena skladoma, jih je treba ponovno knjižiti v dobro skladov v naslednji mesečni/četrtletni izjavi ali najpozneje v letnem obračunu. Izplačila se ne opravljajo v gotovini. Dovoljenje uradnika, ki izdaja odobritve, in/ali njegovega nadrejenega se lahko predloži v elektronski obliki, pod pogojem, da je zagotovljena ustrezna raven varnosti tega načina pošiljanja ter da je identiteta podpisnika vnesena v elektronsko evidenco.
(C) Postopki za računovodenje
Plačilna agencija sprejme naslednje postopke:
Računovodski postopki zagotovijo, da so mesečne (za EKJS), četrtletne (za EKSRP) in letne izjave popolne, točne in pravočasne ter da se vse napake ali opustitve odkrijejo in popravijo, zlasti s pregledi in uskladitvami, izvedenimi v rednih časovnih razmikih.
Računovodstvo intervencijskih zalog zagotovi, da so količine in s tem povezani stroški pravilno in hitro obdelani ter evidentirani po razpoznavnih serijah in na pravilnem računu za vsako stopnjo od prejema ponudbe do fizične oddaje proizvoda v skladu z veljavnimi predpisi, in zagotovi, da se kadar koli lahko določita količina in narava zalog na vsaki lokaciji.
(D) Postopki za predplačila in varščine
Sprejmejo se postopki za zagotovitev naslednjega:
Izplačevanje predplačil se opredeli ločeno v računovodskih ali pomožnih evidencah.
Jamstva so pridobljena le od finančnih institucij, ki izpolnjujejo pogoje poglavja IV te uredbe in jih odobrijo ustrezni organi, ter ostanejo veljavna, dokler se ne obračunajo ali uveljavijo, na jasno zahtevo plačilne agencije.
Predplačila se obračunajo v predpisanih rokih in tista, ki so že zapadla v obračun, se takoj opredelijo in jamstva takoj uveljavijo.
(E) Postopki za dolgove
Vsa merila iz točk A do D se smiselno uporabljajo za prelevmane, zasežena jamstva, povrnjena plačila, namenske prejemke itd., ki jih mora plačilna agencija izterjati v imenu EKJS in EKSRP.
Plačilna agencija vzpostavi sistem za priznanje vseh dolgovanih zneskov in za evidentiranje vseh dolgov pred njihovim sprejemom v eno samo knjigo terjatev. Knjiga terjatev se redno pregleduje in sprejmejo se ukrepi za izterjavo zapadlih dolgov.
(F) Revizijska sled
Informacije v zvezi z dokumentarnimi dokazili o odobritvi, obračunavanju in plačilih zahtevkov ter ravnanju s predplačili, varščinami in dolgovi morajo biti na voljo v plačilni agenciji, da se ob vsakem času zagotovi dovolj podrobna revizijska sled.
3. INFORMACIJE IN SPOROČANJE
(A) Sporočanje
Plačilna agencija sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se evidentira vsaka sprememba predpisov Unije in zlasti stopenj pomoči, ki se uporabljajo, ter da se navodila, zbirke podatkov in kontrolni seznami pravočasno posodabljajo.
(B) Varnost informacijskih sistemov
Brez poseganja v točko (ii) spodaj varnost informacijskih sistemov temelji na merilih enega od naslednjih sprejetih standardov, določenih v različici, ki se uporablja v zadevnem proračunskem letu:
— |
International Standards Organisation 27002 : Code of practice for Information Security controls (ISO), |
— |
Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik : IT-Grundschutzhandbuch/IT Baseline Protection Manual (BSI), |
— |
Information Systems Audit and Control Association : Control objectives for Information and related Technology (COBIT). |
Od 16. oktobra 2016 se sistemi informacijske varnosti certificirajo v skladu z Mednarodno organizacijo za standardizacijo 27001: Information Security management systems – Requirements (ISO).
Komisija lahko pooblasti države članice, da certificirajo svoje sisteme informacijske varnosti v skladu z drugimi sprejetimi standardi, če ti standardi jamčijo stopnjo varnosti, ki ustreza stopnji, ki jo določa ISO 27001.
Za plačilne agencije, ki so odgovorne za upravljanje in kontrole letnih odhodkov, ki ne presegajo 400 milijonov EUR, se države članice lahko odločijo, da ne bodo uporabile določb prvega pododstavka. Te države članice še naprej uporabljajo določbe iz točke (i). Svojo odločitev sporočijo Komisiji.
4. SPREMLJANJE
(A) Sprotno spremljanje s pomočjo notranjih kontrol
Notranje kontrole zajemajo vsaj naslednja področja:
Spremljanje tehničnih služb in pooblaščenih organov, odgovornih za izvajanje kontrol in drugih funkcij, da se zagotovi ustrezno izvajanje predpisov, smernic in postopkov.
Vpeljava sistemskih sprememb z namenom splošnega izboljšanja kontrolnih sistemov.
Pregledovanje zahtevkov in prošenj, predloženih plačilnih agenciji, kot tudi drugih informacij o domnevnih nepravilnostih.
Nadzorni postopki za preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti, zlasti na tistih področjih izdatkov SKP znotraj pristojnosti plačilne agencije, ki so izpostavljeni precejšnjemu tveganju za goljufije ali druge resnejše nepravilnosti.
Sprotno spremljanje je vključeno v običajno tekoče poslovanje plačilne agencije. Vsakdanji postopki in kontrolne dejavnosti agencije se redno spremljajo na vseh stopnjah, da se zagotovi dovolj podrobna revizijska sled.
(B) Ločeno ocenjevanje s pomočjo službe za notranjo revizijo
Plačilna agencija v zvezi s tem sprejme naslednje postopke:
Služba za notranjo revizijo je neodvisna od drugih oddelkov plačilne agencije in odgovarja neposredno direktorju plačilne agencije.
Služba za notranjo revizijo preverja, če so postopki, ki jih je agencija sprejela, ustrezni in zagotavljajo, da se preverja skladnost s predpisi Unije ter da so računovodski izkazi točni, celoviti in pravočasni. Preverjanja se lahko omejijo na izbrane ukrepe in vzorce transakcij, če revizijski načrt zagotavlja, da so v obdobju, ki ne presega petih let, pokrita vsa pomembna področja, vključno z oddelki, odgovornimi za odobritev.
Delo služb notranje revizije se opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, evidentira se v delovnih dokumentih in njegov rezultat so poročila in priporočila, naslovljena na glavno vodstvo agencije.
PRILOGA II
OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ IN POSTOPKI FIZIČNIH PREGLEDOV
Člen 3
A. OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ
I. Pregledi
1. Periodičnost in reprezentativnost
Vsak kraj skladiščenja se pregleda najmanj enkrat na leto v skladu z določbami iz točke B, pregled pa obsega zlasti:
Fizična prisotnost se ugotovi z dovolj reprezentativnim fizičnim pregledom, ki zajame najmanj odstotke zalog, določene v točki B, in omogoča sklepanje, da so vse količine, navedene v evidenci zalog, dejansko prisotne v skladišču.
Kakovost se preverja na podlagi videza, vonja in/ali z organoleptičnim preverjanjem, v primeru dvoma pa s podrobnejšimi analizami.
2. Dodatna preverjanja
Če se med fizičnim pregledom odkrije nepravilnost, je treba po enaki metodi pregledati dodatni odstotek uskladiščenih količin. Po potrebi se inšpekcijski pregled lahko razširi na tehtanje vseh proizvodov v seriji ali skladišču, ki je predmet pregleda.
II. Poročila o pregledih
1. Notranji inšpekcijski organ plačilne agencije ali organ, ki ga ta pooblasti, sestavi poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu ali inšpekciji.
2. Poročilo vsebuje najmanj naslednje podatke:
ime skladiščnika, naslov obiskanega skladišča in opis pregledanih serij;
datum in čas začetka ter konca pregleda;
kraj, kjer je bil pregled opravljen, in opis pogojev skladiščenja, pakiranja in dostopnosti;
polno identiteto oseb, ki izvajajo pregled, njihovo strokovno usposobljenost in obseg pooblastil;
izvedene ukrepe pregleda in uporabljene postopke za merjenje prostornine, kot so merilne metode, izračuni, vmesni in končni rezultati ter sklepne ugotovitve;
za vsako skladiščeno serijo ali kategorijo kakovosti, količino v knjigah plačilne agencije, količino v knjigah skladišča in vsa morebitna razhajanja med temi knjigami;
za vsako fizično pregledano serijo ali kakovost, podatke iz točke (f) in količino, ugotovljeno na kraju samem, ter morebitna neskladja; številko serije ali kakovosti, palete, kartonske zaboje, silose, sode ali druge zadevne posode, težo (po potrebi neto in bruto težo) ali prostornino;
izjave skladiščnika v primeru razhajanj ali neskladij;
kraj, datum in podpis osebe, ki je sestavila poročilo, in skladiščnika ali njegovega zastopnika;
morebitno izvedbo razširjenega pregleda v primeru nepravilnosti, z navedbo odstotka uskladiščenih količin, vključenih v razširjen pregled, ugotovljenih razhajanj in danih pojasnil.
3. Poročila se nemudoma pošljejo vodji službe, pristojnemu za vodenje računovodskih izkazov plačilne agencije.
Takoj po prejemu poročila se računovodski obračuni plačilne agencije popravijo glede na odkrita razhajanja in neskladja.
4. Poročila se hranijo na sedežu plačilne agencije ter so na voljo osebju Komisije in osebam, ki jih Komisija pooblasti.
5. Povzetek dokumenta, ki ga sestavi plačilna agencija, navaja:
Pregledane količine in ugotovljene nepravilnosti se za vsak zadevni proizvod navedejo v masi ali prostornini in v odstotku vseh uskladiščenih količin.
Ta povzetek dokumenta ločeno navaja preverjanja, opravljena za preverjanje kakovosti uskladiščenih proizvodov. Komisiji se pošlje hkrati z letnimi računovodskimi izkazi iz člena 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 1306/2013.
B. POSTOPEK FIZIČNEGA INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA PO PODROČJIH SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE PRI PREGLEDIH IZ TOČKE A
I. Maslo
1. Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.
2. Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:
3. Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.
II. Posneto mleko v prahu
1. Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.
2. Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:
3. Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.
III. Žita in riž
1. Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda
(a) Izbor posod ali skladiščnih prostorov za pregled, ki ustrezajo najmanj 5 % skupne količine žit ali riža v javnem skladišču.
Izbor se opravi na podlagi razpoložljivih podatkov v evidenci zalog plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.
(b) Fizični pregled:
(c) Načrt skladišča in dokument z merami za vsak silos ali skladiščni prostor morata biti na voljo na vsakem mestu skladiščenja.
Žita ali riž se skladiščijo tako, da se lahko preveri njihova prostornina.
2. Postopek pri ugotovljenih odstopanjih:
Pri preverjanju prostornine je dovoljeno majhno odstopanje.
Tako se pravila iz točke II Priloge III uporabljajo, kadar se teža uskladiščenih proizvodov, ugotovljena pri fizičnem pregledu, razlikuje od knjižene teže za 5 % ali več pri žitih in rižu v primeru skladiščenja v silosih ali na tleh skladišča.
Kadar se žita ali riž skladiščijo v skladišču, se lahko evidentirajo količine, stehtane pri vnosu v skladišče, namesto količin, dobljenih z oceno prostornine, če ta ne zagotavlja ustrezne natančnosti in razlika med obema številkama ni prevelika.
Plačilna agencija uporabi to možnost, kadar to upravičujejo okoliščine, ocenjene za vsak primer posebej, in na lastno odgovornost. To navede v poročilu o pregledu po naslednjem vzorcu:
IV. Goveje in telečje meso
1. Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.
2. Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem za izkoščeno meso obsega:
Pri izbiri palet je treba upoštevati različne vrste kosov v skladišču.
3. Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.
PRILOGA III
OBVEZNOSTI IN SPLOŠNA NAČELA V ZVEZI Z ODGOVORNOSTJO SKLADIŠČNIKOV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V POGODBO O SKLADIŠČENJU MED PLAČILNO AGENCIJO IN SKLADIŠČNIKOM
Člen 3
Skladiščnik je odgovoren za ustrezno ohranitev proizvodov, ki so predmet intervencijskih ukrepov Unije. Skladiščnik nosi finančne posledice slabega hranjenja proizvodov.
I. KAKOVOST PROIZVODOV
V primeru poslabšanja kakovosti uskladiščenih intervencijskih proizvodov zaradi slabih ali neustreznih pogojev skladiščenja gredo izgube v breme skladiščnika in se na račune javnega skladiščenja vknjižijo kot izguba, ki je posledica poslabšanja kakovosti proizvoda zaradi pogojev skladiščenja.
II. MANJKAJOČE KOLIČINE
1. Skladiščnik je odgovoren za vse razlike, ugotovljene med uskladiščenimi količinami in navedbami v poročilih o zalogah, poslanih plačilni agenciji.
2. Če manjkajoče količine presegajo količine, ki so določene z veljavno mejo ali mejami dovoljenega odstopanja v skladu s členom 4, točko B.III(2) Priloge II in Prilogo IV ali s kmetijsko sektorsko zakonodajo, se v celoti zaračunajo skladiščniku kot nedoločljiva izguba. Če skladiščnik izpodbija manjkajoče količine, lahko zahteva, da se proizvod stehta ali izmeri, pri čemer nosi stroške tega postopka, razen če se izkaže, da so prijavljene količine dejansko prisotne ali da razlika ne presega meja dovoljenega odstopanja; v takem primeru se stroški tehtanja in merjenja zaračunajo plačilni agenciji.
Dovoljena odstopanja iz točke B.III(2) Priloge II se uporabljajo ne glede na druga dovoljena odstopanja iz prvega pododstavka.
III. PODPORNI DOKUMENTI TER MESEČNE IN LETNE IZJAVE
1. Dokazila in mesečne izjave
(a) Skladiščnik mora hraniti dokumente o prevzemu, skladiščenju in odvzemu proizvodov iz skladišča, ki so podlaga za izdelavo letnih obračunov in ki morajo obsegati vsaj naslednje podatke:
Ti dokumenti morajo omogočiti natančno identifikacijo skladiščenih količin v katerem koli trenutku ob upoštevanju zlasti odkupov in prodaj, ki so bili sklenjeni, vendar za katere ustrezni prevzemi ali odvzemi še niso bili izvedeni.
(b) Skladiščnik plačilni agenciji vsaj enkrat mesečno pošlje dokumente v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov, ki jih priloži mesečnemu poročilu o stanju zalog. Plačilna agencija jih mora prejeti pred desetim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se poročilo o stanju zalog nanaša.
(c) Vzorec mesečnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj. Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.
Mesečno poročilo o stanju zalog
Proizvodi: |
Skladiščnik: Skladišče: Št.: Naslov: |
Mesec: |
|||
Serija |
Opis |
Količina (kg, tone, hl, zaboji, kosi itd.) |
Datum |
Opombe |
|
Vnos v skladišče |
Izskladiščenje |
||||
|
Prenesena količina |
|
|
|
|
|
Količina za prenos |
|
|
|
(žig in podpis)
Kraj in datum:
Ime:
2. Letno poročilo
(a) Skladiščnik pripravi letno poročilo o zalogah na podlagi mesečnih poročil, opisanih v točki 1. Letno poročilo se pošlje plačilni agenciji najpozneje 15. oktobra, ki sledi koncu obračunskega leta.
(b) Letno poročilo o zalogah povzema uskladiščene količine, razčlenjene po proizvodih in krajih skladiščenja, in za vsak proizvod izkazuje uskladiščene količine, številke serij (razen za žita), leto vnosa v skladišče in pojasnilo o morebitnih ugotovljenih nepravilnostih.
(c) Vzorec letnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj.
Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.
Letno poročilo o stanju zalog
Proizvodi: |
Skladiščnik: Skladišče: Št.: Naslov: |
Leto: |
|
Serija |
Opis |
Knjižena količina in/ali teža |
Opombe |
|
|
|
|
(žig in podpis)
Kraj in datum:
Ime:
IV. RAČUNALNIŠKO VODENA EVIDENCA ZALOG IN DAJANJE INFORMACIJ NA VOLJO
Pogodba o javnem skladiščenju, sklenjena med plačilno agencijo in skladiščnikom, vključuje določbe, ki omogočajo zagotovitev upoštevanja predpisov Unije.
Obsega zlasti naslednje elemente:
V. OBLIKA IN VSEBINA DOKUMENTOV, POSLANIH PLAČILNI AGENCIJI
Oblika in vsebina dokumentov iz točk 1 in 2 odstavka III se določita v skladu s členom 104 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
VI. HRANJENJE DOKUMENTOV
Dokazila v zvezi z vsemi postopki javnega skladiščenja hrani skladiščnik za celotno obdobje, ki ga določa člen 104 Uredbe (EU) št. 1306/2013 za postopke potrditve obračunov, brez poseganja v ustrezne nacionalne določbe.
PRILOGA IV
MEJE DOVOLJENEGA ODSTOPANJA
Člen 4
1. Meje dovoljenih odstopanj se pri količinskih izgubah, ki nastanejo pri običajnih postopkih skladiščenja v skladu s pravili, določijo za vsak proizvod, ki ga zajemajo ukrepi javnega skladiščenja, kot sledi:
2. Odstotek dovoljenih izgub pri izkoščevanju govejega mesa je 32. Uporablja se za vse količine, izkoščene v obračunskem letu.
3. Meje dovoljenega odstopanja iz odstavka 1 se določijo kot odstotek dejanske teže količine, brez embalaže, ki se prevzame v skladiščenje med zadevnim obračunskim letom, povečane za že uskladiščene količine ob začetku zadevnega leta.
Navedena odstopanja se uporabljajo pri fizičnih pregledih zalog. Za vsak posamezni proizvod se izračunajo glede na celotno količino, ki jo skladišči plačilna agencija.
Dejanska teža pri vnosu v skladišče in izskladiščenju se izračuna z odštetjem standardne teže embalaže, kakor je določena s pogoji vnosa, od knjižene teže ali, če takšni pogoji niso bili določeni, z odštetjem povprečne teže embalaže, ki jo uporablja plačilna agencija, od knjižene teže.
4. Dovoljeno odstopanje ne krije izgube v številu paketov proizvodov ali številu registriranih kosov.
5. Izgube, ki so posledica kraje ali druga izguba iz določljivih vzrokov, se ne vključijo v izračun meja dovoljenega odstopanja iz odstavkov 1 in 2.
PRILOGA V
Ukrepi iz clena 10
1. Sheme iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009 in po letu 2016 sheme iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013.
2. Ukrepi za razvoj podeželja iz naslovov I in II dela II Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 ( 16 ) in ukrepi za razvoj podeželja iz poglavja I naslova III Uredbe (EU) 1305/2013.
PRILOGA VI
Ukrepi iz člena 14
1. Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
2. Zelena trgatev v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
( 1 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
( 2 ) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).
( 3 ) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).
( 4 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
( 5 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).
( 6 ) Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).
( 7 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).
( 8 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).
( 9 ) Uredba Komisije (ES) št. 657/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (UL L 183, 11.7.2008, str. 17).
( 10 ) Uredba Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 94, 31.3.2004, str. 22).
( 11 ) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).
( 12 ) Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).
( 13 ) Uredba Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L 94, 8.4.2009, str. 38).
( 14 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javne intervencije (Glej stran 1 tega Uradnega lista).
( 15 ) Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).
( 16 ) Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 25, 28.1.2011, str. 8).