EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02014O0060-20210101
Guideline (EU) 2015/510 of the European Central Bank of 19 December 2014 on the implementation of the Eurosystem monetary policy framework (General Documentation Guideline) (ECB/2014/60) (recast)
Consolidated text: Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (prenovitev)
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (prenovitev)
ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2015/510/2021-01-01
02014O0060 — SL — 01.01.2021 — 010.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
►M2 SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) ◄ (UL L 091 2.4.2015, str. 3) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/732 z dne 16. aprila 2015 |
L 116 |
22 |
7.5.2015 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/1938 z dne 27. avgusta 2015 |
L 282 |
41 |
28.10.2015 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/64 z dne 18. novembra 2015 |
L 14 |
25 |
21.1.2016 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2298 z dne 2. novembra 2016 |
L 344 |
102 |
17.12.2016 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/1362 z dne 18. maja 2017 |
L 190 |
26 |
21.7.2017 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/570 z dne 7. februarja 2018 |
L 95 |
23 |
13.4.2018 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1032 z dne 10. maja 2019 |
L 167 |
64 |
24.6.2019 |
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/506 z dne 7. aprila 2020 |
L 109I |
1 |
7.4.2020 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/1690 z dne 25. septembra 2020 |
L 379 |
77 |
13.11.2020 |
popravljena z:
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/510
z dne 19. decembra 2014
o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60)
(prenovitev)
VSEBINA |
|
DEL 1 – |
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV |
DEL 2 – |
ORODJA, OPERACIJE, INSTRUMENTI IN POSTOPKI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA |
NASLOV I – |
Operacije odprtega trga |
Poglavje 1 – |
Pregled operacij odprtega trga |
Poglavje 2 – |
Kategorije operacij odprtega trga |
Poglavje 3 – |
Instrumenti za operacije odprtega trga |
NASLOV II – |
Odprte ponudbe |
Poglavje 1 – |
Odprta ponudba mejnega posojila |
Poglavje 2 – |
Mejni depozit |
NASLOV III – |
Postopki ZA operacije denarne politike Eurosistema |
Poglavje 1 – |
Avkcijski in dvostranski postopki za operacije odprtega trga Eurosistema |
Oddelek 1 – |
Avkcijski postopki |
Oddelek 2 – |
Operativni koraki pri avkcijskih postopkih |
Pododdelek 1 – |
Najava avkcijskih postopkov |
Pododdelek 2 – |
Priprava in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank |
Pododdelek 3 – |
Dodelitev na avkciji |
Pododdelek 4 – |
Objava rezultatov avkcije |
Oddelek 3 – |
Dvostranski postopki za operacije odprtega trga Eurosistema |
Poglavje 2 – |
Postopki poravnave za operacije odprtega trga Eurosistema |
DEL 3 – |
PRIMERNE NASPROTNE STRANKE |
DEL 4 – |
PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE |
NASLOV I – |
Splošna načela |
NASLOV II – |
Kriteriji primernosti in zahteve glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja |
Poglavje 1 – |
Kriteriji primernosti za tržno finančno premoženje |
Oddelek 1 – |
Splošni kriteriji primernosti za tržno finančno premoženje |
Oddelek 2 – |
Posebni kriteriji primernosti za nekatere vrste tržnega finančnega premoženja |
Pododdelek 1 – |
Posebni kriteriji primernosti za listinjene vrednostne papirje |
Pododdelek 2 – |
Posebni kriteriji primernosti za krite obveznice, zavarovane z listinjenimi vrednostnimi papirji |
Pododdelek 3 – |
Posebni kriteriji primernosti za dolžniške certifikate, ki jih izda Eurosistem |
Pododdelek 4 – |
Posebni kriteriji primernosti za nekatere nezavarovane dolžniške instrumente |
Poglavje 2 – |
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja |
NASLOV III – |
Kriteriji primernosti in zahteve glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja |
Poglavje 1 – |
Kriteriji primernosti za netržno finančno premoženje |
Oddelek 1 – |
Kriteriji primernosti za bančna posojila |
Oddelek 2 – |
Kriteriji primernosti za vezane depozite |
Oddelek 3 – |
Kriteriji primernosti za hipotekarne dolžniške instrumente |
Oddelek 4 – |
Kriteriji primernosti za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili |
Poglavje 2 – |
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja |
Oddelek 1 – |
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete bančnih posojil |
Oddelek 2 – |
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete hipotekarnih dolžniških instrumentov |
Oddelek 3 – |
Zahteve glede kreditne kvalitete Eurosistema za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili |
NASLOV IV – |
Jamstva za tržno in netržno finančno premoženje |
NASLOV V – |
Bonitetni okvir Eurosistema za primerno finančno premoženje |
NASLOV VI – |
Okvir za obvladovanje tveganj in vrednotenje za tržno in netržno finančno premoženje |
Poglavje 1 – |
Ukrepi za obvladovanje tveganj pri tržnem finančnem premoženju |
Poglavje 2 – |
Ukrepi za obvladovanje tveganj pri netržnem finančnem premoženju |
Poglavje 3 – |
Pravila vrednotenja tržnega in netržnega finančnega premoženja |
NASLOV VII – |
Sprejetje zavarovanja v valutah, ki niso euro, ob nepredvidljivih dogodkih |
NASLOV VIII – |
Pravila za uporabo primernega finančnega premoženja |
NASLOV IX – |
Čezmejna uporaba primernega finančnega premoženja |
DEL 5 – |
SANKCIJE V PRIMERU NEIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE |
DEL 6 – |
DISKRECIJSKI UKREPI |
DEL 7 – |
DODATNE MINIMALNE SKUPNE ZNAČILNOSTI V ZVEZI Z OPERACIJAMI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA |
Poglavje 1 – |
Dodatne minimalne skupne značilnosti, ki se uporabljajo pri vseh ureditvah v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema |
Poglavje 2 – |
Dodatne minimalne skupne značilnosti, ki se uporabljajo pri vseh pogodbah o začasni prodaji in zavarovanem posojilu |
Poglavje 3 – |
Dodatne minimalne skupne značilnosti transakcij začasne prodaje |
Poglavje 4 – |
Dodatne minimalne skupne značilnosti pogodb o zavarovanem posojilu |
Poglavje 5 – |
Dodatne minimalne skupne značilnosti valutnih zamenjav za namene denarne politike |
DEL 8 – |
KONČNE DOLOČBE |
PRILOGA I – |
Obvezne rezerve |
PRILOGA II – |
Najava avkcij |
PRILOGA III – |
Dodelitev na avkciji in avkcijski postopki |
PRILOGA IV – |
Objava rezultatov avkcije |
PRILOGA V – |
Kriteriji za izbor nasprotnih strank za sodelovanje pri posegih na deviznem trgu |
PRILOGA VI – |
Čezmejna uporaba primernega finančnega premoženja |
PRILOGA VIa – |
Kriteriji primernosti za uporabo sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav med sistemi poravnave vrednostnih papirjev pri kreditnih poslih Eurosistema |
PRILOGA VII – |
Izračun sankcij, ki se uporabijo v skladu z delom 5, in denarnih kazni, ki se uporabijo v skladu z delom 7 |
PRILOGA VIII – |
Zahteve za poročanje podatkov o listinjenih vrednostnih papirjih na ravni posameznega posojila in zahteve za repozitorije podatkov na ravni posameznega posojila |
PRILOGA IX – |
Postopek spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema |
PRILOGA IXa – |
Minimalne zahteve glede pokritosti za zunanje bonitetne institucije v bonitetnem okviru Eurosistema |
PRILOGA IXb – |
Minimalne zahteve bonitetnega okvira Eurosistema za poročila o novi izdaji in nadzorna poročila o programih kritih obveznic |
PRILOGA IXc – |
Kriteriji sprejemljivosti zunanjih bonitetnih institucij in postopek na podlagi vloge |
PRILOGA XI – |
Oblike vrednostnih papirjev |
PRILOGA XII – |
Primeri operacij in postopkov denarne politike Eurosistema |
PRILOGA XIIa – |
|
PRILOGA XIII – |
Korelacijska tabela |
PRILOGA XIV – |
Razveljavljena smernica z njenimi poznejšimi spremembami |
DEL 1
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej smernici se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„konvencija o štetju dni 'dejansko število dni/360 dni v letu'“ pomeni konvencijo, ki se uporablja pri operacijah denarne politike Eurosistema in določa dejansko število koledarskih dni, ki se upoštevajo pri izračunu obresti, na podlagi 360 dni v letu;
„agencija“ pomeni subjekt, ki je ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, in se ukvarja z nekaterimi dejavnostmi za skupno dobro, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni, ali financira te dejavnosti ter ga je Eurosistem razvrstil kot agencijo. Seznam subjektov, ki so razvrščeni kot agencije, se objavi na spletni strani ECB in na njem se navede, ali so v zvezi s posameznim subjektom izpolnjeni kvantitativni kriteriji za potrebe odbitkov pri vrednotenju, ki so določeni v Prilogi XIIa;
„listinjeni vrednostni papirji“ pomenijo dolžniške instrumente, ki so zavarovani s skladom namenskega finančnega premoženja (fiksnega ali revolving), ki se pretvori v denar v končnem časovnem obdobju. Poleg tega lahko obstajajo pravice ali drugo finančno premoženje, ki zagotavlja servisiranje ali pravočasno razdelitev donosov imetnikom zavarovanja. V splošnem listinjene vrednostne papirje izdajajo posebej za to vzpostavljeni subjekti s posebnim namenom, ki so pridobili sklad finančnega premoženja od originatorja ali prodajalca. V tej zvezi so donosi listinjenih vrednostnih papirjev odvisni predvsem od denarnih tokov, ki jih ustvarja finančno premoženje v osnovnem skladu, in od drugih pravic, katerih namen je zagotoviti pravočasno izplačilo, kot so likvidnostna posojila, jamstva ali drugi instrumenti, splošno znani kot instrumenti za kreditno izboljšavo;
„dvostranski postopek“ pomeni postopek, v katerem NCB ali v izjemnih okoliščinah ECB izvaja operacije finega uravnavanja ali dokončne transakcije neposredno z eno ali več nasprotnimi strankami, prek borz vrednostnih papirjev ali tržnih posrednikov, brez uporabe avkcijskih postopkov;
„sistem nematerializiranih vrednostnih papirjev“ pomeni sistem, ki omogoča prenos vrednostnih papirjev in drugega finančnega premoženja brez fizičnega premikanja papirnih listin ali potrdil (npr. elektronski prenos vrednostnih papirjev);
„delovni dan“ pomeni: (a) v zvezi z obveznostjo plačila, kateri koli dan, ko je sistem TARGET2 odprt za izvršitev takega plačila; ali (b) v zvezi z obveznostjo dostave finančnega premoženja, kateri koli dan, ko so SPVP, prek katerih se finančno premoženje dostavi, odprti za poslovanje v kraju, kjer je treba dostaviti zadevne vrednostne papirje;
„centralna depotna družba“ (CDD) pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
„zavarovano posojilo“ pomeni dogovor med NCB in nasprotno stranko, po katerem se nasprotni stranki zagotovi likvidnost s posojilom, zavarovanim z izvršljivim zavarovanjem, ki ga ta nasprotna stranka odobri NCB v obliki npr. zastave, odstopa terjatve ali spremenljivega zavarovanja (charge) finančnega premoženja;
„zbiranje vezanih depozitov“ pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga in pri katerem Eurosistem povabi nasprotne stranke k pologu vezanih depozitov na računih pri njihovih domačih NCB z namenom umikanja likvidnosti s trga;
„pristojni organ“ pomeni javni organ ali telo, ki je v skladu z nacionalnim pravom uradno priznan in pooblaščen za nadzor institucij kot del sistema nadzora v zadevni državi članici, vključno z ECB v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 2 );
„nasprotna stranka“ pomeni institucijo, ki izpolnjuje kriterije primernosti, določena v delu 3, in je zato upravičena do dostopa do operacij denarne politike Eurosistema;
„krita obveznica“ pomeni dolžniški instrument, ki ima dvojno zavarovanje: (a) neposredno ali posredno s strani kreditne institucije in (b) z dinamičnim kritnim skladom obveznice, ter pri katerem ni nobenega tranširanja tveganja;
„bančno posojilo“ pomeni zahtevek za izplačilo denarja, ki vsebuje dolžniško obveznost dolžnika do nasprotne stranke. Bančna posojila vključujejo tudi Schuldscheindarlehen in nizozemske vpisane zasebne terjatve do države ali drugih primernih dolžnikov, ki imajo državno jamstvo, npr. stanovanjske zadruge;
„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo v smislu člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) ter točke (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), ki je pod nadzorom pristojnega organa, ali kreditno institucijo v javni lasti v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je pod nadzorom, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnega organa;
„bonitetna ocena“ ima enak pomen kakor v členu 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );
„čezmejna uporaba“ pomeni, da nasprotna stranka predloži domači NCB kot zavarovanje:
tržno finančno premoženje, ki se hrani v drugi državi članici, katere valuta je euro;
tržno finančno premoženje, ki je izdano v drugi državi članici in se hrani v državi članici domače NCB;
bančna posojila, kjer posojilno pogodbo ureja pravo druge države članice, katere valuta je euro in ki ni država članica domače NCB;
hipotekarne dolžniške instrumente v skladu z veljavnimi postopki CCBM;
netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, ki so izdani in se hranijo v drugi državi članici, katere valuta je euro in ki ni država članica domače NCB;
„valutna zaščita“ pomeni dogovor med izdajateljem vrednostnega papirja in nasprotno stranko pri transakciji valutne zaščite, po katerem se del valutnega tveganja, ki nastane zaradi prejetja denarnih tokov v valuti, ki ni euro, odpravi z zamenjavo teh denarnih tokov za plačila v eurih, ki jih bo izvedla nasprotna stranka pri transakciji valutne zaščite, in vključuje kakršna koli morebitna jamstva te nasprotne stranke za navedena plačila;
„skrbnik“ pomeni subjekt, ki v imenu drugih hrani in upravlja vrednostne papirje in drugo finančno premoženje;
„tržna vrednost v primeru neplačila“ pomeni za katero koli premoženje na kateri koli dan:
tržno vrednost tega premoženja ob času vrednotenja v primeru neplačila, izračunano na osnovi najbolj reprezentativne cene na delovni dan pred datumom vrednotenja;
če reprezentativne cene za določeno premoženje na delovni dan pred datumom vrednotenja ni, se uporabi cena, po kateri je bil sklenjen zadnji posel s takim premoženjem. Če ta cena ni na voljo, NCB določi ceno ob upoštevanju zadnje cene identificirane za premoženje na referenčnem trgu;
v primeru premoženja, za katerega tržna vrednost ne obstaja, se uporabi katera koli druga razumna metoda vrednotenja;
če je NCB prodala premoženje ali enakovredno premoženje po tržni ceni pred časom vrednotenja v primeru neplačila, se uporabi neto izkupiček prodaje po odbitku vseh razumnih stroškov, pristojbin in izdatkov, nastalih v zvezi s tako prodajo, pri čemer NCB opravi izračun in določi zneske s tem v zvezi;
„poravnava po sistemu dostave proti plačilu“ pomeni mehanizem v sistemu poravnave „exchange-for-value“, ki zagotavlja, da je dokončen prenos finančnega premoženja, tj. dostava finančnega premoženja, opravljen samo, če pride do dokončnega prenosa drugega finančnega premoženja, tj. plačila;
„mejni depozit“ pomeni odprto ponudbo Eurosistema, ki jo lahko nasprotne stranke uporabijo za depozite čez noč pri Eurosistemu prek NCB, in ki se obrestuje po vnaprej določeni obrestni meri;
„obrestna mera mejnega depozita“ pomeni obrestno mero, ki se uporabi za odprto ponudbo mejnega depozita;
„neposredna povezava“ pomeni ureditev med dvema SPVP, ki ju upravljata CDD, pri čemer ena CDD z odprtjem računa vrednostnih papirjev postane neposredni udeleženec SPVP, ki ga upravlja druga CDD, kar omogoča prenos vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki;
„domača uporaba“ pomeni, da nasprotna stranka, ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro, kot zavarovanje predloži:
tržno finančno premoženje, ki je izdano in se hrani v državi članici domače NCB;
bančna posojila, pri čemer posojilno pogodbo ureja pravo države članice domače NCB;
hipotekarne dolžniške instrumente, ki jih izdajo subjekti, ustanovljeni v državi članici domače NCB;
netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, ki so izdani in se hranijo v državi članici domače NCB;
„sistem označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje“ pomeni sistem za upravljanje zavarovanja s strani NCB, kjer se likvidnost zagotovi ob označitvi določenega prepoznavnega finančnega premoženja kot zavarovanje določenih kreditnih poslov Eurosistema. Domača NCB lahko dovoli zamenjavo tega finančnega premoženja z drugim določenim primernim finančnim premoženjem, pod pogojem, da se to finančno premoženje označi kot zavarovanje in zadostuje za določen posel;
„krita obveznica, urejena z zakonodajo EGP“ pomeni krito obveznico, ki je izdana v skladu z zahtevami iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
„primerno finančno premoženje“ pomeni finančno premoženje, ki izpolnjuje kriterije, določene v delu 4 in je temu ustrezno primerno kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema;
„primerna povezava“ pomeni neposredno ali posredno povezavo, za katero je Eurosistem ocenil, da je skladna s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi VIa, za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, in ki je objavljena na Eurosistemovem seznamu primernih povezav na spletni strani ECB. Primerno posredno povezavo sestavljajo osnovne primerne neposredne povezave;
„primerni SPVP“ pomeni SPVP, ki ga upravlja CDD, za katerega je Eurosistem ocenil, da je skladen s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi VIa, za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, in ki je objavljen na Eurosistemovemu seznamu primernih SPVP na spletni strani ECB;
„konec dneva“ pomeni uro v delovnem dnevu po zaprtju sistema TARGET2 za poslovanje, ko se za ta dan zaključijo plačila, poslana v obdelavo v sistem TARGET2;
„datum aktivacije poročanja ESMA“ pomeni prvi dan, ko sta izpolnjena pogoja, da (a) se repozitorij listinjenj registrira pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) in tako postane repozitorij listinjenj ESMA ter da (b) je Komisija sprejela ustrezne izvedbene tehnične standarde v obliki standardiziranih predlog na podlagi člena 7(4) Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) in so se ti izvedbeni tehnični standardi začeli uporabljati;
„repozitorij listinjenj ESMA“ pomeni repozitorij listinjenj v smislu točke (23) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402, ki je registriran pri ESMA v skladu s členom 10 navedene uredbe;
„indeks inflacije v euroobmočju“ pomeni indeks, ki ga zagotovi Eurostat ali nacionalni statistični organ države članice, katere valuta je euro, npr. harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP);
„Evropski gospodarski prostor (EGP)“ pomeni vse države članice, ne glede na to, ali so formalno pristopile k EGP ali ne, ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško;
„Eurosistem“ pomeni ECB in nacionalne centralne banke;
„delovni dan Eurosistema“ pomeni kateri koli dan, na katerega sta ECB in najmanj ena NCB odprti za namen izvajanja operacij denarne politike Eurosistema;
„kreditni posli Eurosistema“ pomenijo: (a) povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, tj. operacije denarne politike Eurosistema za povečevanje likvidnosti, brez valutnih zamenjav za namene denarne politike in dokončnih nakupov; ter (b) posojilo čez dan;
„repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem“ pomeni subjekt, ki ga je Eurosistem imenoval v skladu s Prilogo VIII in še izpolnjuje zahteve za imenovanje iz navedene priloge;
„operacije denarne politike Eurosistema“ pomenijo operacije odprtega trga in odprte ponudbe;
▼M6 —————
„dokončen prenos“ pomeni nepreklicen in brezpogojen prenos, ki pomeni izpolnitev obveznosti izvršitve prenosa;
„finančna družba“ pomeni finančno družbo, kakor je opredeljena v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );
„operacije finega uravnavanja“ pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih izvaja Eurosistem zlasti z namenom izravnavanja likvidnostnih nihanj na trgu;
„fiksni kuponi“ pomenijo dolžniške instrumente z vnaprej določenimi periodičnimi izplačili obresti;
„avkcijski postopek s fiksno mero“ pomeni avkcijski postopek, v katerem ECB pred začetkom avkcijskega postopka določi obrestno mero, ceno, swap točke ali razmik obrestne zamenjave, sodelujoče nasprotne stranke pa v protiponudbah navedejo denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti po fiksni obrestni meri, ceni, swap točkah ali razmiku obrestne zamenjave;
„variabilni kupon“ pomeni kupon, ki je vezan na referenčno obrestno mero, obdobje ponovnega določanja tega kupona pa ni daljše od enega leta;
„valutna zamenjava za namene denarne politike“ pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer Eurosistem promptno kupuje ali prodaja euro za tujo valuto in istočasno terminsko prodaja ali kupuje euro za tujo valuto na določen datum povratnega odkupa;
„domača NCB“ pomeni NCB države članice, katere valuta je euro in v kateri je nasprotna stranka ustanovljena;
„okvirni koledar rednih avkcij Eurosistema“ pomeni koledar, ki ga pripravi Eurosistem in potrdi Svet ECB ter določa obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv in najavo, dodelitev in zapadlost operacij glavnega refinanciranja in rednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja;
„dokapitalizacija s stvarnimi vložki v obliki državnih dolžniških instrumentov“ pomeni kakršno koli povečanje vpisanega kapitala kreditne institucije, pri čemer se celotni vložek ali njegov del kreditni instituciji zagotovi neposredno z dolžniškimi instrumenti države ali javnega sektorja, ki jih izda država ali subjekt javnega sektorja, ki kreditni instituciji zagotavlja svež kapital;
„mednarodna centralna depotna družba“ pomeni CDD, ki je dejavna pri poravnavi, običajno prek več valutnih območij, vrednostnih papirjev z različnih nacionalnih trgov, s katerimi se trguje prek meja;
„mednarodna organizacija“ pomeni subjekt, naštet v členu 118 Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer se izpostavljenostim do takega subjekta dodeli utež tveganja 0 %;
„mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN)“ pomeni mednarodno identifikacijsko kodo, ki se dodeli vrednostnim papirjem, izdanim na finančnih trgih;
„posojilo čez dan“ pomeni posojilo čez dan, kakor je opredeljeno v točki 26 člena 2 Smernice ECB/2012/27 ( 9 );
„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje v smislu točke (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„investicijski sklad“ pomeni sklade denarnega trga ali sklade, ki niso skladi denarnega trga, kakor so opredeljeni v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013;
„izdaja dolžniških certifikatov ECB“ pomeni instrument denarne politike, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer ECB izda dolžniške certifikate, ki pomenijo dolžniško obveznost ECB do imetnika certifikata;
„jumbo“ krita obveznica‘ pomeni krito obveznico, urejeno z zakonodajo EGP, z obsegom izdaje vsaj 1 milijardo EUR, za katero vsaj trije vzdrževalci trga redno nudijo nakupne in prodajne kotacije;
„terjatve iz naslova lizinga“ pomenijo vnaprej določena in pogodbeno dogovorjena plačila lizingojemalca lizingodajalcu pod pogoji iz pogodbe o lizingu. Preostala vrednost ni terjatev iz naslova lizinga. Sporazumi o osebnem pogodbenem nakupu (Personal Contract Purchase – PCP), tj. sporazumi, po katerih ima dolžnik možnost: (a) izvesti končno plačilo in s tem pridobiti polno lastninsko pravico na blagu ali (b) vrniti blago in s tem poravnati pogodbene obveznosti, se štejejo za pogodbe o lizingu;
„zakonsko urejena krita obveznica“ pomeni krito obveznico, ki je krita obveznica, urejena z zakonodajo EGP, ali krita obveznica, urejena z zakonodajo države G10 zunaj EGP;
„likvidnostna podpora“ pomeni katero koli strukturno, dejansko ali potencialno značilnost, ki je oblikovana ali se šteje kot ustrezno za kritje kakršnihkoli začasnih primanjkljajev v denarnem toku, ki lahko nastanejo v času do dospetja listinjenega vrednostnega papirja;
„repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila“ pomeni repozitorij listinjenj ESMA ali repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem;
„operacije dolgoročnejšega refinanciranja“ pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij, namenjenih povečevanju likvidnosti finančnega sektorja, in z zapadlostjo, ki je daljša od zapadlosti operacij glavnega refinanciranja;
„operacije glavnega refinanciranja“ pomenijo kategorijo rednih operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij;
„obdobje izpolnjevanja“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9);
„poziv h kritju“ pomeni postopek, povezan z uporabo gibljivega kritja, ki določa, da lahko Eurosistem od nasprotne stranke zahteva zagotovitev dodatnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev, če redno merjena vrednost finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka mobilizirala kot zavarovanje, pade pod določeno raven. V sistemih s skladom finančnega premoženja se poziv h kritju izvede samo v primerih nezadostnega zavarovanja, v sistemih označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje pa se opravijo simetrični pozivi h kritju, pri čemer je vsaka metoda podrobneje opredeljena v nacionalni dokumentaciji domače NCB;
„mejna obrestna mera“ pomeni najnižjo obrestno mero v avkcijskih postopkih za povečevanje likvidnosti z variabilno mero ali najvišjo obrestno mero v avkcijskih postopkih za umikanje likvidnosti z variabilno mero, pri kateri se izčrpa skupni znesek za dodelitev na avkciji;
„mejno posojilo“ pomeni odprto ponudbo Eurosistema, ki jo nasprotne stranke lahko uporabijo za pridobitev posojila čez noč od Eurosistema prek NCB po vnaprej določeni obrestni meri, če kot zavarovanje predložijo zadostno primerno finančno premoženje;
„obrestna mera mejnega posojila“ pomeni obrestno mero, ki se uporablja pri mejnem posojilu;
„mejna kotacija swap točk“ pomeni kotacijo swap točk, pri kateri se izčrpa skupni znesek za dodelitev na avkciji;
„tržno finančno premoženje“ pomeni dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na trgu in ki izpolnjujejo kriterije primernosti, določena v delu 4;
„datum zapadlosti“ pomeni datum, na katerega se operacija denarne politike Eurosistema zaključi. V primeru pogodbe o začasni prodaji ali zamenjave je datum zapadlosti enak datumu povratnega odkupa;
„država članica“ pomeni državo članico Unije;
„multi cédulas“ pomeni dolžniške instrumente, ki jih izdajo določeni španski nosilci s posebnim namenom (Fondo de Titulización de Activos, FTA), kar omogoča, da se združi v sklad določeno število majhnih izdaj posameznih cédulas (španskih kritih obveznic) različnih originatorjev;
„multilateralna razvojna banka“ pomeni subjekt, naštet v členu 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer se izpostavljenostim do takega subjekta dodeli utež tveganja 0 %;
„avkcija z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa)“ pomeni avkcijo, pri kateri je obrestna mera, cena ali swap točke vsake posamezne sprejete protiponudbe enaka obrestni meri, ceni ali swap točkam, ponujenim v tej protiponudbi;
„večstopenjski kupon“ pomeni strukturo kupona, kjer se mejni del (x) v življenjski dobi finančnega premoženja več kakor enkrat poveča v skladu z vnaprej določenim razporedom in na vnaprej določene datume, običajno na datum odpoklica vrednostnega papirja ali datum kuponskega plačila;
„nacionalna centralna banka (NCB)“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;
„delovni dan NCB“ pomeni kateri koli dan, na katerega je NCB odprta za namen izvajanja operacij denarne politike Eurosistema, vključno z dnevi, ko so podružnice te NCB zaradi lokalnih ali regionalnih praznikov lahko zaprte;
„države skupine G10 zunaj EGP“ pomenijo države, ki sodelujejo v skupini G10, ki niso države EGP, in sicer Združene države Amerike, Kanada, Japonska in Švica;
„krita obveznica, urejena z zakonodajo države G10 zunaj EGP“ pomeni krito obveznico, izdano v skladu z zahtevami nacionalnega zakonodajnega okvira za krite obveznice v državi G10 zunaj EGP;
„nefinančna družba“ ima enak pomen kakor v Uredbi (EU) št. 549/2013;
„netržno finančno premoženje“ pomeni katero koli naslednje finančno premoženje: vezane depozite, bančna posojila, hipotekarne dolžniške instrumente in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili;
„netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili“ pomenijo dolžniške instrumente:
ki so neposredno ali posredno zavarovani z bančnimi posojili, ki ustrezajo vsem kriterijem primernosti Eurosistema za bančna posojila v skladu z oddelkom 1 poglavja 1 naslova III v delu 4, ob upoštevanju določb člena 107f;
ki nudijo dvojno zavarovanje: (i) s strani kreditne institucije, ki je originator bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, in (ii) z dinamičnim kritnim skladom bančnih posojil iz točke (a), ki služijo kot zavarovanje;
pri katerih ni nobenega tranširanja tveganj;
▼M9 —————
„dokončna transakcija“ pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer Eurosistem na trgu (promptno ali terminsko) dokončno kupuje ali prodaja primerno tržno finančno premoženje, kar ima za posledico popoln prenos lastništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos lastništva nazaj na prodajalca;
„sistem s skladom finančnega premoženja“ pomeni sistem za upravljanje z zavarovanjem s strani NCB, kjer nasprotna stranka odpre zbirni račun pri NCB, na katerega deponira finančno premoženje, s katerim zavaruje z njo povezane kreditne posle Eurosistema, pri čemer se finančno premoženje označuje na način, da posamezno primerno finančno premoženje ni vezano na določen kreditni posel Eurosistema in lahko nasprotna stranka stalno zamenjuje primerno finančno premoženje;
„javna bonitetna ocena“ pomeni bonitetno oceno, ki: (a) jo izda ali odobri bonitetna agencija, ki je registrirana v Uniji in jo Eurosistem sprejme kot zunanjo bonitetno institucijo, in (b) se javno razkrije ali se distribuira na podlagi naročniškega razmerja;
„subjekt javnega sektorja“ pomeni subjekt, ki ga nacionalni statistični organ razvrsti kot enoto znotraj javnega sektorja za namene Uredbe (EU) št. 549/2013;
„hitra avkcija“ pomeni avkcijski postopek, ki se običajno izvede v časovnem okviru 105 minut od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom in ki se lahko omeji na omejen krog nasprotnih strank, kakor je podrobneje določeno v delu 2;
„posredna povezava“ pomeni vzpostavljeno povezavo med SPVP, ki ju upravljata dve različni CDD, ki jima omogoča, da izmenjata transakcije ali prenose vrednostnih papirjev prek tretjega SPVP, ki ga upravlja CDD, ki deluje kot posrednik, ali, v primeru SPVP, ki ga upravljajo CDD, udeležene v TARGET2-Securities, prek več SPVP, ki jih upravljajo CDD, ki delujejo kot posredniki;
„pogodba o začasni prodaji“ pomeni dogovor, po katerem se primerno finančno premoženje proda kupcu, ne da bi prodajalec obdržal lastništvo, prodajalec pa istočasno pridobi pravico in obveznost, da enakovredno finančno premoženje ponovno kupi po določeni ceni na datum v prihodnosti ali na poziv;
„datum povratnega odkupa“ pomeni datum, na katerega je kupec dolžan enakovredno finančno premoženje prodati nazaj prodajalcu v povezavi s transakcijo na podlagi pogodbe o začasni prodaji;
„cena povratnega odkupa“ pomeni ceno, po kateri je kupec dolžan enakovredno finančno premoženje prodati nazaj prodajalcu v zvezi s transakcijo na podlagi pogodbe o začasni prodaji. Cena povratnega odkupa je enaka seštevku prodajne cene in razlike v ceni, ki ustreza obrestim za posojeno likvidnost za obdobje do zapadlosti posla;
„povratna transakcija“ pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga in dostopanju do mejnega posojila, kjer NCB kupi ali proda primerno finančno premoženje na podlagi pogodbe o začasni prodaji ali sklene kreditne posle v obliki zavarovanih posojil;
„skrbniški račun“ pomeni račun vrednostnih papirjev, s katerim upravlja mednarodna centralna depotna družba, CDD ali NCB, kamor lahko kreditne institucije položijo vrednostne papirje, ki so primerni kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema;
„sistem poravnave vrednostnih papirjev“ (SPVP) pomeni sistem poravnave vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v točki 10 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, ki omogoča prenos vrednostnih papirjev brez plačila ali proti plačilu (dostava proti plačilu);
„datum poravnave“ pomeni datum, na katerega se transakcija poravna;
„avkcija z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa)“ pomeni avkcijo, pri kateri je obrestna mera, cena ali swap točke vseh sprejetih protiponudb enaka mejni obrestni meri, ceni ali swap točkam;
„nosilec s posebnim namenom“ pomeni subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kakor je opredeljen v točki 66 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„standardna avkcija“ pomeni avkcijski postopek, ki se običajno izvede v časovnem okviru 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom;
„strukturne operacije“ pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja zaradi prilagoditve strukturne likvidnostne pozicije Eurosistema do finančnega sektorja ali zaradi drugih namenov denarne politike, kakor je podrobneje določeno v delu 2;
▼M9 —————
„cilj uspešnosti na področju trajnostnosti“ (SPT) pomeni cilj, ki ga določi izdajatelj v javno dostopnem dokumentu o izdaji, s katerim se merijo količinsko opredeljene izboljšave izdajateljevega trajnostnostnega profila v vnaprej določenem obdobju glede na enega ali več okoljskih ciljev iz Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) in/ali enega ali več ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je določila Organizacija združenih narodov v zvezi s podnebnimi spremembami ali degradacijo okolja ( 11 );
„swap točke“ so razlika med deviznima tečajema terminske in promptne transakcije pri valutni zamenjavi, kotiranima v skladu s splošnimi tržnimi običaji;
„povečanje obstoječe izdaje“ pomeni izdajo, ki s predhodno izdajo ali izdajami predstavlja eno samo serijo izdaj;
„sistem TARGET2“ pomeni sistem bruto poravnave v realnem času za euro, ki zagotavlja poravnavo plačil v eurih v centralnobančnem denarju, urejen v Smernici ECB/2012/27;
„avkcijski postopek“ pomeni postopek, kjer Eurosistem povečuje likvidnost na trgu ali umika likvidnost s trga, pri čemer NCB sklepa transakcije s sprejemanjem protiponudb, ki jih predložijo nasprotne stranke po javni najavi;
„datum trgovanja (T)“ pomeni datum, na katerega se sklene posel, tj. pogodba o finančni transakciji med dvema nasprotnima strankama. Datum trgovanja lahko sovpada z datumom poravnave transakcije (poravnava na isti dan) ali pa je določeno število delovnih dni pred datumom poravnave (datum poravnave je opredeljen kot „T + odlog pri poravnavi“);
▼M9 —————
„tripartitni agent“ pomeni CDD, ki upravlja primerni SPVP in je sklenila pogodbo z NCB, po kateri ta CDD zagotavlja določene storitve upravljanja z zavarovanjem kot agent navedene NCB;
„Unija“ pomeni Evropsko unijo;
„odbitek pri vrednotenju“ pomeni zmanjšanje tržne vrednosti finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, za določen odstotek;
„zmanjšanje vrednosti“ pomeni zmanjšanje tržne vrednosti finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, za določen odstotek, preden se uporabi kateri koli odbitek pri vrednotenju;
„avkcijski postopek z variabilno mero“ pomeni avkcijski postopek, v katerem sodelujoče nasprotne stranke v medsebojni konkurenci v protiponudbah navedejo tako denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti, kot tudi obrestno mero, swap točke ali ceno, po kateri želijo skleniti posel z Eurosistemom, in kjer se najbolj konkurenčne protiponudbe sprejemajo prednostno, dokler se ne izčrpa skupni ponujeni znesek;
„subjekt za prenehanje“ pomeni subjekt v zasebni ali javni lasti, (a) katerega glavni namen je, da se postopno prodajo njegova sredstva in da preneha poslovati, ali (b) ki je subjekt za upravljanje ali prodajo sredstev, ustanovljen za podporo prestrukturiranja in/ali reševanja v finančnem sektorju, vključno z nosilci upravljanja sredstev, ki so nastali zaradi ukrepa reševanja v obliki uporabe instrumenta izločitve sredstev v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) ali nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja člen 42 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ).
„brezkuponski instrument“ pomeni dolžniški instrument brez periodičnih izplačil kuponskih plačil.
DEL 2
ORODJA, OPERACIJE, INSTRUMENTI IN POSTOPKI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
Člen 3
Izvedbeni okvir denarne politike Eurosistema
Orodja, ki jih Eurosistem uporablja pri izvajanju denarne politike, so:
operacije odprtega trga;
odprte ponudbe;
obvezne rezerve.
Člen 4
Okvirne značilnosti operacij denarne politike Eurosistema
Pregled značilnosti operacij denarne politike Eurosistema so podrobneje opisane v tabeli 1.
Tabela 1
Pregled značilnosti operacij denarne politike Eurosistema
Kategorije operacij denarne politike |
Vrste instrumentov |
Zapadlost |
Pogostost |
Postopek |
||
Povečevanje likvidnosti |
Umikanje likvidnosti |
|||||
Operacije odprtega trga |
Operacije glavnega refinanciranja |
Povratne transakcije |
— |
En teden |
Tedensko |
Standardne avkcije |
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja |
Povratne transakcije |
— |
Tri mesece (*1) |
Mesečno (*1) |
Standardne avkcije |
|
Operacije finega uravnavanja |
Povratne transakcije |
Povratne transakcije |
Nestandardizirana |
Nestandardizirana |
Avkcijski postopki Dvostranski postopki (*2) |
|
Valutne zamenjave |
Valutne zamenjave |
|||||
— |
Zbiranje vezanih depozitov |
|||||
Strukturne operacije |
Povratne transakcije |
Povratne transakcije |
Nestandardizirana |
Nestandardizirana |
Standardne avkcije (*3) |
|
— |
Izdaja dolžniških certifikatov ECB |
Krajša od 12 mesecev |
||||
Dokončni nakupi |
Dokončne prodaje |
— |
Dvostranski postopki Avkcijski postopki (*4) |
|||
Odprti ponudbi |
Mejno posojilo |
Povratne transakcije |
— |
Čez noč |
Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank |
|
Mejni depozit |
— |
Depoziti |
Čez noč |
Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank |
||
(*1)
V skladu s členom 7(2)(b), členom 7(2)(c), členom 7(3) in členom 7(4).
(*2)
V skladu s členom 8(2)(c), členom 10(4)(c), členom 11(5)(c) in členom 12(6)(c).
(*3)
V skladu s členom 9(2)(c), členom 10(4)(c) in členom 13(5)(d).
(*4)
V skladu s členom 9(2)(c) in členom 14(3)(c). |
NASLOV I
OPERACIJE ODPRTEGA TRGA
POGLAVJE 1
Pregled operacij odprtega trga
Člen 5
Pregled kategorij in instrumentov operacij odprtega trga
Operacije odprtega trga se lahko glede na njihov namen razvrstijo v naslednje kategorije:
operacije glavnega refinanciranja;
operacije dolgoročnejšega refinanciranja;
operacije finega uravnavanja;
strukturne operacije.
Operacije odprtega trga se izvajajo v obliki naslednjih instrumentov:
povratnih transakcij;
valutnih zamenjav za namene denarne politike;
zbiranja vezanih depozitov;
izdaje dolžniških certifikatov ECB;
dokončnih transakcij.
V zvezi s posameznimi kategorijami operacij odprtega trga, določenih v odstavku 2, se uporabljajo naslednji instrumenti iz odstavka 3:
operacije glavnega refinanciranja in operacije dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo izključno v obliki povratnih transakcij;
operacije finega uravnavanja se lahko izvajajo v obliki:
povratnih transakcij;
valutnih zamenjav za namene denarne politike;
zbiranja vezanih depozitov;
strukturne operacije se lahko izvajajo v obliki:
povratnih transakcij;
izdaje dolžniških certifikatov ECB;
dokončnih transakcij.
POGLAVJE 2
Kategorije operacij odprtega trga
Člen 6
Operacije glavnega refinanciranja
Operativne značilnosti operacij glavnega refinanciranja so naslednje:
so operacije za povečevanje likvidnosti;
običajno se izvajajo vsak teden v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema;
njihova zapadlost je običajno en teden, kakor je navedeno v okvirnem koledarju rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjeme iz odstavka 3;
decentralizirano jih izvajajo nacionalne centralne banke;
izvajajo se na podlagi standardnih avkcij;
zanje veljajo kriteriji primernosti, določeni v delu 3, ki jih morajo izpolnjevati vse nasprotne stranke, ki predložijo protiponudbe pri teh operacijah;
zavarovane so s primernim finančnim premoženjem.
Člen 7
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja
Operativne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja so naslednje:
so povratne operacije za povečevanje likvidnosti;
izvajajo se redno vsak mesec v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjeme, določene v odstavku 4;
njihova zapadlost je običajno tri mesece v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjem, določenih v odstavku 3 in 4;
decentralizirano jih izvajajo nacionalne centralne banke;
izvajajo se na podlagi standardnih avkcij;
zanje veljajo kriteriji primernosti, kakor so določeni v delu 3, ki jih morajo izpolnjevati vse nasprotne stranke, ki predložijo protiponudbe pri teh operacijah;
zavarovane so s primernim finančnim premoženjem.
Člen 8
Operacije finega uravnavanja
Operativne značilnosti operacij finega uravnavanja so naslednje:
lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;
njihova pogostost in zapadlost običajno nista standardizirani;
običajno se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, razen če se Eurosistem ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija finega uravnavanja izvaja drugače (na podlagi standardne avkcije ali dvostranskega postopka);
decentralizirano jih izvajajo nacionalne centralne banke, pri čemer to ne sme posegati v člen 45(3);
zanje veljajo kriteriji primernosti nasprotnih strank, kakor so določeni v delu 3, odvisno od:
vrste instrumenta za izvajanje operacij finega uravnavanja; in
postopka, ki se uporablja za to vrsto instrumenta;
kadar se izvajajo v obliki povratnih transakcij, so zavarovane s primernim finančnim premoženjem.
Člen 9
Strukturne operacije
Operativne značilnosti strukturnih operacij so naslednje:
so operacije za povečevanje likvidnosti ali operacije za umikanje likvidnosti;
njihova pogostost in zapadlost nista standardizirani;
izvajajo se na podlagi avkcijskih ali dvostranskih postopkov, odvisno od vrste instrumenta za izvajanje strukturne operacije;
decentralizirano jih izvajajo nacionalne centralne banke;
zanje veljajo kriteriji primernosti nasprotnih strank, kakor so določeni v delu 3, odvisno od: (i) vrste instrumenta za izvajanje strukturnih operacij; in (ii) postopka, ki se uporablja za to vrsto instrumenta;
strukturne operacije za povečevanje likvidnosti so zavarovane s primernim finančnim premoženjem, razen v primeru dokončnih nakupov.
POGLAVJE 3
Instrumenti za operacije odprtega trga
Člen 10
Povratne transakcije
Operativne značilnosti povratnih transakcij za namene denarne politike so naslednje:
lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;
njihova pogostost in zapadlost sta odvisni od kategorije operacij odprtega trga, za katero se uporabijo;
tiste, ki spadajo v kategorijo operacij odprtega trga, se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, z izjemo operacij finega uravnavanja, pri katerih se izvajajo na podlagi avkcijskih ali dvostranskih postopkov;
tiste, ki spadajo v kategorijo mejnega posojila, se izvajajo, kakor je opisano v členu 18;
decentralizirano jih izvajajo NCB, pri čemer to ne sme posegati v člen 45(3).
Člen 11
Valutne zamenjave za namene denarne politike
Operativne značilnosti valutnih zamenjav za namene denarne politike so naslednje:
lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;
njihova pogostost in zapadlost nista standardizirani;
izvajajo se na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov, razen če se Eurosistem ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija izvaja drugače (na podlagi standardne avkcije);
decentralizirano jih izvajajo nacionalne centralne banke, pri čemer to ne sme posegati v člen 45(3).
Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike, veljajo kriteriji primernosti, kakor so določeni v delu 3, odvisno od postopka, ki se uporabi za zadevno operacijo.
Tabela 2
Določitev deviznih tečajev pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike
S |
= |
promptni (na datum sklenitve valutne zamenjave) devizni tečaj med eurom (EUR) in tujo valuto ABC
|
FM |
= |
terminski devizni tečaj med eurom in tujo valuto ABC na datum povratnega odkupa pri valutni zamenjavi (M)
|
ΔΜ |
= |
swap točke med eurom in tujo valuto ABC na datum povratnega odkupa pri valutni zamenjavi (M)
|
N(.) |
= |
promptni znesek valute; N(.)M je terminski znesek valute:
|
Člen 12
Zbiranje vezanih depozitov
Operativne značilnosti zbiranja vezanih depozitov so naslednje:
izvaja se z namenom umikanja likvidnosti;
izvaja se lahko na podlagi vnaprej najavljenega razporeda operacij z vnaprej določeno pogostostjo in zapadlostjo ali občasno, zaradi odzivanja na spremenjene likvidnostne razmere, npr. zbiranje vezanih depozitov se lahko izvaja na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv z namenom uravnavanja likvidnostnega neravnovesja, nastalega po dodelitvi zadnje operacije glavnega refinanciranja;
izvaja se na podlagi hitrih avkcij, razen če se ECB ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija izvaja drugače (na podlagi dvostranskega postopka ali standardne avkcije);
decentralizirano ga izvajajo nacionalne centralne banke, pri čemer to ne sme posegati v člen 45(3).
Člen 13
Izdaja dolžniških certifikatov ECB
ECB lahko izda dolžniške certifikate ECB v:
diskontiranem znesku ob izdaji, ki je nižji od nominalnega zneska; ali
znesku, ki je višji od nominalnega zneska;
in se ob zapadlosti izplačajo v nominalnem znesku.
Razlika med zneskom ob izdaji in nominalnim zneskom (tj. zneskom izplačila) je enaka obračunanim obrestim na znesek ob izdaji po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do zapadlosti certifikata. Uporabljena obrestna mera je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija „dejansko število dni/360 dni v letu“. Izračun zneska ob izdaji se opravi v skladu s tabelo 3.
Tabela 3
Izdaja dolžniških certifikatov ECB
Znesek ob izdaji je:
kjer je:
N |
= |
nominalni znesek dolžniškega certifikata ECB |
rI |
= |
obrestna mera (v %) |
D |
= |
zapadlost dolžniškega certifikata ECB (v dnevih) |
PT |
= |
znesek ob izdaji dolžniškega certifikata ECB |
Operativne značilnosti dolžniških certifikatov ECB so naslednje:
izdajo se kot operacija odprtega trga za umikanje likvidnosti;
lahko se izdajajo redno ali občasno;
njihova zapadlost je krajša od 12 mesecev;
izdajo se na podlagi standardnih avkcij;
avkcije in poravnave certifikatov decentralizirano opravljajo nacionalne centralne banke.
Člen 14
Dokončne transakcije
Operativne značilnosti dokončnih transakcij so naslednje:
lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti (dokončni nakupi) ali kot operacije za umikanje likvidnosti (dokončne prodaje);
njihova pogostost ni standardizirana;
izvajajo se na podlagi dvostranskih postopkov, razen če se ECB odloči, da se določena operacija izvede na podlagi hitre ali standardne avkcije;
decentralizirano jih izvajajo nacionalne centralne banke, pri čemer to ne sme posegati v člen 45(3);
temeljijo samo na primernem tržnem finančnem premoženju, kakor je določeno v delu 4.
Člen 15
Obveznost zavarovanja in poravnave pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike
Pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike, s katerimi Eurosistem povečuje likvidnost, morajo nasprotne stranke:
prenesti zadostni znesek primernega finančnega premoženja v primeru povratnih transakcij ali ustrezni znesek v tuji valuti v primeru valutnih zamenjav za poravnavo zneska na dan poravnave;
zagotavljati ustrezno zavarovanje operacije do njene zapadlosti; vrednost finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, mora vedno kriti skupni neodplačani znesek operacije za povečevanje likvidnosti, vključno z obračunanimi obrestmi v obdobju trajanja operacije. Če se obresti obračunavajo po pozitivni obrestni meri, je treba zadevni znesek dnevno prištevati k skupnemu neodplačanemu znesku operacije za povečevanje likvidnosti, če se obresti obračunavajo po negativni obrestni meri, pa je treba zadevni znesek od skupnega neodplačanega zneska operacije za povečevanje likvidnosti dnevno odštevati;
v zvezi s točko (b), kjer je primerno, zagotoviti ustrezno zavarovanje ob pozivih h kritju v obliki zadostnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev.
Pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike, s katerimi Eurosistem umika likvidnost, morajo nasprotne stranke:
prenesti zadostni znesek denarnih sredstev za poravnavo zneskov, ki so jim bili dodeljeni v zadevni operaciji za umikanje likvidnosti;
zagotavljati ustrezno zavarovanje operacije do njene zapadlosti;
v zvezi s točko (b), kjer je primerno, zagotoviti ustrezno zavarovanje ob pozivih h kritju v obliki zadostnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev.
Člen 16
Obveznost poravnave pri dokončnih nakupih in prodajah, zbiranju vezanih depozitov in izdaji dolžniških certifikatov ECB
NASLOV II
ODPRTE PONUDBE
Člen 17
Odprti ponudbi
Odprti ponudbi sestavljata naslednji kategoriji:
mejno posojilo;
mejni depozit.
POGLAVJE 1
Odprta ponudba mejnega posojila
Člen 18
Značilnosti mejnega posojila
Člen 19
Pogoji dostopa do mejnega posojila
Člen 20
Zapadlost in obrestna mera mejnega posojila
POGLAVJE 2
Mejni depozit
Člen 21
Značilnosti mejnega depozita
Člen 22
Pogoji dostopa do mejnega depozita
Člen 23
Zapadlost in izračun obresti mejnega depozita
NASLOV III
POSTOPKI ZA OPERACIJE DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
POGLAVJE 1
Avkcijski in dvostranski postopki za operacije odprtega trga Eurosistema
Člen 24
Vrste postopkov za operacije odprtega trga
Operacije odprtega trga se izvajajo na podlagi avkcijskih ali dvostranskih postopkov.
Člen 25
Pregled avkcijskih postopkov
Avkcijski postopki se izvajajo v šestih operativnih korakih, kakor so določeni v tabeli 4.
Tabela 4
Operativni koraki pri avkcijskih postopkih
Korak 1: |
najava avkcije (a) ECB javno najavi avkcijo (b) NCB javno najavijo avkcijo in jo neposredno najavijo posameznim nasprotnim strankam (če menijo, da je to potrebno) |
Korak 2: |
Priprava in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank |
Korak 3: |
Zbiranje protiponudb s strani Eurosistema |
Korak 4: |
Dodelitev in objava rezultatov avkcije (a) ECB odloči o dodelitvi (b) ECB javno objavi rezultate dodelitve |
Korak 5: |
pošiljanje obvestil uspešnim ponudnikom |
Korak 6: |
poravnava transakcij |
Avkcijski postopki se izvajajo v obliki standardnih avkcij ali hitrih avkcij. Operativne značilnosti standardnih in hitrih avkcij so enake, razen časovnega okvira (tabeli 5 in 6) in kroga nasprotnih strank.
Tabela 5
Približen časovni okvir za operativne korake pri standardnih avkcijah (naveden je srednjeevropski čas (1))
(1) Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.
Tabela 6
Približen časovni okvir za operativne korake pri hitrih avkcijah (naveden je srednjeevropski čas (1))
(1) Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.
Člen 26
Standardne avkcije
Člen 27
Hitre avkcije
Člen 28
Izvajanje standardnih avkcij za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja na podlagi koledarja avkcij
Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja so navedeni v tabeli 7.
Tabela 7
Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja
Kategorija operacij odprtega trga |
Običajen trgovalni dan (T) |
Operacije glavnega refinanciranja |
Vsak torek (*1) |
Redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja |
Zadnja sreda v vsakem koledarskem mesecu (*2) |
(*1)
Zaradi praznikov se lahko določi drug termin.
(*2)
Zaradi praznikov se decembrska operacija prestavi na zgodnejši termin, običajno za en teden, tj. na predhodno sredo v tem mesecu. |
Člen 29
Izvajanje avkcijskih postopkov za operacije finega uravnavanja in strukturne operacije brez koledarja avkcij
Člen 30
Najava standardnih in hitrih avkcij
Člen 31
Oblika in kraj predložitve protiponudb
Člen 32
Predložitev protiponudb
Člen 33
Najnižji in najvišji znesek protiponudbe
Člen 34
Najnižja in najvišja izklicna mera
Člen 35
Rok za predložitev protiponudb
Člen 36
Zavrnitev protiponudb
NCB zavrne:
vse protiponudbe nasprotne stranke, če skupni znesek protiponudb presega zgornji znesek protiponudb, ki ga določi ECB;
katero koli protiponudbo nasprotne stranke, če je protiponudba pod najnižjim zneskom protiponudbe;
katero koli protiponudbo nasprotne stranke, če je protiponudba pod izklicno obrestno mero, ceno ali swap točkami ali nad najvišjo sprejeto obrestno mero, ceno ali swap točkami.
Člen 37
Dodelitev v avkcijskih postopkih s fiksno mero za povečevanje in umikanje likvidnosti
V avkcijskem postopku s fiksno mero se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
Protiponudbe se seštejejo.
Če skupni znesek protiponudb presega skupni znesek likvidnosti za dodelitev, se predložene protiponudbe sprejmejo sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb, v skladu s tabelo 1 iz Priloge III.
Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
ECB se lahko odloči za dodelitev:
najnižjega zneska dodelitve, ki je najnižji znesek, ki se lahko dodeli vsakemu ponudniku; ali
najnižje stopnje dodelitve, ki je najnižji odstotek protiponudb po mejni obrestni meri, ki se lahko dodeli vsakemu ponudniku.
Člen 38
Dodelitev v avkcijskih postopkih z variabilno mero za povečevanje likvidnosti v eurih
V avkcijskem postopku z variabilno mero za povečevanje likvidnosti v eurih se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
Protiponudbe se razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na ponujene obrestne mere ali po naraščajočem vrstnem redu glede na ponujene cene.
Najprej se sprejmejo protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami (najnižjimi cenami), nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi merami (višjimi cenami), dokler se ne izčrpa celotni znesek likvidnosti za dodelitev.
Če pri mejni obrestni meri (najvišji sprejeti ceni) skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri (najvišji sprejeti ceni), v skladu s tabelo 2 iz Priloge III.
Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
Člen 39
Dodelitev v avkcijskih postopkih z variabilno mero za umikanje likvidnosti v eurih
V avkcijskem postopku z variabilno mero za umikanje likvidnosti v eurih, ki se uporablja pri izdaji dolžniških certifikatov ECB in zbiranju vezanih depozitov, se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
Protiponudbe se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na ponujene obrestne mere ali po padajočem vrstnem redu glede na ponujene cene.
Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami), nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami), dokler se ne izčrpa celotni znesek likvidnosti za umik.
Če pri mejni obrestni meri (najnižji sprejeti ceni) skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri (najnižji sprejeti ceni), v skladu s tabelo 2 iz Priloge III.
Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB se dodeljeni nominalni znesek zaokroži na najbližji mnogokratnik 100 000 EUR.
Člen 40
Dodelitev v avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero za povečevanje likvidnosti
V avkcijskem postopku valutne zamenjave z variabilno mero za povečevanje likvidnosti se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
Protiponudbe se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na kotacije swap točk, ob upoštevanju predznaka kotacije.
Predznak kotacije je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za zapadlost valutne zamenjave:
obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk pozitivna, tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto; in
obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk negativna, tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto.
Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo vedno višje kotacije swap točk, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave.
Če pri najvišji sprejeti kotaciji swap točk, tj. pri mejni kotaciji swap točk, skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk, v skladu s tabelo 3 iz Priloge III.
Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
Člen 41
Dodelitev v avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero za umikanje likvidnosti
V avkcijskem postopku valutne zamenjave z variabilno mero za umikanje likvidnosti se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:
Protiponudbe se razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na kotacije swap točk, ob upoštevanju predznaka kotacije.
Predznak kotacije je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za zapadlost valutne zamenjave:
obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk pozitivna, tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto; in
obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk negativna, tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto.
Najprej se sprejmejo protiponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo vedno nižje kotacije swap točk, dokler:
se ne izčrpa celotni znesek za umik v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave; in
skupni znesek protiponudb pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk, tj. pri mejni kotaciji swap točk, ne preseže preostalega zneska za dodelitev.
Preostali znesek se razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk, v skladu s tabelo 3 iz Priloge III. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.
Člen 42
Vrsta avkcije pri avkcijskih postopkih z variabilno mero
Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero lahko Eurosistem uporabi avkcijo z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa) ali avkcijo z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa).
Člen 43
Objava rezultatov avkcije
Člen 44
Pregled dvostranskih postopkov
Eurosistem lahko na podlagi dvostranskih postopkov izvaja naslednje operacije odprtega trga:
operacije finega uravnavanja (povratne transakcije, valutne zamenjave ali zbiranje vezanih depozitov); ali
strukturne operacije (dokončne transakcije).
Člen 45
Dvostranski postopki, ki se izvajajo z neposrednim stikom z nasprotnimi strankami
Člen 46
Dvostranski postopki, ki se izvajajo prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov
Člen 47
Najava operacij, ki se izvajajo na podlagi dvostranskih postopkov
Člen 48
Delovni dnevi za dvostranske postopke
POGLAVJE 2
Postopki poravnave operacij denarne politike Eurosistema
Člen 49
Pregled postopkov poravnave
Plačilni nalogi, povezani s sodelovanjem pri operacijah odprtega trga za povečevanje likvidnosti ali z uporabo mejnega posojila, se poravnajo šele ob ali po dokončnem prenosu primernega finančnega premoženja kot zavarovanja operacije. V ta namen morajo nasprotne stranke:
pri NCB vnaprej deponirati primerno finančno premoženje; ali
poravnati primerno finančno premoženje pri NCB po sistemu dostave proti plačilu.
Člen 50
Poravnava operacij odprtega trga
Okvirni datumi poravnave so zbrani v tabeli 8.
Tabela 8
Okvirni datumi poravnave za operacije odprtega trga Eurosistema (*1)
Instrument denarne politike |
Datum poravnave operacije odprtega trga na podlagi standardnih avkcij |
Datum poravnave operacije odprtega trga na podlagi hitrih avkcij in dvostranskih postopkov |
Povratne transakcije |
T + 1 |
T |
Dokončne transakcije |
V skladu s tržnimi običaji za primerno finančno premoženje |
|
Izdajanje dolžniških certifikatov ECB |
T + 2 |
— |
Valutne zamenjave |
T, T + 1 ali T + 2 |
|
Zbiranje vezanih depozitov |
T |
|
(*1)
Datumi poravnave so na delovne dneve Eurosistema. T pomeni trgovalni dan. |
Člen 51
Poravnava operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij
Člen 52
Poravnava operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov
Člen 53
Podrobnejše določbe v zvezi s postopki poravnave in postopki ob koncu dneva
Člen 54
Rezervna imetja in presežne rezerve
Rezervna imetja, ki presegajo obvezne rezerve iz odstavka 2, se obrestujejo v skladu s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2019/1743 (ECB/2019/31) ( 14 ).
DEL 3
PRIMERNE NASPROTNE STRANKE
Člen 55
Kriteriji primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema
Ob upoštevanju člena 57 Eurosistem dovoli sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema samo institucijam, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB in niso izvzete iz obveznosti v okviru sistema obveznih rezerv Eurosistema v skladu z Uredbo (ES) št. 2531/98 in Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9);
so eno od naslednjega:
pod najmanj eno obliko harmoniziranega nadzora Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013;
kreditne institucije v javni lasti v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki so pod nadzorom, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013;
institucije, ki so pod neharmoniziranim nadzorom pristojnih organov, ki je po standardu primerljiv harmoniziranemu nadzoru Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013, npr. podružnice institucij s sedežem zunaj EGP, ki so ustanovljene v državah članicah, katerih valuta je euro. Za namen ocenjevanja primernosti institucije za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema se praviloma šteje, da je neharmonizirani nadzor po standardu primerljiv harmoniziranemu nadzoru Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013, če se presodi, da so v ureditvi nadzora v zadevni jurisdikciji izvedeni ustrezni standardi iz okvira Basel III, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor;
morajo biti finančno trdne v smislu člena 55a;
izpolnjujejo vse operativne zahteve, določene v pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporablja domača NCB ali ECB v zvezi z določenim instrumentom ali operacijo.
Člen 55a
Ocena finančne trdnosti institucij
Eurosistem lahko pri svoji oceni finančne trdnosti posameznih institucij za namene tega člena upošteva naslednje bonitetne informacije:
četrtletne informacije o količnikih kapitala, finančnega vzvoda in likvidnosti, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 na posamični in konsolidirani podlagi v skladu z nadzorniškimi zahtevami, ali
kjer to pride v poštev, bonitetne informacije, ki so po standardu primerljive informacijam iz točke (a).
Člen 56
Dostop do operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, in do odprtih ponudb
Institucije, ki izpolnjujejo kriterije primernosti iz člena 55, imajo dostop do katere koli od naslednjih operacij denarne politike Eurosistema:
odprtih ponudb;
operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij.
Člen 57
Izbor nasprotnih strank za dostop do operacij odrtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov
Pri operacijah finega uravnavanja, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov, se nasprotne stranke izberejo na naslednji način:
Pri operacijah finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav za namene denarne politike, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov, je krog nasprotnih strank enak krogu subjektov, ki se izberejo za posege Eurosistema na deviznem trgu in so ustanovljeni v državah članicah, katerih valuta je euro. Nasprotnim strankam pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov, ni treba izpolnjevati kriterijev, določenih v členu 55. Kriteriji za izbor nasprotnih strank, ki sodelujejo pri posegih Eurosistema na deviznem trgu, temeljijo na načelu skrbnega in varnega poslovanja ter načelu učinkovitosti, kakor je določeno v Prilogi V. Nacionalne centralne banke lahko, z namenom obvladovanja izpostavljenosti kreditnemu tveganju do posameznih nasprotnih strank, ki sodelujejo pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike, uporabljajo limite.
Pri operacijah finega uravnavanja v obliki povratnih transakcij ali prek zbiranja vezanih depozitov, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov, vsaka NCB za določeno transakcijo izbere krog nasprotnih strank izmed institucij, ki izpolnjujejo kriterije primernosti, določena v členu 55, in so ustanovljene v državi članici, katere valuta je euro. Izbor temelji predvsem na aktivnosti zadevne institucije na denarnem trgu. NCB lahko upošteva dodatne kriterije za izbor, na primer učinkovitost službe za trgovanje in potencial za sodelovanje pri avkcijah.
DEL 4
PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE
NASLOV I
SPLOŠNA NAČELA
Člen 58
Primerno finančno premoženje in sprejemljivi načini zavarovanja, ki se uporabljajo za kreditne posle Eurosistema
Nasprotne stranke predložijo primerno finančno premoženje:
s prenosom lastništva, v pravni obliki pogodbe o začasni prodaji; ali
z zagotovitvijo finančnega zavarovanja, tj. zastave, odstopa terjatve ali zavarovanja (charge) zadevnega finančnega premoženja, v pravni obliki zavarovanega posojila,
v obeh primerih v skladu z nacionalnimi pogodbenimi dogovori ali predpisi, ki jih vzpostavi in evidentira v dokumentih domača NCB.
Člen 59
Splošni vidiki bonitetnega okvira Eurosistema za primerno finančno premoženje
Za namene bonitetnega okvira Eurosistema Eurosistem opredeli zahteve glede kreditne kvalitete v obliki stopenj kreditne kvalitete, in sicer tako, da določi mejne vrednosti za verjetnost neplačila za obdobje enega leta na naslednji način:
Na podlagi rednega preverjanja Eurosistem obravnava verjetnost neplačila v obdobju enega leta v višini največ 0,10 % kot enakovredno zahtevi glede kreditne kvalitete, ki ustreza stopnji kreditne kvalitete 2, verjetnost neplačila za obdobje enega leta v višini največ 0,40 % pa kot enakovredno zahtevi glede kreditne kvalitete, ki ustreza stopnji kreditne kvalitete 3.
Kreditna kvaliteta vsega primernega finančnega premoženja za kreditne posle Eurosistema mora ustrezati vsaj stopnji kreditne kvalitete 3. Eurosistem uporablja dodatne zahteve glede kreditne kvalitete določenega finančnega premoženja v skladu z naslovi II in III v delu 4.
NASLOV II
KRITERIJI PRIMERNOSTI IN ZAHTEVE GLEDE KREDITNE KVALITETE ZA TRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
POGLAVJE 1
Kriteriji primernosti za tržno finančno premoženje
Člen 60
Kriteriji primernosti, ki se nanašajo na vse vrste tržnega finančnega premoženja
Tržno finančno premoženje je primerno kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če gre za dolžniške instrumente, ki izpolnjujejo kriterije primernosti, določene v oddelku 1, razen v primeru nekaterih posebnih vrst tržnega finančnega premoženja, kakor je določeno v oddelku 2.
Člen 61
Seznam primernega tržnega finančnega premoženja in pravila poročanja
Člen 62
Znesek glavnice tržnega finančnega premoženja
Dolžniški instrumenti so primerni do zapadlosti, če imajo:
fiksen in brezpogojen znesek glavnice; ali
brezpogojen znesek glavnice, ki je v posameznem trenutku brez vzvoda vezan na en sam indeks inflacije v euroobmočju in ne vsebuje drugih kompleksnih struktur.
Člen 63
Sprejemljive strukture kuponov za tržno finančno premoženje
►M9 Dolžniški instrumenti so primerni, če imajo do zapadlosti eno od naslednjih struktur kuponov: ◄
fiksni ali večstopenjski kuponi ali so brezkuponski instrumenti, z vnaprej določenim razporedom kuponov in vnaprej določenimi vrednostmi kuponov,
variabilni kuponi, ki imajo naslednjo strukturo: obrestna mera kupona = (referenčna mera * l) ± x, pri čemer je f ≤ obrestna mera kupona ≤ c, kjer velja:
referenčna mera je v posameznem trenutku samo eno od naslednjega:
f (spodnja meja), c (zgornja meja), l (faktor vzvoda) in x (pribitek) so, če so prisotni, številke, ki so vnaprej opredeljene ob izdaji ali se lahko skozi čas spreminjajo samo v skladu z načrtom, vnaprej opredeljenim ob izdaji, pri čemer je l večji od nič v celotni življenjski dobi finančnega premoženja. Pri variabilnih kuponih, kjer je referenčna mera indeks inflacije, je I enak ena; ali
večstopenjski ali variabilni kuponi, pri katerih so stopnje vezane na cilje uspešnosti na področju trajnostnosti, pod pogojem, da izdajateljevo skladnost s cilji uspešnosti na področju trajnostnosti preveri neodvisna tretja oseba v skladu s pogoji dolžniškega instrumenta.
Člen 64
Nepodrejenost v zvezi s tržnim finančnim premoženjem
Primerni dolžniški instrumenti ne smejo dajati pravic do glavnice in/ali obresti, ki bi bile podrejene pravicam imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
Člen 64a
Tržno finančno premoženje razen listinjenih vrednostnih papirjev in kritih obveznic
Člen 65
Valuta denominacije tržnega finančnega premoženja
Dolžniški instrumenti so primerni, če so denominirani v eurih ali v eni od nekdanjih valut držav članic, katerih valuta je euro.
Člen 66
Kraj izdaje tržnega finančnega premoženja
Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani prek mednarodnih centralnih depotnih družb, morajo izpolnjevati naslednje kriterije, kjer je to ustrezno.
Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani v obliki zbirnih prinosniških listin (global bearer form), morajo biti izdani v obliki novih zbirnih listin (new global notes) in deponirani pri skupnem skrbniku (common safekeeper), ki je mednarodna centralna depotna družba ali CDD, ki upravlja primerni SPVP. Ta zahteva ne velja za mednarodne dolžniške instrumente, izdane v obliki zbirnih prinosniških listin, ki so bili v obliki klasičnih zbirnih listin (classical global notes) izdani pred 1. januarjem 2007, in za povečanja obstoječih izdaj (fungible tap issuances) teh listin, ki so bile izdane pod isto kodo ISIN, ne glede na datum povečanja obstoječe izdaje.
Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani v obliki zbirnih imenskih listin (global registered form), morajo biti izdani v skladu z novo strukturo hrambe mednarodnih dolžniških instrumentov. To ne velja za mednarodne dolžniške instrumente, ki so bili izdani v obliki zbirnih imenskih listin pred 1. oktobrom 2010.
Mednarodni dolžniški instrumenti v obliki posamičnih listin (individual note form) niso primerni, razen če so bili v obliki posamičnih listin izdani pred 1. oktobrom 2010.
Člen 67
Postopki poravnave za tržno finančno premoženje
Člen 68
Sprejemljivi trgi za tržno finančno premoženje
Ocena nereguliranih trgov, ki jo pripravlja Eurosistem, temelji na naslednjih načelih varnosti, transparentnosti in dostopnosti:
Varnost pomeni gotovost v zvezi s transakcijami, zlasti gotovost glede veljavnosti in izvršljivosti transakcij.
Transparentnost pomeni nemoten dostop do informacij o pravilih poslovanja in delovanja trga, finančnih značilnostih finančnega premoženja, mehanizmu oblikovanja cen ter o ustreznih cenah in količinah, npr. o kotacijah, obrestnih merah, obsegu trgovanja, zneskih izdaj.
Dostopnost pomeni zmožnost Eurosistema, da sodeluje na trgu in da ima dostop do njega. Šteje se, da je trg dostopen, če njegova pravila poslovanja in delovanja Eurosistemu omogočajo, da pridobi informacije in opravlja transakcije, kadar je to potrebno za namene upravljanja z zavarovanjem.
Člen 69
Vrsta izdajatelja ali garanta za tržno finančno premoženje
▼M7 —————
Člen 70
Kraj ustanovitve izdajatelja ali garanta
Člen 71
Zahteve glede kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje
Dolžniški instrumenti so primerni, če izpolnjujejo zahteve glede kreditne kvalitete iz poglavja 2, razen če je določeno drugače.
Člen 72
Kriteriji primernosti za listinjene vrednostne papirje
Listinjeni vrednostni papirji so primerni za kreditne posle Eurosistema, če izpolnjujejo splošne kriterije primernosti, ki se nanašajo na vse vrste tržnega finančnega premoženja, določene v oddelku 1, razen zahtev iz člena 62, ki se nanašajo na znesek glavnice, dodatno pa morajo izpolnjevati tudi posebne kriterije primernosti, določene v tem pododdelku.
Člen 73
Homogenost in sestava finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok
Listinjeni vrednostni papirji so primerni, če je finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, homogeno, tj. o njem mora biti možno poročati zgolj po eni od vrst obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila iz Priloge VIII, pri čemer se te vrste nanašajo na:
stanovanjske hipoteke;
posojila malim in srednje velikim podjetjem;
posojila za nakup avtomobila;
potrošniška posojila;
terjatve iz naslova lizinga;
terjatve iz naslova kreditnih kartic.
▼M6 —————
▼M4 —————
Člen 74
Ozemeljske omejitve v zvezi z listinjenimi vrednostnimi papirji in finančnim premoženjem, ki ustvarja denarni tok
Člen 75
Pridobitev finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, s strani subjekta s posebnim namenom
Člen 76
Ocena pravil o razveljavitvi prodaje premoženja za listinjene vrednostne papirje
Listinjeni vrednostni papirji se štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zaščitene pred pravili o razveljavitvi prodaje po pravu zadevne države EGP, ki jih Eurosistem šteje za pomembne. V ta namen lahko Eurosistem, preden se listinjeni vrednostni papirji lahko štejejo za primerne, zahteva:
neodvisno pravno oceno, ki je po obliki in vsebini sprejemljiva za Eurosistem in opisuje zadevna pravila o razveljavitvi prodaje premoženja v zadevni državi; in/ali
druge dokumente, na primer prenosnikovo potrdilo o solventnosti v obdobju izpodbojnosti, ki pomeni določeno obdobje, v katerem lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji.
Pravila o razveljavitvi prodaje premoženja, ki jih Eurosistem šteje za pomembna in zato nesprejemljiva, vključujejo:
pravila, po katerih lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, zgolj zato, ker je bila prodaja izvedena v obdobju izpodbojnosti, opredeljenim v odstavku 1(b), pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca; ali
pravila, po katerih lahko prevzemnik prepreči takšno razveljavitev samo, če lahko dokaže, da v času prodaje ni vedel za insolventnost prodajalca.
Za namene uporabe tega kriterija je lahko prodajalec originator ali posrednik.
Člen 77
Nepodrejenost tranš za listinjene vrednostne papirje
Člen 77a
Omejitve naložb za listinjene vrednostne papirje
Naložbe dobroimetja na bančnih računih izdajatelja ali posredniškega nosilca s posebnim namenom v skladu z dokumenti o transakcijah ne smejo vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih listinjenih vrednostnih papirjev, kreditnih zapisov, poslov zamenjav ali drugih izvedenih finančnih instrumentov, sintetičnih vrednostnih papirjev ali podobnih terjatev.
Člen 78
Razpoložljivost podatkov na ravni posameznega posojila za listinjene vrednostne papirje
▼M9 —————
Člen 79
Zahteve za predložitev podatkov za listinjene vrednostne papirje
Eurosistem si pridržuje pravico, da od katere koli tretje osebe, ki je po njegovem mnenju pomembna, med drugim od izdajatelja, originatorja in/ali organizatorja, zahteva kakršno koli pojasnilo in/ali pravno potrditev, za katero šteje, da je potrebna za oceno primernosti listinjenih vrednostnih papirjev ali v povezavi z zagotavljanjem podatkov na ravni posameznega posojila. Če tretja oseba ne izpolni konkretne zahteve, se lahko Eurosistem odloči, da listinjenih vrednostnih papirjev ne sprejme kot zavarovanje ali začasno odvzame primernost takega zavarovanja.
Člen 80
Kriteriji primernosti za krite obveznice, zavarovane z listinjenimi vrednostnimi papirji
Brez poseganja v primernost zakonsko urejenih kritih obveznic v skladu s členom 64a so krite obveznice, urejene z zakonodajo EGP in zavarovane z listinjenimi vrednostnimi papirji, primerne, če njihov kritni sklad (za namene odstavkov 1 do 4: kritni sklad) vsebuje samo listinjene vrednostne papirje, ki izpolnjujejo vse naslednje.
Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, izpolnjuje kriterije, določene v členu 129(1)(d) do (f) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, je ustvaril subjekt, ki je tesno povezan z izdajateljem, kakor je opisano v členu 138.
Uporabljajo se kot tehnično orodje, s katerim se hipoteke ali posojila z jamstvom, namenjena za nakup nepremičnin, prenesejo od originatorja v kritni sklad.
Ob upoštevanju odstavka 4 NCB z uporabo naslednjih ukrepov preverijo, da kritni sklad ne vsebuje listinjenih vrednostnih papirjev, ki niso v skladu z odstavkom 1.
NCB četrtletno zahtevajo samopotrditev in zavezo izdajatelja, s čimer potrdi, da kritni sklad ne vsebuje listinjenih vrednostnih papirjev, ki niso v skladu z odstavkom 1. V zahtevi NCB navede, da mora samopotrditev podpisati izdajateljev glavni izvršni direktor, finančni direktor ali vodilni uslužbenec na podobno visokem položaju oziroma pooblaščeni podpisnik v njegovem imenu.
NCB letno zahtevajo od izdajatelja, da predloži naknadno potrditev zunanjih revizorjev ali oseb, ki spremljajo kritni sklad, s čimer potrdijo, da kritni sklad v obdobju spremljanja ne vsebuje listinjenih vrednostnih papirjev, ki niso v skladu z odstavkom 1.
Člen 81
Kriteriji primernosti za dolžniške certifikate, ki jih izda Eurosistem
Člen 81a
Kriteriji primernosti za nekatere nezavarovane dolžniške instrumente, ki jih izdajo kreditne institucije ali investicijska podjetja ali subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi
Z odstopanjem od člena 64 in če izpolnjujejo vse druge kriterije primernosti, so naslednji podrejeni nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije ali investicijska podjetja ali subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi, kakor je navedeno v členu 141(3), primerni do zapadlosti, če so izdani pred 31. decembrom 2018 in njihova podrejenost ni posledica pogodbene podrejenosti, kakor je opredeljena v odstavku 2, niti strukturne podrejenosti v skladu z odstavkom 3:
▼M7 —————
POGLAVJE 2
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja
Člen 82
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja
Tržno finančno premoženje je primerno kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če poleg splošnih pravil, določenih v členu 59, in posebnih pravil, določenih v členu 84, izpolnjuje naslednje zahteve glede kreditne kvalitete:
Razen listinjenih vrednostnih papirjev mora imeti vse tržno finančno premoženje bonitetno oceno, ki ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema in jo zagotovi vsaj ena sprejeta zunanja bonitetna institucija v obliki javne bonitetne ocene.
Listinjeni vrednostni papirji morajo imeti bonitetne ocene, ki jih zagotovita vsaj dve različni sprejeti zunanji bonitetni instituciji, in sicer v obliki javne bonitetne ocene, pri čemer mora ena izmed teh bonitetnih ocen ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
Člen 83
Vrste bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij, ki se uporabljajo pri tržnem finančnem premoženju
Za ugotavljanje izpolnjevanja zahtev glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja se uporabljajo naslednje vrste bonitetnih ocen sprejetih zunanjih bonitetnih institucij.
(a) |
Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo : to je ocena kreditne kvalitete, ki jo da zunanja bonitetna institucija za izdajo ali, če bonitetne ocene za izdajo s strani iste zunanje bonitetne institucije ni, za program ali serijo izdaj, v okviru katere(-ga) je finančno premoženje izdano. Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za program ali serijo izdaj pride v poštev samo, če se nanaša na konkretno finančno premoženje, katerega kreditna kvaliteta se preverja, in jo zunanja bonitetna institucija izrecno in nedvoumno poveže s kodo ISIN ter če ne obstaja druga bonitetna ocena za izdajo s strani iste zunanje bonitetne institucije. Pri bonitetnih ocenah zunanje bonitetne institucije za izdajo Eurosistem ne razlikuje bonitetnih ocen glede na prvotno zapadlost finančnega premoženja. |
(b) |
Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajatelja : to je ocena kreditne kvalitete, ki jo zunanja bonitetna institucija da za izdajatelja. Sprejemljivost bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja je odvisna od prvotne zapadlosti finančnega premoženja. Eurosistem razlikuje med:
(i)
kratkoročnim finančnim premoženjem, tj. finančnim premoženjem s prvotno zapadlostjo do vključno 390 dni; in
(ii)
dolgoročnim finančnim premoženjem, tj. finančnim premoženjem s prvotno zapadlostjo nad 390 dni. Za kratkoročno finančno premoženje so sprejemljive kratkoročne in dolgoročne bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja. Za dolgoročno finančno premoženje so sprejemljive samo dolgoročne bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za izdajatelja. |
(c) |
Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za garanta : to je ocena kreditne kvalitete, ki jo zunanja bonitetna institucija da za garanta, če jamstvo izpolnjuje zahteve iz naslova IV. Pri bonitetnih ocenah zunanjih bonitetnih institucij za garanta Eurosistem ne razlikuje glede na prvotno zapadlost finančnega premoženja. Sprejemljive so samo dolgoročne bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za garanta. |
Člen 84
Prednost bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij v zvezi s tržnim finančnim premoženjem
Pri tržnem finančnem premoženju Eurosistem upošteva bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij, ki določajo skladnost finančnega premoženja z zahtevami glede kreditne kvalitete, v skladu z naslednjimi pravili.
Za tržno finančno premoženje razen tržnega finančnega premoženja, ki ga izdajo centralne, regionalne ali lokalne države, agencije, multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, in listinjenih vrednostnih papirjev se uporabljajo naslednja pravila.
Eurosistem upošteva bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajo pred bonitetnimi ocenami zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja ali garanta. Brez poseganja v uporabo tega pravila prednosti mora v skladu s členom 82(1)(a) vsaj ena bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije izpolnjevati veljavne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete.
Če za isto izdajo obstajajo bonitetne ocene za izdajo več zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva najboljšo med njimi. Če najboljša bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo ne dosega Eurosistemovega praga kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje, finančno premoženje ni primerno, četudi obstaja jamstvo, ki je sprejemljivo po naslovu IV.
Če bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo ne obstaja ali, v primeru kritih obveznic, če ni bonitetne ocene za izdajo, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IXb, lahko Eurosistem upošteva bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za garanta. Če pri isti izdaji obstajajo za izdajatelja in/ali garanta bonitetne ocene več zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva najboljšo med njimi.
Za tržno finančno premoženje, ki ga izdajo centralne, regionalne ali lokalne države, agencije, multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, se uporabljajo naslednja pravila:
V skladu s členom 82(1)(a) mora bonitetna ocena vsaj ene zunanje bonitetne institucije izpolnjevati veljavne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete. Eurosistem upošteva samo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja ali garanta.
Če obstajajo bonitetne ocene za izdajatelja in garanta več zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva najboljšo med njimi.
Krite obveznice, ki jih izdajo agencije, se ne ocenjujejo v skladu s pravili iz te točke, temveč se ocenjujejo v skladu s točko (a).
Za listinjene vrednostne papirje se uporabljajo naslednja pravila.
V skladu s členom 82(1)(b) morata bonitetni oceni vsaj dveh zunanjih bonitetnih institucij izpolnjevati veljavne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete. Eurosistem upošteva samo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajo.
Če sta na voljo bonitetni oceni za izdajo več kakor dveh zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva prvo in drugo najboljšo med njimi.
Člen 85
Vrednostni papirji več izdajateljev
Za tržno finančno premoženje z več kakor enim izdajateljem se veljavna bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajatelja določi na podlagi potencialne odgovornosti vsakega izdajatelja na naslednji način:
če je vsak izdajatelj solidarno odgovoren za obveznosti drugih izdajateljev izdaje ali, kjer je to ustrezno, programa ali serije izdaj, se upošteva najvišja bonitetna ocena izmed najboljših bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za vse zadevne izdajatelje; ali
če kateri koli izdajatelj ni solidarno odgovoren za obveznosti vseh drugih izdajateljev izdaje ali, kjer je to primerno, programa ali serije izdaj, se upošteva najnižja bonitetna ocena izmed najboljših bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za vse zadevne izdajatelje.
Člen 86
Bonitetne ocene v valutah, ki niso euro
Bonitetne ocene v tuji valuti so sprejemljive kot ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajatelja. Če je finančno premoženje denominirano v domači valuti izdajatelja, je sprejemljiva tudi bonitetna ocena v lokalni valuti.
Člen 87
Kriteriji preverjanja kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje, kadar bonitetna ocena sprejete zunanje bonitetne institucije ne obstaja
Če dolžniške instrumente izda ali zanje jamči regionalna država, lokalna oblast ali „subjekt javnega sektorja“, kakor je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: subjekt javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah), ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, Eurosistem določi bonitetno oceno v skladu z naslednjimi pravili.
Če so izdajatelji ali garanti regionalne države, lokalne oblasti ali subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki se za namene kapitalskih zahtev obravnavajo po členu 115(2) ali členu 116(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 enako kot centralna država, pod katere jurisdikcijo so ustanovljeni, se dolžniškim instrumentom, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, dodeli stopnja kreditne kvalitete, ki ustreza najboljši bonitetni oceni katere koli izmed sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za centralno državo, pod katere jurisdikcijo so ti subjekti ustanovljeni.
Če so izdajatelji ali garanti regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki niso navedeni v točki (a), se dolžniškim instrumentom, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, dodeli stopnja kreditne kvalitete, ki je eno stopnjo kreditne kvalitete nižja od najboljše bonitetne ocene katere koli izmed sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za centralno državo, pod katere jurisdikcijo so ti subjekti ustanovljeni.
Če so izdajatelji ali garanti „subjekti javnega sektorja“, kakor so opredeljeni v točki 75 člena 2, in niso navedeni v točkah (a) in (b), se implicitna bonitetna ocena ne izpelje in se dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, obravnavajo enako kot dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo subjekti zasebnega sektorja, torej kot da nimajo ustrezne bonitetne ocene.
Ob upoštevanju določb člena 61(1) velja, da če dolžniške instrumente izdajo ali zanje jamčijo nefinančne družbe, ustanovljene v državi članici, katere valuta je euro, Eurosistem določi bonitetno oceno na podlagi pravil o bonitetni oceni, ki se uporabljajo za bonitetno oceno bančnih posojil v poglavju 2 naslova III.
Tabela 9
Implicitna bonitetna ocena za izdajatelje ali garante, ki so brez bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij
|
Razporeditev izdajateljev ali garantov po Uredbi (EU) št. 575/2013 (uredba o kapitalskih zahtevah (*1)) |
Izpeljava implicitne bonitetne ocene znotraj bonitetnega okvira Eurosistema za izdajatelja ali garanta, ki spada v ustrezen razred |
Razred 1 |
Regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki jih pristojni organi za namene kapitalskih zahtev obravnavajo po členih 115(2) in 116(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 na enak način kakor centralno državo |
Dodeli se jim bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za centralno državo, pod katere jurisdikcijo je subjekt ustanovljen |
Razred 2 |
Druge regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah |
Dodeli se jim bonitetna ocena, ki je eno stopnjo kreditne kvalitete (*2) nižja od bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za centralno državo, pod katere jurisdikcijo je subjekt ustanovljen |
Razred 3 |
Subjekti javnega sektorja, kakor so opredeljeni v točki 75 člena 2, ki niso subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah |
►M9 Obravnavajo se kot izdajatelji ali dolžniki zasebnega sektorja, torej njihovo tržno finančno premoženje ni primerno ◄ |
(*1)
Uredba (EU) št. 575/2013, v tej tabeli poimenovana tudi kot uredba o kapitalskih zahtevah.
(*2)
Informacije o stopnjah kreditne kvalitete so objavljene na spletni strani ECB. |
Člen 88
Dodatne zahteve glede kreditne kvalitete listinjenih vrednostnih papirjev
NASLOV III
KRITERIJI PRIMERNOSTI IN ZAHTEVE GLEDE KREDITNE KVALITETE NETRŽNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Poglavje 1
Kriteriji primernosti za netržno finančno premoženje
Člen 89
Primerna vrsta finančnega premoženja
Člen 90
Znesek glavnice in kuponi bančnih posojil
Bančna posojila so primerna, če od takrat, ko se mobilizirajo, do dokončnega odplačila obveznosti ali demobilizacije izpolnjujejo naslednje zahteve:
imajo fiksen, brezpogojen znesek glavnice in
►M9 imajo obrestno mero, ki je ena od naslednjih: ◄
obrestna mera kot pri brezkuponskih instrumentih;
fiksna obrestna mera;
variabilna obrestna mera, tj. vezana na referenčno obrestno mero in z naslednjo strukturo: obrestna mera kupona = referenčna mera ± x, pri čemer je f ≤ obrestna mera kupona ≤ c, kjer velja:
njihov zadnji denarni tok ni bil negativen. Če pride do negativnega denarnega toka, je bančno posojilo od tistega trenutka neprimerno. Lahko postane spet primerno, ko pride do denarnega toka, ki ni negativen, če izpolnjuje vse druge ustrezne zahteve.
Člen 91
Nepodrejenost
Pri bančnih posojilih pravica do glavnice in/ali obresti ne sme biti podrejena: (a) pravicam imetnikov drugih nezavarovanih dolžniških obveznosti dolžnika, vključno z drugimi deleži ali poddeleži v istem sindiciranem posojilu; in (b) pravicam imetnikov dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
Člen 92
Zahteve glede kreditne kvalitete bančnih posojil
Kreditna kvaliteta bančnih posojil se oceni na podlagi kreditne kvalitete dolžnika ali garanta. Zadevni dolžnik ali garant mora izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, kakor so določene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za bančna posojila, določena v poglavju 2 naslova III v delu 4.
Člen 93
Najnižji znesek bančnega posojila
Pri domači uporabi mora znesek neodplačane glavnice bančnega posojila v času, ko nasprotna stranka bančno posojilo predloži v zavarovanje, dosegati prag najnižjega zneska, ki znaša 0 EUR, ali morebitni višji znesek, ki ga določi domača NCB. Pri čezmejni uporabi se uporablja prag v višini 500 000 EUR.
Člen 94
Valuta denominacije bančnih posojil
Bančna posojila morajo biti denominirana v eurih ali v eni od nekdanjih valut držav članic, katerih valuta je euro.
Člen 95
Vrsta dolžnika ali garanta
Člen 96
Kraj dolžnika ali garanta
Člen 97
Veljavno pravo
Posojilno pogodbo ter pogodbo med nasprotno stranko in domačo NCB o mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanja mora urejati pravo države članice, katere valuta je euro. Poleg tega skupno število nacionalnih pravnih sistemov, ki se uporabljajo za:
nasprotno stranko;
upnika;
dolžnika;
garanta (če je potrebno);
posojilno pogodbo;
pogodbo med nasprotno stranko in domačo NCB o mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanja; ne sme biti večje od dva.
Člen 98
Postopki upravljanja
Bančna posojila je treba upravljati v skladu s postopki Eurosistema, določenimi v zadevni nacionalni dokumentaciji NCB.
Člen 99
Dodatne pravne zahteve za bančna posojila
Za zagotovitev veljavnega zavarovanja z bančnimi posojili in za hitro izvršitev tega zavarovanja v primeru neplačila nasprotne stranke je treba izpolniti dodatne pravne zahteve. Te pravne zahteve se nanašajo na:
preveritev obstoja bančnih posojil;
veljavnost pogodbe o mobilizaciji bančnih posojil;
polno učinkovanje mobilizacije v razmerju do tretjih oseb;
odsotnost omejitev v zvezi z mobilizacijo in izvršitvijo zavarovanja na bančnih posojilih;
odsotnost omejitev v zvezi z bančno tajnostjo in zaupnostjo.
Člen 100
Preveritev postopkov in sistemov, ki se uporabljajo za predložitev bančnih posojil
NCB oziroma nadzorniki ali zunanji revizorji opravijo preveritev ustreznosti postopkov in sistemov, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu, preden nasprotna stranka prvič mobilizira bančna posojila. Preveritev postopkov in sistemov se nato opravi najmanj enkrat na vsakih pet let. V primeru znatnih sprememb teh postopkov ali sistemov se lahko opravi nova preveritev.
Člen 101
Preveritev obstoja bančnih posojil
Nacionalne centralne banke morajo sprejeti najmanj vse naslednje ukrepe, da preverijo, ali bančna posojila, ki so bila mobilizirana kot zavarovanje, obstajajo:
Nacionalne centralne banke morajo najmanj vsako četrtletje pridobiti pisno potrditev nasprotnih strank, s katero nasprotne stranke potrdijo:
obstoj bančnih posojil (ta potrditev se lahko nadomesti z navzkrižnim preverjanjem informacij v centralnih registrih posojil, kjer ta obstajajo);
skladnost bančnih posojili s kriteriji primernosti, ki jih uporablja Eurosistem;
da tako bančno posojilo ni hkrati uporabljeno kot zavarovanje v korist katere koli tretje osebe in da nasprotna stranka ne bo mobilizirala takega bančnega posojila kot zavarovanja nobeni tretji stranki;
da bo nasprotna stranka najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne zadevno NCB obvestila o vsakršnem dogodku, ki pomembno vpliva na pogodbeno razmerje med nasprotno stranko in to NCB, zlasti o predčasnih, delnih ali celotnih poplačilih bančnega posojila, znižanjih bonitetne ocene in bistvenih spremembah v pogojih bančnega posojila.
NCB od nasprotnih strank zahtevajo, da v zvezi z bančnimi posojili, ki se mobilizirajo kot zavarovanje od maja 2021, kjer to pride v poštev, predložijo ustrezne identifikacijske oznake iz zbirke analitičnih podatkov o kreditih (AnaCredit) (tj. identifikacijsko oznako opazovane enote, identifikacijsko oznako pogodbe in identifikacijsko oznako instrumenta), kakor se predložijo na podlagi zahtev za statistično poročanje v skladu z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) ( 16 );
Nacionalne centralne banke oziroma zadevni centralni registri posojil, organi, pristojni za bančni nadzor, ali zunanji revizorji morajo opraviti naključno preverjanje kakovosti in točnosti pisne potrditve nasprotnih strank, in sicer s pomočjo pridobitve fizične dokumentacije ali s pregledom na kraju samem. Informacije, ki se preverijo v zvezi z vsakim bančnim posojilom, morajo zajemati vsaj značilnosti, ki dokazujejo obstoj in primernost bančnih posojil. Za nasprotne stranke z internimi bonitetnimi sistemi, odobrenimi znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, je treba opraviti dodatna preverjanja bonitetne ocene bančnih posojil, kar vključuje preverjanja verjetnosti neplačila dolžnikov bančnih posojil, ki se uporabljajo kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.
Člen 102
Veljavnost pogodbe o mobilizaciji bančnih posojil
Pogodba o mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanja mora biti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom veljavna med nasprotno stranko in zadevno NCB. ►M9 Nasprotna stranka in/ali prevzemnik, kjer je to potrebno, morata izpolniti vse potrebne pravne formalnosti, s katerimi se zagotovita veljavnost pogodbe in mobilizacija bančnega posojila kot zavarovanje. ◄
Člen 103
Polno učinkovanje mobilizacije v razmerju do tretjih oseb
Odvisno od veljavnega nacionalnega prava se v zvezi z obvestilom dolžniku uporablja naslednje:
Če je za zagotovitev polnega učinkovanja mobilizacije v razmerju do tretjih oseb in zlasti za zagotovitev prednostne pravice domače NCB do zavarovanja pred drugimi upniki potrebno obvestilo dolžniku ali javni vpis mobilizacije bančnega posojila kot zavarovanja v register, je treba te zahteve glede obvestila in vpisa v register izpolniti vnaprej ali ob dejanski mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanja.
Če vnaprejšnje obvestilo dolžniku ali javni vpis mobilizacije bančnega posojila kot zavarovanja v register ni potrebno v skladu s točko (a), kakor je določeno v veljavni nacionalni dokumentaciji, je potrebno o mobilizaciji obvestiti dolžnika naknadno. To pomeni, da mora nasprotna stranka ali domača NCB, kakor je določeno v nacionalni dokumentaciji, nemudoma po nastanku dogodka neplačila ali podobnega kreditnega dogodka, kakor je podrobneje opredeljeno v veljavni nacionalni dokumentaciji, obvestiti dolžnika, da je nasprotna stranka bančno posojilo mobilizirala kot zavarovanje v korist NCB.
Nacionalne centralne banke se lahko odločijo, da vnaprejšnje obvestilo ali javni vpis v register zahtevajo pred ali ob mobilizaciji, četudi te formalnosti niso potrebne za namene, določene v točki (a).
Pri bančnih posojilih, ki so prinosniški instrumenti, lahko domača NCB zahteva, da se taki prinosniški instrumenti fizično prenesejo nanjo ali na tretjo osebo pred ali ob njihovi dejanski mobilizaciji kot zavarovanje. Zahteve glede obvestila, določene v točkah (a) in (b), se ne uporabljajo za bančna posojila, ki so prinosniški instrumenti.
Člen 104
Odsotnost omejitev v zvezi z mobilizacijo in izvršitvijo zavarovanja na bančnih posojilih
Člen 105
Odsotnost omejitev v zvezi z bančno tajnostjo in zaupnostjo
Nasprotna stranka in dolžnik se morata pogodbeno dogovoriti o brezpogojnem soglasju dolžnika, da nasprotna stranka razkrije Eurosistemu podrobnosti v zvezi z bančnim posojilom in dolžnikom, ki jih domača NCB zahteva za zagotovitev, da se za bančna posojila zagotovi veljavno zavarovanje in da se lahko v primeru neplačila nasprotne stranke zavarovanje na bančnem posojilu lahko hitro izvrši. Ta zahteva ni potrebna, če veljavna nacionalna zakonodaja zagotavlja neomejeno zagotavljanje teh informacij, kakor je določeno v veljavni nacionalni dokumentaciji domače NCB.
Člen 106
Kriteriji primernosti za vezane depozite
Vezani depoziti nasprotne stranke, kakor so opisani v členu 12, so primerno finančno premoženje za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema.
Člen 107
Kriteriji primernosti za hipotekarne dolžniške instrumente
Člen 107a
Primerna vrsta finančnega premoženja
Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo imeti fiksen, brezpogojen znesek glavnice in strukturo kupona, ki izpolnjuje kriterije, določene v členu 63. Kritni sklad lahko vsebuje le bančna posojila, za katera je na voljo:
posebni obrazec ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, ali
obrazec za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za listinjene vrednostne papirje v skladu s členom 73.
Člen 107b
Nepodrejenost v zvezi z netržnimi dolžniškimi instrumenti, zavarovanimi s primernimi bančnimi posojili
Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, ne smejo vsebovati pravic do glavnice in/ali obresti, ki bi bile podrejene pravicam imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.
Člen 107c
Zahteve glede kreditne kvalitete
Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, kakor so določene v oddelku 3 poglavja 2 naslova III v delu 4.
Člen 107d
Pridobitev bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, s strani izdajatelja
Izdajatelj mora sklad bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, pridobiti od originatorja na način, ki ga Eurosistem šteje za „pravo prodajo“ ali njej enakovreden način, izvršljiv proti tretjim osebam, ter ki je zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve insolventnosti.
Člen 107e
Zahteve glede transparentnosti za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili
Zahteve glede kakovosti podatkov, ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, veljajo tudi za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, vključno s posebnim obrazcem ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili. Podatki na ravni posameznega posojila se predložijo na posebnem obrazcu ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, kakor je objavljen na spletni strani ECB, v:
repozitorij listinjenj ESMA ali
repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem.
Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, v repozitorije, ki jih je imenoval Eurosistem, v skladu z odstavkom 5(b) se dovoli do konca koledarskega meseca, v katerem je datum izteka treh let in treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.
ECB objavi datum aktivacije poročanja ESMA na svoji spletni strani.
Člen 107f
Vrste primernih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje
Za zagotovitev veljavnega zavarovanja z bančnimi posojili, ki služijo kot zavarovanje, ki izdajatelju in imetnikom netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, omogoča hitro izvršitev tega zavarovanja v primeru originatorjevega neplačila, morajo biti izpolnjene naslednje dodatne pravne zahteve, ki so določene v odstavkih 3 do 9:
preveritev obstoja bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje;
veljavnost pogodbe o mobilizaciji bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje;
polno učinkovanje mobilizacije v razmerju do tretjih oseb;
odsotnost omejitev v zvezi s prenosom bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje;
odsotnost omejitev v zvezi z izvršitvijo zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje;
odsotnost omejitev v zvezi z bančno tajnostjo in zaupnostjo.
Dodatne podrobnosti o posebnostih nacionalnih jurisdikcij so vsebovane v nacionalni dokumentaciji nacionalnih centralnih bank.
NCB države, v kateri je ustanovljen originator, mora sprejeti najmanj vse naslednje ukrepe, da preveri, ali bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, obstajajo:
od originatorja mora najmanj četrtletno pridobiti pisno potrditev, s katero ta potrdi:
obstoj bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje: ta potrditev se lahko nadomesti z navzkrižnim preverjanjem informacij v centralnih registrih posojil, kjer ta obstajajo;
skladnost bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, s kriteriji primernosti, ki jih uporablja Eurosistem;
da bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, niso hkrati uporabljena kot zavarovanje v korist katere koli tretje osebe in da jih originator ne bo mobiliziral kot zavarovanje Eurosistemu ali kateri koli tretji osebi;
da bo originator najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne zadevno NCB obvestil o vsakršnem dogodku, ki pomembno vpliva na vrednost bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, zlasti o predčasnih, delnih ali celotnih poplačilih, znižanjih kreditne kvalitete in bistvenih spremembah v pogojih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje.
Nacionalna centralna banka države, v kateri se nahaja originator, oziroma zadevni centralni registri posojil, organi, pristojni za bančni nadzor, ali zunanji revizorji morajo opraviti naključno preverjanje kakovosti in točnosti pisne potrditve originatorjev, in sicer s pridobitvijo fizične dokumentacije ali pregledi na kraju samem. Informacije, ki se preverijo v zvezi z vsakim bančnim posojilom, ki služi kot zavarovanje, morajo zajemati vsaj značilnosti, ki dokazujejo njegov obstoj in primernost. Za originatorje z internimi bonitetnimi sistemi, odobrenimi znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, je treba opraviti dodatna preverjanja kreditne kvalitete bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, kar vključuje preverjanja verjetnosti neplačila dolžnikov bančnih posojil, s katerimi so zavarovani netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, ki se uporabljajo kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.
Za preverjanja, ki jih v skladu s členom 107f(3), (4)(a) ali (4)(b) opravijo nacionalna centralna banka države, v kateri se nahaja originator, nadzorniki, zunanji revizorji ali centralni registri posojil, velja, da morajo biti navedeni subjekti pooblaščeni, da ta preverjanja opravijo, po potrebi pogodbeno ali v skladu z veljavnimi nacionalnimi zahtevami.
Pogodba o prenosu bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, na izdajatelja ali o njihovi mobilizaciji s prenosom, odstopom terjatve ali zastavo mora biti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom veljavna med izdajateljem in originatorjem in/ali prevzemnikom/prejemnikom odstopljenih terjatev/zastavnim upnikom, kot je primerno. Originator in/ali prevzemnik, kot je primerno, morata izpolniti vse potrebne pravne formalnosti, s katerimi se zagotovita veljavnost pogodbe in posredni ali neposredni prenos bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje. Odvisno od veljavnega nacionalnega prava se v zvezi z obvestilom dolžniku uporablja naslednje:
Včasih je lahko potrebno obvestilo dolžniku ali vpis v javni register: (i) za prenos (neposreden ali posreden) bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, na izdajatelja; ali (ii) če nasprotne stranke netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, mobilizirajo kot zavarovanje za domačo NCB, zato da zagotovijo polno učinkovanje takšnega prenosa ali mobilizacije v razmerju do tretjih oseb; in zlasti (iii) za zagotovitev prednostne pravice izdajatelja iz zavarovanja (v zvezi z bančnimi posojili, ki služijo kot zavarovanje) in/ali prednostne pravice domače NCB iz zavarovanja (v zvezi z netržnimi dolžniškimi instrumenti, zavarovanimi s primernimi bančnimi posojili, uporabljenimi kot zavarovanje) pred drugimi upniki. V teh primerih je treba te zahteve glede obvestila ali vpisa v register izpolniti: (i) vnaprej ali ob dejanskem prenosu (neposrednem ali posrednem) bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, na izdajatelja, ali (ii) takrat, ko nasprotne stranke netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, mobilizirajo kot zavarovanje za domačo NCB.
Če vnaprejšnje obvestilo dolžniku ali vpis v javni register v skladu s točko (a), kakor je podrobneje določeno v veljavni nacionalni dokumentaciji, ni potrebno, je treba dolžnika obvestiti naknadno. Naknadno obvestilo pomeni, da se dolžnika obvesti, kakor je podrobneje določeno v nacionalni dokumentaciji, o prenesenih ali mobiliziranih bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, nemudoma po nastopu dogodka neplačila ali podobnega kreditnega dogodka, kakor je nadalje podrobneje opredeljeno v veljavni nacionalni dokumentaciji.
Točki (a) in (b) sta minimalni zahtevi. Eurosistem se lahko odloči, da vnaprejšnje obvestilo ali vpis v register zahteva tudi v primerih, ki niso navedeni zgoraj, vključno v primeru prinosniških instrumentov.
Ne glede na odstavka 6 in 7 se agent, ki zbira in distribuira plačila ter upravlja posojilo, ne razume kot omejitev prenosa deleža in izvršitve zavarovanja na deležu v sindiciranem posojilu, pod pogojem, da:
je agent kreditna institucija, ki se nahaja v državi članici; in
se razmerje med zadevnim članom sindikata in agentom lahko prenese skupaj z deležem v sindiciranem posojilu ali kot del tega deleža.
POGLAVJE 2
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja
Člen 108
Zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja
Netržno finančno premoženje je primerno, če izpolnjuje naslednje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete:
Pri bančnih posojilih se kreditna kvaliteta bančnih posojil oceni na podlagi kreditne kvalitete dolžnika ali garanta, ki mora ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 3, kakor je določena v usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
Pri hipotekarnih dolžniških instrumentih mora bonitetna ocena ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 2, kakor je določena v usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
Člen 109
Splošna pravila za oceno kreditne kvalitete bančnih posojil
Člen 110
Izbor bonitetnega sistema ali vira
Člen 111
Ocena kreditne kvalitete bančnih posojil, pri katerih so dolžniki ali garanti subjekti javnega sektorja ali nefinančne družbe
Eurosistem oceni kreditno kvaliteto bančnih posojil, pri katerih so dolžniki ali garanti subjekti javnega sektorja, v skladu z naslednjimi pravili, ki se uporabijo v naslednjem vrstnem redu:
Če bonitetna ocena, izdelana s pomočjo sistema ali vira, ki ga izbere nasprotna stranka, obstaja, jo Eurosistem uporabi, da ugotovi, ali subjekt javnega sektorja, ki je v vlogi dolžnika ali garanta, izpolnjuje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja, določene v členu 108.
Če bonitetna ocena iz točke (a) ne obstaja, Eurosistem uporabi bonitetno oceno sprejete zunanje bonitetne institucije, ki jo za subjekt javnega sektorja, ki je v vlogi dolžnika ali garanta, zagotovi sprejet sistem zunanje bonitetne institucije.
Če ne obstaja niti bonitetna ocena iz točke (a) niti (b), se za zadevni subjekt javnega sektorja, ki je v vlogi dolžnika ali garanta, uporabi postopek, določen v členu 87 za tržno finančno premoženje.
Člen 112
Določitev zahtev Eurosistema glede kreditne kvalitete hipotekarnih dolžniških instrumentov
Za namene izpolnjevanja zahtev glede kreditne kvalitete, določenih v členu 108, domača NCB oceni kreditno kvaliteto hipotekarnih dolžniških instrumentov na podlagi bonitetnega okvira, ki upošteva posebnosti posamezne jurisdikcije in je določen v veljavni nacionalni dokumentaciji.
Člen 112a
Zahteve glede kreditne kvalitete Eurosistema za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili
NASLOV IV
JAMSTVA ZA TRŽNO IN NETRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
Člen 113
Veljavne zahteve za jamstva
Člen 114
Značilnosti jamstva
Člen 115
Nepodrejenost obveznosti garanta
Obveznosti garanta iz jamstva se morajo obravnavati vsaj enako in sorazmerno z vsemi drugimi nezavarovanimi obveznostmi garanta.
Člen 116
Zahteve glede kreditne kvalitete za garante
Garant mora izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, določene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za garante tržnega finančnega premoženja iz členov 82 do 84 ali v pravilih za garante bančnih posojil iz člena 108.
Člen 117
Vrsta garanta
Garant mora biti:
pri tržnem finančnem premoženju v skladu s členom 69: centralna banka države članice, subjekt javnega sektorja, agencija, kreditna institucija, finančna družba razen kreditne institucije, nefinančna družba, multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija; ali
pri bančnih posojilih v skladu s členom 95: nefinančna družba, subjekt javnega sektorja, multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija.
Člen 118
Kraj ustanovitve garanta
Garant mora biti ustanovljen:
v primeru tržnega finančnega premoženja, v skladu s členom 70, v EGP, razen če za izpolnjevanje zahtev glede kreditne kvalitete določenega dolžniškega instrumenta jamstvo ni potrebno. Možnost uporabe bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za garanta z namenom izpolnjevanja zadevnih zahtev glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja je obravnavana v členu 84;
pri dolžniških instrumentih, za katere jamčijo nefinančne družbe, za katere sprejeta zunanja bonitetna institucija ni zagotovila bonitetne ocene za izdajo, izdajatelja ali garanta, v skladu s členom 70, mora biti garant ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro;
v primeru bančnih posojil v skladu s členom 96, v državi članici, katere valuta je euro, razen če za izpolnjevanje zahtev glede kreditne kvalitete netržnega finančnega premoženja jamstvo ni potrebno. Možnost uporabe bonitetne ocene v zvezi z garantom za namen izpolnjevanja zadevnih zahtev glede kreditne kvalitete bančnih posojil je obravnavana v členu 108.
NASLOV V
BONITETNI OKVIR EUROSISTEMA ZA PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE
Člen 119
Sprejeti bonitetni viri in sistemi
Bonitetne informacije, na podlagi katerih Eurosistem ocenjuje primernost finančnega premoženja, primernega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo zagotoviti bonitetni sistemi, ki pripadajo enemu od naslednjih treh virov:
zunanjim bonitetnim institucijam;
internim bonitetnim sistemom nacionalnih centralnih bank;
internim bonitetnim sistemom nasprotnih strank.
Člen 120
Splošni kriteriji sprejemljivosti zunanje bonitetne institucije kot bonitetnih sistemov
Za namene bonitetnega okvira Eurosistema so splošni kriteriji sprejemljivosti zunanjih bonitetnih institucij naslednji:
zunanje bonitetne institucije mora registrirati Evropski organ za vrednostne papirje in trge v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009;
zunanje bonitetne institucije morajo izpolnjevati operativne kriterije in zagotoviti ustrezno pokritost, da se zagotovi učinkovito izvajanje bonitetnega okvira Eurosistema. Bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij se uporabljajo zlasti pod pogojem, da ima Eurosistem na voljo informacije o teh ocenah ter informacije, potrebne za primerjavo in vzporedbo ocen z Eurosistemovimi stopnjami kreditne kvalitete in za namene postopka spremljanja zanesljivosti po členu 126.
Člen 121
Splošni kriteriji sprejemljivosti in operativni postopki za interne bonitetne sisteme nacionalnih centralnih bank
Člen 122
Splošni kriteriji sprejemljivosti internih bonitetnih sistemov nasprotnih strank
Zahtevek, ki ga nasprotna stranka vloži v skladu z odstavkom 1, mora vsebovati naslednje informacije in dokumente, ki jih je treba po potrebi prevesti v delovni jezik domače NCB:
kopijo sklepa pristojnega organa, ki dovoljuje nasprotni stranki, da za namene kapitalskih zahtev na konsolidirani ali nekonsolidirani osnovi uporabi svoj interni bonitetni sistem, skupaj z vsemi posebnimi pogoji uporabe;
posodobljeno oceno pristojnega organa, ki odraža trenutno razpoložljive informacije o vseh vprašanjih, ki vplivajo na uporabo internega bonitetnega sistema za namene zavarovanja, in o vseh vprašanjih v zvezi s podatki, ki se uporabljajo v postopku spremljanja zanesljivosti v bonitetnem okviru Eurosistema;
informacije o vseh spremembah internega bonitetnega sistema nasprotne stranke, ki jih je priporočil ali zahteval pristojni organ, skupaj z rokom, do katerega je treba te spremembe izvesti;
informacije o pristopu, ki se uporablja pri dodelitvi stopnje verjetnosti neplačila dolžnikom, ter podatke o bonitetnih ocenah in povezanih enoletnih verjetnostih neplačila, ki se uporabljajo pri določanju primernih bonitetnih ocen;
kopijo informacij po zadnjem tretjem stebru (tržna disciplina), ki jih mora nasprotna stranka redno objavljati v skladu z zahtevami glede tržne discipline po okviru Basel III, Direktivi 2013/36/EU in Uredbi (EU) št. 575/2013;
ime in naslov pristojnega organa in zunanjega revizorja;
informacije o zgodovinskih podatkih glede dejanskih stopenj neplačila, ki jih ocenjuje interni bonitetni sistem nasprotne stranke, po bonitetnih ocenah za pet koledarskih let pred vložitvijo zadevnega zahtevka. Če je pristojni organ v teh koledarskih letih dovolil uporabo internega bonitetnega sistema za namene kapitalskih zahtev, morajo informacije zajemati tudi podatek, od kdaj je dovoljena uporaba internega bonitetnega sistema za namene kapitalskih zahtev. Zgodovinski letni podatki o dejanskih stopnjah neplačila in morebitne dodatne informacije morajo biti v skladu z določbami o spremljanju zanesljivosti iz člena 126, kakor da bi za interni bonitetni sistem v tem obdobju veljale te določbe;
informacije, ki se zahtevajo za spremljanje zanesljivosti iz člena 126, kakor jih zahtevajo znotraj bonitetnega okvira Eurosistema že odobreni interni bonitetni sistemi nasprotnih strank za tekoče koledarsko leto v času vložitve zahtevka.
Člen 123
Obveznosti poročanja za nasprotno stranko, ki uporablja svoj interni bonitetni sistem
Nasprotne stranke morajo izpolniti vse dodatne operativne kriterije, določene v zadevnih pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporablja domača NCB, vključno z določbami o:
občasnih pregledih postopkov, ki so vzpostavljeni za namene sporočanja značilnosti bančnega posojila domači NCB;
letnih pregledih, ki jih opravi domača NCB (ali, kjer je primerno, pristojni organ oziroma zunanji revizor), da se ugotovi točnost in veljavnost statičnih naborov, kakor je navedeno v Prilogi IX;
zagotovitvi informacij v zvezi s spremembami primernosti najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne in takojšnjem umiku zadevnih bančnih posojil, če je potrebno;
uradnih obvestilih domači NCB o dejstvih ali okoliščinah, ki bi lahko pomembno vplivale na nadaljnjo uporabo internega bonitetnega sistema nasprotne stranke za namene bonitetnega okvira Eurosistema ali na način, na katerega interni bonitetni sistem nasprotne stranke prispeva k ustanovitvi primernega zavarovanja, kar zlasti vključuje bistvene spremembe internega bonitetnega sistema nasprotne stranke, ki lahko vplivajo na način, po katerem bonitetne ocene ali stopnje verjetnosti neplačila, ki jih izdela interni bonitetni sistem nasprotne stranke, ustrezajo usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
▼M7 —————
Člen 126
Postopek spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema
NASLOV VI
OKVIR ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ IN VREDNOTENJE ZA TRŽNO IN NETRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE
Člen 127
Namen okvira za obvladovanje tveganj in vrednotenje
Člen 128
Ukrepi za obvladovanje tveganj
Eurosistem uporablja za primerno finančno premoženje naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:
odbitke pri vrednotenju, kakor so določeni v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) ( 17 );
gibljivo kritje (dnevno vrednotenje po tržnih cenah):
Eurosistem zahteva, da primerno finančno premoženje, ki se uporablja pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti, skozi čas ohranja svojo tržno vrednost po odbitku. Če dnevno merjena vrednost primernega finančnega premoženja pade pod določeno raven, domača NCB od nasprotne stranke zahteva, da zagotovi dodatno finančno premoženje ali denarna sredstva, in sicer s pozivom h kritju. Podobno lahko NCB, če po opravljenem prevrednotenju vrednost primernega finančnega premoženja preseže določeno raven, vrne presežno finančno premoženje ali denarna sredstva;
omejitve v zvezi z uporabo nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala kreditna institucija ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta kreditna institucija v tesni povezavi, kakor so opisane v členu 138;
zmanjšanje vrednosti, kakor je določeno v Smernici (EU) 2016/65 (ECB/2015/35).
Eurosistem lahko uporabi naslednje dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj:
začetno kritje, kar pomeni, da nasprotne stranke zagotovijo primerno finančno premoženje v vrednosti, ki je najmanj enaka likvidnosti, ki jo zagotovi Eurosistem, povečani za vrednost zadevnega začetnega kritja;
omejitve v zvezi z izdajatelji, dolžniki ali garanti: Eurosistem lahko poleg omejitev, ki veljajo pri uporabi nezavarovanih dolžniških instrumentov in so navedene v odstavku 1(c), uporabi dodatne omejitve glede izpostavljenosti do izdajateljev, dolžnikov ali garantov;
dodatne odbitke;
dodatna jamstva garantov, ki izpolnjujejo zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, za sprejetje določenega finančnega premoženja;
izločitev določenega finančnega premoženja iz uporabe kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.
POGLAVJE 1
Ukrepi za obvladovanje tveganj pri tržnem finančnem premoženju
▼M3 —————
POGLAVJE 2
Ukrepi za obvladovanje tveganj pri netržnem finančnem premoženju
▼M3 —————
POGLAVJE 3
Pravila vrednotenja tržnega in netržnega finančnega premoženja
Člen 134
Pravila vrednotenja tržnega finančnega premoženja
Za namene določanja vrednosti finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje pri operacijah odprtega trga v obliki povratnih transakcij, NCB uporablja naslednja pravila.
Eurosistem za vsako primerno tržno finančno premoženje določi najbolj reprezentativno ceno, ki se uporabi pri izračunu tržne vrednosti.
Vrednost tržnega finančnega premoženja se izračuna na podlagi najbolj reprezentativne cene na delovni dan pred datumom vrednotenja. Če za določeno finančno premoženje reprezentativna cena ni na voljo, Eurosistem določi teoretično ceno.
Tržna ali teoretična vrednost tržnega finančnega premoženja se izračuna vključno z natečenimi obrestmi.
Nacionalne centralne banke lahko različno obravnavajo denarne tokove, npr. kuponska izplačila, ki so vezana na finančno premoženje in prejeta v času trajanja kreditnega posla Eurosistema, odvisno od razlik med nacionalnimi pravnimi sistemi in razlik pri operativnih postopkih. Če se denarni tok prenese na nasprotno stranko, domača NCB zagotovi, da bodo zadevne operacije še naprej polno zavarovane z zadostnim zneskom primernega finančnega premoženja, preden pride do prenosa denarnega toka. Vsaka NCB si mora prizadevati, da je ekonomski učinek obravnave denarnih tokov enak kot v primeru, ko se denarni tok prenese na nasprotno stranko na dan plačila.
Člen 135
Pravila vrednotenja netržnega finančnega premoženja
Netržnemu finančnemu premoženju Eurosistem pripiše vrednost, ki ustreza neodplačanemu znesku glavnice tega netržnega finančnega premoženja.
Člen 136
Pozivi h kritju
NASLOV VII
SPREJETJE ZAVAROVANJA V VALUTAH, KI NISO EURO, OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH
Člen 137
Sprejetje zavarovanja v valutah, ki niso euro, ob nepredvidljivih dogodkih
Svet ECB se lahko odloči, da kot zavarovanje sprejme določeno tržno finančno premoženje, ki so ga v svoji nacionalni valuti izdale centralne države skupine G-10 zunaj euroobmočja. Ob sprejetju take odločitve Sveta ECB se nasprotne stranke obvesti o veljavnih:
kriterijih primernosti;
postopkih za izbor in mobilizacijo;
virih in načelih vrednotenja;
ukrepih za obvladovanje tveganj;
postopkih poravnave.
Uporabljajo se splošni kriteriji primernosti tržnega finančnega premoženja, določeni v naslovu II dela 4, s to razliko, da se tržno finančno premoženje:
lahko izda, hrani in poravna zunaj EGP;
je lahko denominirano v valutah, ki niso euro, in
ne sme imeti kuponske vrednosti, ki bi povzročila negativen denarni tok.
NASLOV VIII
PRAVILA ZA UPORABO PRIMERNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Člen 138
Tesne povezave med nasprotnimi strankami in izdajateljem, dolžnikom ali garantom primernega finančnega premoženja
„Tesne povezave“ pomenijo katerega koli od naslednjih primerov, v katerih sta nasprotna stranka in drug subjekt iz odstavka 1 v naslednji povezavi:
nasprotna stranka ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala tega drugega subjekta;
ta drug subjekt ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala nasprotne stranke;
tretja oseba ima neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij v lasti 20 % ali več kapitala nasprotne stranke in 20 % ali več kapitala tega drugega subjekta.
Za namene ugotavljanja obstoja tesnih povezav v primeru multi-cédulas Eurosistem uporabi pristop pregledovanja, tj. Eurosistem preuči tesne povezave med posameznimi izdajatelji osnovnih cédulas in nasprotno stranko.
Odstavek 1 se ne uporablja za naslednje primere:
tesne povezave, kakor so opredeljene v odstavku 2, ki se vzpostavijo zaradi obstoja subjekta javnega sektorja iz EGP, ki je upravičen do odmerjanja davkov ter je (i) subjekt, ki ima neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij v lasti najmanj 20 % kapitala nasprotne stranke, ali (ii) tretja oseba, ki ima neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij v lasti najmanj 20 % kapitala nasprotne stranke in najmanj 20 % kapitala drugega subjekta, če med nasprotno stranko in drugim subjektom ni drugih tesnih povezav, razen tesnih povezav zaradi enega ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, ki so upravičeni do odmerjanja davkov;
krite obveznice, urejene z zakonodajo EGP, ki:
izpolnjujejo zahteve, določene v členu 129(1) do (3) in (6) Uredbe (EU) št. 575/2013;
v kritnem skladu ne vsebujejo nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala nasprotna stranka ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, kakor je opredeljena v odstavku 2, in za katere v celoti jamči en ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, upravičenih do odmerjanja davkov; ter
imajo bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za izdajo, kakor je opredeljena v točki (a) člena 83, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IXb;
netržne hipotekarne dolžniške instrumente in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili;
multi-cédulas, izdani pred 1. majem 2015, pri čemer osnovne cédulas izpolnjujejo kriterije, določene v členu 129(1) do (3) in (6) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Če je treba preveriti skladnost z odstavkom 3(b)(ii), to je pri kritih obveznicah, urejenih z zakonodajo EGP, kadar veljavna zakonodaja ali prospekt ne izključuje možnosti vključitve dolžniških instrumentov, navedenih v odstavku 3(b)(ii), med finančno premoženje v kritnem skladu in kadar je nasprotna stranka ali subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, izdal take dolžniške instrumente, lahko NCB sprejmejo vse naslednje ukrepe ali nekatere od njih, da opravijo občasne preglede skladnosti z odstavkom 3(b)(ii).
NCB lahko pridobijo redna nadzorna poročila, ki omogočajo pregled finančnega premoženja v kritnem skladu kritih obveznic, urejenih z zakonodajo EGP.
Če nadzorna poročila ne zagotovijo zadostnih informacij za namene preverjanja, lahko NCB od nasprotne stranke, ki mobilizira krito obveznico, urejeno z zakonodajo EGP, pridobijo samopotrditev in zavezo, s čimer nasprotna stranka potrdi, da kritni sklad kritih obveznic, urejenih z zakonodajo EGP, ne vsebuje – kar bi pomenilo kršitev odstavka 3(b)(ii) – nezavarovanih bančnih obveznic, ki jih je izdala ta nasprotna stranka ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, in za katere v celoti jamči en ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, upravičenih do odmerjanja davkov. Samopotrditev nasprotne stranke mora podpisati njen glavni izvršni direktor, finančni direktor ali vodilni uslužbenec na podobno visokem položaju oziroma pooblaščeni podpisnik v njegovem imenu.
NCB lahko od nasprotne stranke, ki mobilizira krito obveznico, urejeno z zakonodajo EGP, letno pridobijo naknadno potrditev zunanjih revizorjev ali oseb, ki spremljajo kritni sklad, da kritni sklad kritih obveznic, urejenih z zakonodajo EGP, ne vsebuje – kar bi pomenilo kršitev odstavka 3(b)(ii) – nezavarovanih bančnih obveznic, ki jih je izdala ta nasprotna stranka ali subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, in za katere v celoti jamči en ali več subjektov javnega sektorja iz EGP, upravičenih do odmerjanja davkov.
Če nasprotna stranka na podlagi zahteve NCB ne zagotovi samopotrditve ali potrditve iz točk (b) in (c), ta nasprotna stranka krite obveznice, urejene z zakonodajo EGP, ne sme mobilizirati kot zavarovanje.
Člen 138a
Uporaba dolžniških instrumentov v povezavi z dokapitalizacijo s stvarnimi vložki v obliki državnih dolžniških instrumentov
Državne dolžniške instrumente, uporabljene za dokapitalizacijo nasprotne stranke s stvarnimi vložki, lahko zadevna nasprotna stranka ali katera koli druga nasprotna stranka, ki je v „tesni povezavi“, kakor je opredeljena v členu 138(2), z zadevno nasprotno stranko, uporablja kot zavarovanje samo, če Eurosistem meni, da je stopnja dostopa njihovega izdajatelja do trga zadostna, pri čemer upošteva tudi vlogo, ki jo imajo taki instrumenti pri dokapitalizaciji.
Člen 139
Uporaba nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih izda nasprotna stranka ali subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, in ki so predmet jamstva
▼M9 —————
▼M9 —————
Člen 140
Tesne povezave v zvezi z listinjenimi vrednostnimi papirji in valutnimi zaščitami
Nasprotna stranka ne more mobilizirati kot zavarovanje nobenega listinjenega vrednostnega papirja, če nasprotna stranka ali kateri koli subjekt, s katerim je v tesni povezavi, kakor je določeno v členu 138, listinjenemu vrednostnemu papirju zagotavlja valutno zaščito s tem, da sklene transakcijo valutne zaščite z izdajateljem v vlogi nasprotne stranke pri tej transakciji.
Člen 141
Omejitve v zvezi z nezavarovanimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi
Nasprotna stranka ne sme predložiti ali uporabiti kot zavarovanje nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala kreditna institucija ali kateri koli drug subjekt, ki je s to kreditno institucijo v tesni povezavi, kolikor skupna vrednost takega zavarovanja, ki ga je izdala ta kreditna institucija ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, presega ►M8 10 % ◄ skupne vrednosti finančnega premoženja, ki ga ta nasprotna stranka uporabi kot zavarovanje, po upoštevanju veljavnih odbitkov. Ta prag se ne uporablja v naslednjih primerih:
če vrednost takega finančnega premoženja po upoštevanju veljavnih odbitkov ne presega 50 milijonov EUR;
če za to finančno premoženje jamči subjekt javnega sektorja, ki je upravičen do odmerjanja davkov, z jamstvom, ki ima značilnosti, določene v členu 114, ali
če je to finančno premoženje izdala agencija, multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija.
Člen 142
Likvidnostna podpora v zvezi z listinjenimi vrednostnimi papirji
Za likvidnostno podporo v obliki denarnih rezerv nasprotni stranki ni dovoljeno mobilizirati kot zavarovanje nobenih listinjenih vrednostnih papirjev, če so istočasno izpolnjeni naslednji trije pogoji:
nasprotna stranka je v tesni povezavi z banko, pri katerih ima izdajatelj račun in je udeležena pri transakciji z listinjenimi vrednostnimi papirji;
trenutni znesek rezervnega sklada pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev je višji od 5 % zneska vseh nadrejenih in podrejenih tranš ob izdaji pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev;
trenutni znesek rezervnega sklada pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev je višji od 25 % trenutnega neodplačanega zneska vseh podrejenih tranš pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev.
Za likvidnostno podporo v obliki drugih instrumentov likvidnostne podpore nasprotni stranki ni dovoljeno mobilizirati kot zavarovanje nobenih listinjenih vrednostnih papirjev, če sta istočasno izpolnjena naslednja dva pogoja:
nasprotna stranka je v tesni povezavi s ponudnikom teh drugih instrumentov likvidnostnih podpor; in
trenutni znesek drugih instrumentov likvidnostnih podpor pri transakciji listinjenih vrednostnih papirjev je višji od 20 % začetnega neodplačanega zneska vseh nadrejenih in podrejenih tranš pri transakciji listinjenega vrednostnega papirja.
▼M4 —————
Člen 144
Nesprejetje primernega finančnega premoženja iz operativnih razlogov
Ne glede na dejstvo, da je finančno premoženje primerno, lahko NCB iz operativnih razlogov zahteva, da nasprotna stranka tako finančno premoženje umakne kot zavarovanje, preden pride do denarnega toka, vključno s plačilom glavnice ali kuponov, kakor je podrobneje opredeljeno v zadevni nacionalni dokumentaciji.
Člen 144a
Primerno finančno premoženje z negativnim denarnim tokom
Če nasprotna stranka ne izvrši plačila pravočasno v skladu z odstavkom 1, lahko to plačilo izvrši Eurosistem, ni pa tega dolžan storiti. NCB določijo, da mora nasprotna stranka Eurosistemu na podlagi njegove zahteve nemudoma povrniti vsak znesek negativnega denarnega toka, ki ga je plačal Eurosistem, ker ga ni plačala nasprotna stranka. Če nasprotna stranka ne izvrši plačila pravočasno v skladu z odstavkom 1, ima Eurosistem pravico, da nemudoma in brez predhodnega obvestila za znesek, enak znesku, ki ga mora Eurosistem plačati v imenu te nasprotne stranke, obremeni:
račun te nasprotne stranke v plačilnem modulu (PM račun) v sistemu TARGET2, kakor je določeno v členu 36(6) Priloge II k Smernici ECB/2012/27, ali
na podlagi predhodnega pooblastila poravnalne banke PM račun poravnalne banke v sistemu TARGET2, ki se uporablja za kreditne posle Eurosistema te nasprotne stranke, ali
kateri koli drug račun, ki se lahko uporablja za operacije denarne politike Eurosistema in ga ta nasprotna stranka ima pri NCB.
Člen 145
Obveščanje, vrednotenje in umik finančnega premoženja, ki ni primerno ali je v nasprotju s pravili za uporabo primernega finančnega premoženja
Člen 146
Sankcije za neupoštevanje pravil za uporabo primernega finančnega premoženja
Neupoštevanje pravil, določenih v tem naslovu, se sankcionira, kjer je primerno, v skladu s členi 154 do 157. Sankcije se uporabijo ne glede na to, ali nasprotna stranka aktivno sodeluje pri operacijah denarne politike.
Člen 147
Izmenjava informacij znotraj Eurosistema
Za namene izvajanja denarne politike, zlasti za spremljanje upoštevanja pravil o uporabi primernega finančnega premoženja, si Eurosistem izmenjuje informacije o kapitalskih deležih, ki jih za te namene zagotavljajo pristojni organi. Za te informacije veljajo enaki standardi zaupnosti, kakor jih uporabljajo pristojni organi.
NASLOV IX
ČEZMEJNA UPORABA PRIMERNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA
Člen 148
Splošna načela
Nasprotne stranke lahko mobilizirajo primerno finančno premoženje, razen vezanih depozitov, za čezmejno uporabo v skladu z naslednjim:
tržno finančno premoženje se mobilizira prek: (i) primernih povezav; (ii) veljavnih postopkov CCBM; (iii) primernih povezav v kombinaciji s postopki CCBM;
netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, in hipotekarni dolžniški instrumenti se mobilizirajo v skladu z veljavnimi postopki CCBM; in
bančna posojila se mobilizirajo (i) prek veljavnih postopkov CCBM ali (ii) v skladu z domačimi postopki, kakor je določeno v ustrezni nacionalni dokumentaciji domače NCB.
Člen 149
CCBM
Člen 150
Primerne povezave med SPVP
Člen 151
CCBM v kombinaciji s primernimi povezavami
Člen 152
CCBM in tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem
Da bi lahko zadevni tripartitni agent zagotavljal tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem za čezmejno uporabo pri Eurosistemu v skladu s prvim pododstavkom, mora izpolnjevati vrsto dodatnih funkcijskih zahtev, ki jih določi Eurosistem, kakor je navedeno v dokumentu „Korespondenčni centralnobančni model (CCBM). Postopki za nasprotne stranke Eurosistema“ (oddelek 2.1.3, drugi odstavek).
DEL 5
Sankcije v primeru neizpolnjevanja obveznosti nasprotne stranke
Člen 153
Sankcije za neizpolnjevanje obveznih rezerv
Člen 154
Sankcije za neupoštevanje določenih operativnih pravil
V skladu z določbami pogodbenih dogovorov ali predpisov, ki jih uporablja Eurosistem, NCB naloži eno ali več sankcij, če nasprotna stranka ne izpolnjuje naslednjih obveznosti:
v zvezi s povratnimi transakcijami in valutnimi zamenjavami za namene denarne politike mora, kakor je določeno v členu 15, med celotnim trajanjem posamezne operacije ustrezno zavarovati in poravnati znesek, ki je bil dodeljen nasprotni stranki, vključno z neodplačanim zneskom posamezne operacije v primeru predčasne prekinitve, ki jo izvede NCB v preostalem času trajanja operacije;
v zvezi z zbiranjem vezanih depozitov, dokončnimi transakcijami in izdajo dolžniških certifikatov ECB mora poravnati transakcijo, kakor je določeno v členu 16;
v zvezi z uporabo primernega finančnega premoženja mora mobilizirati ali uporabiti samo primerno finančno premoženje in upoštevati pravila za uporabo primernega finančnega premoženja iz naslova VIII dela 4;
v zvezi s postopki ob koncu dneva in možnostjo dostopa do odprte ponudbe mejnega posojila mora vnaprej predložiti zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanja v primerih, ko po zaključku kontrolnih postopkov ob koncu dneva ostane na poravnalnem računu nasprotne stranke v sistemu TARGET2 negativno stanje, ki se avtomatično šteje kot zahtevek za dostop do odprte ponudbe mejnega posojila, kakor je določeno v členu 19(6);
izpolniti mora obveznosti plačila v skladu s členom 144a(3).
Sankcije, naložene po tem členu, vključujejo:
samo denarno kazen; ali
tako denarno kot tudi nedenarno kazen.
Člen 155
Denarne kazni za neupoštevanje določenih operativnih pravil
Člen 156
Nedenarne kazni za neupoštevanje določenih operativnih pravil
Če nasprotna stranka krši obveznosti iz člena 154(1)(a) ali (b) več kot dvakrat v obdobju 12 mesecev in se v zvezi z vsako kršitvijo:
naloži denarna kazen;
je nasprotna stranka obveščena o vsakokratni odločitvi o naložitvi denarne kazni;
se vsak primer neizpolnjevanja obveznosti nanaša na isto vrsto neizpolnjevanja obveznosti,
Eurosistem začasno izključi nasprotno stranko ob tretji in vsaki naslednji kršitvi obveznosti iste vrste v zadevnem obdobju 12 mesecev. Obdobje 12 mesecev se izračuna od datuma prve kršitve obveznosti iz člena 154(1)(a) oziroma (b).
Če nasprotna stranka krši obveznost iz člena 154(1)(c) več kakor dvakrat v obdobju 12 mesecev in se v zvezi z vsako kršitvijo:
naloži denarna kazen;
je nasprotna stranka obveščena o vsakokratni odločitvi o naložitvi denarne kazni;
se vsak primer neizpolnjevanja obveznosti nanaša na isto vrsto neizpolnjevanja obveznosti,
Eurosistem ob tretji kršitvi začasno izključi nasprotno stranko iz prve operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv, ki sledi obvestitvi o začasni izključitvi.
Če nato nasprotna stranka ponovno krši obveznost, se začasno izključi iz prve operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv, ki sledi obvestitvi o začasni izključitvi, dokler ne poteče 12-mesečno obdobje brez nadaljnje take kršitve na strani nasprotne stranke.
Vsako 12-mesečno obdobje se izračuna od datuma obvestitve o sankciji za kršitev obveznosti iz člena 154(1)(c). Upoštevata se druga in tretja kršitev, storjeni v 12 mesecih od te obvestitve.
Člen 157
Uporaba nedenarnih kazni za podružnice zaradi neupoštevanja določenih operativnih pravil
Ko Eurosistem začasno izključi nasprotno stranko v skladu s členom 156(5), lahko ta začasna izključitev velja tudi za podružnice te nasprotne stranke, ki so ustanovljene v drugih državah članicah, katerih valuta je euro.
DEL 6
DISKRECIJSKI UKREPI
Člen 158
Diskrecijski ukrepi iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali ob nastopu primera kršitve
Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja sprejme naslednje ukrepe:
nasprotni stranki začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema na podlagi pogodbenih dogovorov ali predpisov, ki jih uporablja domača NCB ali ECB;
finančno premoženje, ki ga določena nasprotna stranka mobilizira kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, zavrne, omeji njegovo uporabo ali zanj uporabi dodatne odbitke, na podlagi katerih koli informacij, ki jih Eurosistem šteje za pomembne, zlasti če se zdi kreditna kvaliteta nasprotne stranke tesno povezana s kreditno kvaliteto finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje.
Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja v okviru ocene finančne trdnosti nasprotne stranke na podlagi člena 55(c) in brez poseganja v druge diskrecijske ukrepe omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema naslednjim nasprotnim strankam:
nasprotnim strankam, za katere informacije o kapitalskih količnikih v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 niso popolne ali niso dane na voljo zadevni NCB in ECB pravočasno in najpozneje v 14 tednih po zaključku upoštevnega četrtletja;
nasprotnim strankam, ki niso zavezane poročati kapitalskih količnikov v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, vendar informacije po primerljivem standardu iz člena 55(b)(iii) niso popolne ali niso dane na voljo zadevni NCB in ECB pravočasno in najpozneje v 14 tednih po zaključku upoštevnega četrtletja.
Dostop se znova vzpostavi, ko se zadevni NCB dajo na voljo ustrezne informacije in se presodi, da nasprotna stranka izpolnjuje kriterij finančne trdnosti v skladu s členom 55(c). Če se ustrezne informacije ne dajo na voljo najpozneje v 20 tednih po koncu upoštevnega četrtletja, se dostop nasprotne stranke do operacij denarne politike Eurosistema samodejno začasno onemogoči iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja.
Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja, poleg omejitve dostopa do operacij denarne politike Eurosistema v skladu z odstavkom 4, začasno ali trajno onemogoči ali dodatno omeji dostop nasprotnih strank do operacij denarne politike Eurosistema, če se zanje šteje, da „propadajo ali bodo verjetno propadle“ v skladu z odstavkom 4, in izpolnjujejo katerega od naslednjih pogojev:
glede na pripravo alternativnih ukrepov zasebnega sektorja ali nadzornih ukrepov organi za reševanje zanje ne uvedejo ukrepov za reševanje zaradi razumne verjetnosti, da bi alternativni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzorni ukrepi, kakor so navedeni v členu 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014 in v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(1)(b) Direktive 2014/59/EU, preprečili propad institucije v razumnem času;
glede na pripravo ukrepov za reševanje se zanje oceni, da izpolnjujejo pogoje za reševanje v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 ali nacionalno zakonodajo o izvajanju člena 32(1) Direktive 2014/59/EU;
izhajajo iz ukrepov za reševanje, kakor so opredeljeni v členu 3(10) Uredbe (EU) št. 806/2014 in nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 2(40) Direktive 2014/59/EU, ali iz alternativnih ukrepov zasebnega sektorja ali nadzornih ukrepov, kakor so navedeni v členu 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014 in v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(1)(b) Direktive 2014/59/EU.
Člen 159
Diskrecijski ukrepi v zvezi z bonitetno oceno Eurosistema
Eurosistem lahko s seznama primernega tržnega finančnega premoženja izključi naslednje finančno premoženje:
finančno premoženje, ki ga izdajo, soizdajo ali servisirajo ali zanj jamčijo nasprotne stranke ali subjekti, ki so z nasprotnimi strankami v tesni povezavi, za katere veljajo zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi Unije po členu 75 Pogodbe ali države članice, s katerimi se omeji uporaba sredstev; in/ali
finančno premoženje, ki ga izdajo, soizdajo ali servisirajo ali zanj jamčijo nasprotne stranke ali subjekti, ki so z nasprotnimi strankami v tesni povezavi, ki jim je Eurosistem začasno ali trajno onemogočil ali omejil dostop do operacij denarne politike Eurosistema.
DEL 7
DODATNE MINIMALNE SKUPNE ZNAČILNOSTI V ZVEZI Z OPERACIJAMI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
Člen 160
Pravno razmerje med centralnimi bankami Eurosistema in nasprotnimi strankami
Eurosistem mora zagotoviti, da so pogodbeni dogovori ali predpisi v zvezi z njegovimi nasprotnimi strankami, kakor so navedeni v členu 1(3), v skladu z določbami dela 7.
POGLAVJE 1
Dodatne minimalne skupne značilnosti, ki se uporabljajo pri vseh ureditvah v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema
Člen 161
Spremembe pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema
Člen 162
Denominacija plačil
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki določajo, da so vsa plačila v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema v eurih, razen plačil v tuji valuti pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike.
Člen 163
Oblika pogodbenih dogovorov
Če je treba vse transakcije po pogodbi združiti v en pogodbeni dogovor in/ali skleniti dogovor v obliki okvirne pogodbe, da se omogočita učinkovita prekinitev in predčasno prenehanje (vključno s pobotom zaradi predčasnega prenehanja) vseh neporavnanih transakcij v primeru neplačila, je treba tako ureditev vključiti v pogodbene dogovore ali predpise, ki jih uporablja NCB.
Člen 164
Obrazci, nosilci podatkov in sredstva komunikacije
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki zagotavljajo, da so v odnosu med NCB in nasprotnimi strankami določena primerna in nedvoumna pravila v zvezi z uporabo obrazcev, vključno s potrditvijo pogojev transakcije, nosilci podatkov ter sredstva in posebnosti komunikacije.
Člen 165
Primeri kršitev
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki predvidevajo vsaj primere kršitev, ki niso bistveno drugačni od naslednjih:
odločitev pristojnega sodnega ali drugega organa, da v zvezi z nasprotno stranko izvede postopek prenehanja nasprotne stranke ali imenovanja likvidacijskega upravitelja ali podobnega uradnika za nasprotno stranko ali kateri koli drug podoben postopek;
odločitev pristojnega sodnega ali drugega organa, da v zvezi z nasprotno stranko izvede ukrep reorganizacije ali drug podoben postopek, namenjen zaščiti ali ponovni vzpostavitvi finančnega položaja nasprotne stranke in temu, da bi se izognili sprejetju odločitve take vrste, kakor je navedena v točki (a);
pisna izjava nasprotne stranke o njeni nezmožnosti plačila vseh ali dela njenih dolgov ali izpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz transakcij denarne politike, ali prostovoljna splošna pogodba ali dogovor, sklenjen z njenimi upniki, ali če je nasprotna stranka insolventna ali se šteje za insolventno, ali če se šteje za nezmožno plačati svoje dolgove;
postopkovni koraki pred odločitvijo, ki se sprejme pod točko (a) ali (b);
nepravilnost ali neresničnost katere koli izjave ali predpogodbene navedbe, ki jo poda nasprotna stranka ali za katero je po veljavnih pravnih določbah razumeti, da jo je dala nasprotna stranka;
začasen odvzem ali preklic dovoljenja nasprotne stranke za opravljanje dejavnosti po: (a) Direktivi 2013/36/EU in Uredbi (EU) št. 575/2013; ali (b) Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 ), kakor je implementirana v zadevni državi članici, katere valuta je euro;
začasna ali trajna izključitev nasprotne stranke iz članstva v katerem koli plačilnem sistemu ali ureditvi, prek katere se izvajajo plačila pri transakcijah denarne politike, ali (razen pri transakcijah valutnih zamenjav) začasna ali trajna izključitev iz članstva v katerem koli SPVP, ki se uporablja za poravnavo operacij denarne politike Eurosistema;
ukrepi, kakor so navedeni v členih 41(1), 43(1) in 44 Direktive 2013/36/EU, sprejeti proti nasprotni stranki;
v zvezi s povratnimi transakcijami, nasprotna stranka ne izpolnjuje določb o ukrepih za obvladovanje tveganj;
v zvezi s transakcijami začasne prodaje, nasprotna stranka ne plača nakupne cene ali cene povratnega odkupa ali ne dostavi kupljenega ali začasno prodanega finančnega premoženja; ali, v zvezi z zavarovanimi posojili, nasprotna stranka ne dostavi finančnega premoženja ali ne poplača posojila na ustrezne datume, veljavne za taka plačila in dostave;
v zvezi z valutnimi zamenjavami za namene denarne politike in vezanimi depoziti, nasprotna stranka ne plača zneska v eurih; ali, v zvezi z valutnimi zamenjavami za namene denarne politike, ne plača zneskov v tuji valuti na datum plačila;
primer kršitve nasprotne stranke, ki ni bistveno drugačen od tistih, opredeljenih v tem členu, po pogodbi, sklenjeni za namene upravljanja z deviznimi rezervami ali lastnimi sredstvi ECB ali katere koli NCB;
nasprotna stranka ne zagotovi ustreznih informacij in tako povzroči resne posledice za domačo NCB;
nasprotna stranka ne izpolni katere koli druge obveznosti iz ureditev o povratnih transakcijah in transakcij valutnih zamenjav ter, če je to mogoče popraviti, ne odpravi te kršitve v primeru zavarovanih transakcij v največ 30 dneh oziroma pri transakcijah valutnih zamenjav v največ deset dneh po tem, ko je NCB z obvestilom od nje zahtevala, da to stori;
dogodek neplačila nasprotne stranke po kateri koli pogodbi z drugo članico Eurosistema, sklenjeno zaradi izvedbe operacij denarne politike Eurosistema, v zvezi s katerim je ta druga članica Eurosistema uveljavila svojo pravico do predčasnega prenehanja katere koli transakcije po tej pogodbi zaradi neplačila;
za nasprotno stranko veljajo zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi Unije po členu 75 Pogodbe, s katerimi se ji omeji možnost uporabe svojih sredstev;
za nasprotno stranko veljajo zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi države članice, katere valuta je euro, s katerimi se ji omeji možnost uporabe svojih sredstev;
vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njegov bistven del je predmet odredbe o zamrznitvi sredstev, prepovedi razpolaganja, odvzema ali katerega koli drugega postopka, katerega namen je zaščita javnega interesa ali pravic upnikov nasprotne stranke;
vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njegov bistven del se prenese na drug subjekt;
kateri koli drug preteč ali obstoječ dogodek, ki lahko, če se zgodi, ogrozi izpolnjevanje obveznosti nasprotne stranke iz dogovorov, ki jih je sklenila za namene izvajanja operacij denarne politike Eurosistema, ali katerih koli drugih pravil, ki se uporabljajo v odnosu med nasprotno stranko in katero koli NCB.
Člen 166
Sredstva v primeru kršitve ali iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki zagotavljajo, da ima NCB ob nastanku primera kršitve ali iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja pravico uporabiti naslednja sredstva:
nasprotni stranki začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij odprtega trga;
nasprotni stranki začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do odprtih ponudb;
odstop od vseh neizpolnjenih pogodb in transakcij;
zahtevo po pospešeni izpolnitvi še nezapadlih in pogojnih terjatev;
uporabo depozitov nasprotne stranke pri NCB za pobotanje s terjatvami do te nasprotne stranke;
začasno ustavitev izpolnjevanja obveznosti do nasprotne stranke, dokler terjatev do te nasprotne stranke ni poplačana.
Vsaka NCB lahko uporablja pogodbene dogovore ali predpise, na podlagi katerih ima NCB ob nastanku primera kršitve pravico, da poleg sredstev, navedenih v odstavku 1, uporabi tudi katero koli od naslednjih sredstev:
zahtevo po plačilu zamudnih obresti; in
zahtevo po plačilu nadomestila za izgubo, ki je posledica kršitve nasprotne stranke.
Člen 167
Zagotovitev informacij s strani nasprotnih strank
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki zagotavljajo, da lahko NCB pridobi od nasprotnih strank vse ustrezne informacije v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema.
Člen 168
Obvestila in druga sporočila
Člen 169
Pravice tretjih oseb
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki določajo, da imata samo pogodbena ali domača NCB in konkretna nasprotna stranka pravice in obveznosti, ki izhajajo iz transakcije. Kljub temu morajo pogodbeni dogovori ali predpisi dovoljevati razmerja med nacionalnimi centralnimi bankami in/ali ECB:
ki izhajajo iz čezmejne uporabe primernega finančnega premoženja; in
po potrebi tudi operacije, izvedene z nasprotnimi strankami, ki delujejo prek posredniške institucije.
Člen 170
Veljavno pravo in jurisdikcija
Člen 171
Dnevi poravnave v zvezi z vezanimi depoziti
Vsaka NCB mora uporabljati ureditve o depozitih, ki določajo, da se poravnava v zvezi z vezanimi depoziti tako pri njihovem sprejemu kot izplačilu opravi na dneve, ki jih določi ECB v najavi depozitne operacije.
POGLAVJE 2
Dodatne minimalne skupne značilnosti, ki se uporabljajo pri vseh pogodbah o začasni prodaji in zavarovanem posojilu
Člen 172
Datum povratnega dela transakcije
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki zagotavljajo, da je datum povratnega dela transakcije, vključno z datumom poplačila po pogodbi o zavarovanem posojilu, kjer je primerno, fiksno določen ob začetku transakcije.
Člen 173
Delovni dnevi
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki opredeljujejo „delovni dan“, kakor je navedeno v členu 2.
Člen 174
Obrestne mere
Člen 175
Mehanizmi za preračun zneskov, ki niso v eurih
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki zagotavljajo, da mehanizmi za preračun zneskov, ki niso v eurih, v eure, določajo, da je tečaj, ki se uporablja, dnevni referenčni devizni tečaj ECB za eure, če ta ni na voljo, pa promptni devizni tečaj, ki ga ECB navede na delovni dan pred dnevom, ko se opravi preračun, za svojo prodajo eurov proti nakupu druge valute.
POGLAVJE 3
Dodatne minimalne skupne značilnosti pogodb o začasni prodaji
Člen 176
Predmet pogodb o začasni prodaji
Če je bilo finančno premoženje, ki se primerja po odstavku 2, konvertirano, redenominirano ali odpoklicano, je treba opredelitev enakovrednosti spremeniti tako, da:
v primeru konverzije pomeni tisto finančno premoženje, v katero je bilo finančno premoženje konvertirano;
v primeru odpoklica pomeni finančno premoženje, ki je enakovredno vplačanemu finančnemu premoženju, pod pogojem, da je prodajalec plačal kupcu vsoto, enako vrednosti odpoklica;
v primeru redenominacije pomeni finančno premoženje, enakovredno tistemu, v katero je bilo prvotno finančno premoženje redenominirano, po potrebi z vsoto denarja, enako kakršni koli razliki v vrednosti finančnega premoženja pred redenominacijo in po njej.
Člen 177
Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja pri pogodbah o začasni prodaji
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki vsebujejo določbe o pobotu, namenjenem doseganju ekonomskih učinkov, ki so enakovredni spodaj navedenim.
Ob nastanku primera neizpolnitve obveznosti se šteje, da datum povratnega odkupa za vsako transakcijo nastopi takoj, in je treba storiti eno od naslednjega:
vse enakovredno finančno premoženje za kritje je treba takoj dostaviti, tako da se izpolnitev ustreznih obveznosti strank glede dostave finančnega premoženja in plačila cene povratnega odkupa za začasno prodano finančno premoženje izvede samo v skladu s točkami (b) do (d); ali
transakcija začasne prodaje se prekine.
Tržne vrednosti začasno prodanega finančnega premoženja in enakovrednega finančnega premoženja za kritje v času neplačila, ki ju je treba prenesti, ter ceno povratnega odkupa, ki jo mora plačati vsaka stranka, določi NCB za vse transakcije na datum povratnega odkupa na komercialno smotrn način.
Na podlagi točke (b) mora NCB izračunati, koliko je vsaka stranka dolžna drugi na datum povratnega odkupa. Zneski, ki jih dolguje ena stranka, se pobotajo z zneski, ki jih terja od druge, in samo stranka, ki ima terjatev, vrednoteno v nižji vrednosti kot obveznost, plača neto znesek.
Ta neto znesek zapade in je plačljiv naslednji dan, ko je sistem TARGET2 odprt za izvršitev plačila. Za namene tega izračuna je treba vse zneske, ki niso denominirani v eurih, pretvoriti v eure na ustrezne datume in po tečaju, ki se izračuna v skladu s členom 175.
Člen 178
Skladnost z ukrepi za obvladovanje tveganj
Če nacionalne centralne banke uporabljajo pogodbene dogovore ali predpise, ki vsebujejo katero koli določbo o zamenjavi zavarovanja, morajo ti dogovori oziroma predpisi zagotavljati ohranitev skladnosti z zahtevanimi ukrepi za obvladovanje tveganj.
Člen 179
Denarno kritje
Če nacionalne centralne banke uporabljajo pogodbene dogovore ali predpise, ki vsebujejo katero koli določbo o kritju, ki ga je treba plačati ali vrniti v denarju, mora taka določba tudi navajati, da je treba vsako nadaljnjo obveznost za vračilo ali zagotovitev kritja najprej poravnati z uporabo denarja do istega zneska, vključno z vsemi pripadajočimi obrestmi.
Člen 180
Dodatne določbe v zvezi s pogodbami o začasni prodaji
Brez poseganja v določbe te smernice lahko vsaka NCB v svojih pogodbenih dogovorih ali predpisih določi dodatne določbe v zvezi s pogodbami o začasni prodaji.
POGLAVJE 4
Dodatne minimalne skupne značilnosti pogodb o zavarovanem posojilu
Člen 181
Zagotovitev in unovčenje zavarovanja
Člen 182
Podaljšanje operacij znotraj dneva čez noč
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki omogočajo, da se operacije, ki so se začele kot operacije znotraj dneva, podaljšajo v operacije čez noč.
POGLAVJE 5
Dodatne minimalne skupne značilnosti valutnih zamenjav za namene denarne politike
Člen 183
Dogovor o istočasni promptni in terminski prodaji ter nakupu
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki zagotavljajo, da je vsaka transakcija zasnovana kot istočasna promptna in terminska prodaja ter nakup eura za eno tujo valuto.
Člen 184
Časovna razporeditev in mehanizmi za prenos plačil
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki vključujejo določbo glede časovne razporeditve in mehanizmov za prenos plačil. Datum terminske prodaje in nakupa je treba določiti ob začetku transakcije.
Člen 185
Opredelitev posebnih pojmov
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki opredeljujejo tujo valuto, promptni tečaj, terminski tečaj, datum prvega dela valutne zamenjave in datum drugega dela valutne zamenjave v skladu z naslednjim:
„tuja valuta“ pomeni vsako zakonito valuto razen eura;
„promptni tečaj“ pomeni v zvezi z določeno transakcijo tečaj (kakor se izračuna v skladu s členom 175), ki se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti za to transakcijo, ki ga bo morala ena stranka na datum prvega dela valutne zamenjave prenesti drugi proti plačilu zneska v eurih, in ta tečaj se določi v potrditvi posla;
„terminski tečaj“ pomeni tečaj, izračunan v skladu s členom 175, ki se uporabi za preračun zneska v eurih v tak znesek v tuji valuti, ki ga bo morala ena stranka prenesti drugi na datum drugega dela valutne zamenjave proti plačilu zneska v eurih, in ta tečaj se določi v potrditvi posla in opredeli v zadevnih pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporablja zadevna NCB;
„znesek drugega dela valutne zamenjave v tuji valuti“ pomeni tak znesek v tuji valuti, kakor je potreben za nakup zneska v eurih na datum drugega dela valutne zamenjave;
„datum prvega dela valutne zamenjave“ pomeni v zvezi s katero koli transakcijo datum in, kjer je primerno, čas na ta datum, ko je treba izvesti prenos zneska v eurih od ene stranke k drugi, tj. datum in, kjer je primerno, čas na ta datum, za katerega sta se stranki dogovorili, da bo potekala poravnava prenosa zneska v eurih;
„datum drugega dela valutne zamenjave“ pomeni v zvezi s katero koli transakcijo datum in, kjer je primerno, čas na ta datum, ko mora ena stranka prenesti znesek v eurih nazaj drugi stranki.
Člen 186
Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja pri valutnih zamenjavah
Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki vsebujejo določbe o pobotu, namenjenem doseganju ekonomskih učinkov, ki so enakovredni spodaj navedenim.
Ob nastanku primera neplačila se vsaka transakcija šteje za prekinjeno in NCB določi nadomestne vrednosti zneskov v eurih in zneskov drugega dela valutne zamenjave v tuji valuti, tako da so te nadomestne vrednosti za NCB ekonomsko enakovredne zneskom, ki bi si jih stranki izmenjali sicer.
Na podlagi tako določenih zneskov mora NCB izračunati, koliko je vsaka stranka dolžna drugi na datum drugega dela valutne zamenjave. Zneske, ki jih dolguje ena stranka, je treba po potrebi pretvoriti v eure v skladu s členom 175 in pobotati z zneski, ki jih terja od druge stranke. Samo stranka, ki ima terjatev, vrednoteno v nižji vrednosti kot obveznost, plača neto znesek. Ta neto znesek zapade in je plačljiv naslednji dan, ko je sistem TARGET2 odprt za izvršitev tega plačila.
Člen 187
Dodatne določbe v zvezi z valutnimi zamenjavami
Brez poseganja v zahteve, določene v tej smernici, lahko vsaka NCB v svojih pogodbenih dogovorih ali predpisih določi dodatne določbe v zvezi z izvajanjem valutnih zamenjav.
DEL 8
KONČNE DOLOČBE
Člen 188
Izmenjava informacij
Nacionalne centralne banke si lahko med seboj izmenjujejo posamezne informacije, na primer operativne podatke, v zvezi z nasprotnimi strankami, ki sodelujejo pri operacijah denarne politike Eurosistema, če je to potrebno za izvajanje denarne politike. Za te informacije velja zahteva po varovanju poslovne skrivnosti iz člena 37 Statuta ESCB.
Člen 189
Zakonodaja o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
Nasprotne stranke pri operacijah denarne politike Eurosistema morajo biti seznanjene z vsemi obveznostmi, ki jih zanje določa zakonodaja o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, in jih izpolnjevati.
Člen 190
Razveljavitev
Člen 191
Začetek učinkovanja, uporaba in izvedba
Člen 192
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
PRILOGA I
OBVEZNE REZERVE
Vsebina te priloge je zgolj informativna. V primeru nasprotja med to prilogo in pravnim okvirom sistema obveznih rezerv Eurosistema, kakor je opisan v odstavku 1, prevlada slednji.
V skladu s členom 19 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) Evropska centralna banka (ECB) od kreditnih institucij zahteva, da imajo obvezne rezerve na računih pri nacionalnih centralnih bankah (NCB) v sklopu sistema obveznih rezerv Eurosistema. Pravni okvir za ta sistem je določen v členu 19 Statuta ESCB, Uredbi (ES) št. 2531/98 in Uredbi (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Uporaba Uredbe (ES) št. 1745/2003 zagotavlja, da so pogoji sistema obveznih rezerv Eurosistema enotni v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.
Cilj sistema obveznih rezerv Eurosistema je predvsem stabilizacija obrestnih mer denarnega trga in ustvarjanje (ali povečanje) strukturnega likvidnostnega primanjkljaja.
V skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) se sistem obveznih rezerv Eurosistema uporablja za kreditne institucije, ustanovljene v državah članicah, katerih valuta je euro. Poleg tega velja sistem obveznih rezerv Eurosistema tudi za v euroobmočju ustanovljene podružnice kreditnih institucij, ki nimajo sedeža v euroobmočju. Za zunaj euroobmočja ustanovljene podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež v euroobmočju, ta sistem ne velja.
V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) bodo institucije samodejno izvzete iz sistema obveznih rezerv od začetka obdobja izpolnjevanja, v katerem je bilo njihovo dovoljenje odvzeto ali razveljavljeno ali v katerem je bila sprejeta odločitev pravosodnega ali drugega pristojnega organa države članice o začetku postopka prenehanja zadevne institucije.
V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) lahko ECB na nediskriminatorni osnovi izvzame iz sistema obveznih rezerv institucije, navedene v točkah (a) do (c) navedenega člena. ►M9 Te institucije med drugim vključujejo institucije, za katere veljajo ukrepi reorganizacije, ter institucije, za katere velja zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi za omejitev uporabe njihovih sredstev, ki jih je naložila Unija v skladu s členom 75 Pogodbe ali država članica, ali odločitev Eurosistema o začasni ali trajni izključitvi dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema. ◄
V skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) ECB vzpostavi in vodi seznam institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv Eurosistema.
ECB objavi tudi seznam vseh institucij, ki so izvzete iz tega sistema zaradi drugih razlogov in ne zaradi ukrepov reorganizacije ali zamrznitve sredstev in/ali drugih ukrepov za omejitev uporabe njihovih sredstev, ki jih je naložila Unija v skladu s členom 75 Pogodbe ali država članica, ali odločitve Sveta ECB o začasni ali trajni izključitvi dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema.
Osnova za obvezne rezerve posamezne institucije se določi glede na postavke njene bilance stanja. Podatki bilance stanja se poročajo NCB znotraj splošnega okvira denarne in finančne statistike ECB. Institucije v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) izračunajo osnovo za obvezne rezerve, ki velja za določeno obdobje izpolnjevanja, na podlagi podatkov za mesec, ki je dva meseca pred tistim mesecem, v katerem se začne obdobje izpolnjevanja, ob upoštevanju izjem za institucije na repu, kakor je določeno v členu 3(4) iste uredbe.
Stopnje obveznih rezerv določi ECB ob upoštevanju zgornje meje, ki je določena v Uredbi (ES) št. 2531/98.
Znesek obveznih rezerv, ki ga mora imeti vsaka institucija v posameznem obdobju izpolnjevanja, se izračuna z množenjem stopenj obveznih rezerv z vsako ustrezno postavko osnove za obvezne rezerve za to obdobje. Znesek obveznih rezerv, ki ga določita ustrezna sodelujoča NCB in institucija po postopkih iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9), predstavlja osnovo za: (a) obrestovanje rezervnih imetij; in (b) oceno, ali institucija izpolnjuje obveznost izpolnjevanja zahtevanega zneska obveznih rezerv.
Z namenom slediti cilju stabilizacije obrestnih mer sistem obveznih rezerv Eurosistema omogoča institucijam uporabo določb o povprečenju, kar pomeni, da se izpolnjevanje obveznih rezerv ugotovi na podlagi povprečnih stanj ob koncu koledarskega dneva na računih rezerv nasprotnih strank v obdobju izpolnjevanja. Izpolnjevanje obveznih rezerv se ugotovi na podlagi povprečnih dnevnih stanj rezervnih imetij institucije v obdobju izpolnjevanja. Obdobje izpolnjevanja je opredeljeno v členu 7 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) se rezervna imetja institucij obrestujejo po povprečni obrestni meri ECB (ponderirani glede na število koledarskih dni) za operacije glavnega refinanciranja v obdobju izpolnjevanja po naslednji formuli (pri čemer se rezultat zaokroži na najbližji cent):
kjer je:
Rt |
= |
obresti na rezervna imetja za obdobje izpolnjevanja t; |
Ht |
= |
povprečna dnevna rezervna imetja v obdobju izpolnjevanja t; |
nt |
= |
število koledarskih dni v obdobju izpolnjevanja t; |
rt |
= |
obrestna mera za rezervna imetja za obdobje izpolnjevanja t. Uporabi se standardno zaokroževanje obrestne mere na dve decimalki; |
i |
= |
i-ti koledarski dan obdobja izpolnjevanja t; |
MRi |
= |
mejna obrestna mera za zadnjo operacijo glavnega refinanciranja, poravnano na koledarski dan i ali pred njim. |
Če institucija ne izpolni drugih obveznosti iz uredb in sklepov ECB, povezanih s sistemom obveznih rezerv Eurosistema (npr. če zadevni podatki niso poslani pravočasno ali niso točni), ima ECB pooblastilo, da naloži sankcije v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98 in Uredbo (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4). Izvršilni odbor ECB lahko opredeli in objavi kriterije, v skladu s katerimi bo uporabil sankcije iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 2531/98.
PRILOGA II
NAJAVA AVKCIJ
Javna najava avkcije vsebuje naslednje okvirne informacije:
referenčna številka avkcije;
datum avkcije;
vrsta operacije (povečevanje ali umikanje likvidnosti in vrsta instrumenta denarne politike, ki se bo uporabil);
zapadlost operacije;
trajanje operacije (običajno izraženo s številom dni);
vrsta avkcije, tj. avkcija s fiksno mero ali avkcija z variabilno mero;
pri avkcijah z variabilno mero metoda dodelitve, tj. avkcija z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa) ali avkcija z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa);
predvideni obseg operacije, običajno samo pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja;
pri avkcijah s fiksno mero fiksna obrestna mera, cena, swap točke ali razmik (referenčni indeks v primeru avkcij, vezanih na indeks, in vrsta kotacije v primeru obrestne mere ali razmika);
najnižja ali najvišja izklicna obrestna mera, cena ali swap točka, če je predvideno;
datum začetka in datum zapadlosti operacije, če je predvideno, ali datum poravnave in datum zapadlosti instrumenta pri izdaji dolžniških certifikatov Evropske centralne banke (ECB);
valute, uporabljene v operaciji, in pri valutnih zamenjavah znesek v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave;
pri valutnih zamenjavah referenčni promptni devizni tečaj, ki se uporabi za izračun protiponudbe;
morebitna zgornja meja protiponudbe;
morebitni najnižji posamezni znesek dodelitve;
morebitna najnižja stopnja dodelitve, tj. najnižji odstotek protiponudb po mejni obrestni meri, ki se dodelijo na avkciji;
rok za predložitev protiponudb;
pri izdaji dolžniških certifikatov ECB nominalna vrednost certifikatov in koda ISIN izdaje;
največje število protiponudb posamezne nasprotne stranke (pri avkcijah z variabilno mero se v primeru, da namerava ECB omejiti število protiponudb, za največje število običajno določi deset protiponudb posamezne nasprotne stranke);
vrsta kotacije (obrestna mera ali razmik);
referenčni subjekt pri avkcijah, vezanih na indeks.
PRILOGA III
DODELITEV NA AVKCIJAH IN AVKCIJSKI POSTOPKI
Tabela 1
Dodelitev na avkcijah s fiksno mero
Odstotek dodelitve je:
Znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki, je:
alli = all % × (ai )
kjer je:
A |
= |
skupni dodeljeni znesek |
n |
= |
skupno število nasprotnih strank |
ai |
= |
ponujeni znesek i-te nasprotne stranke |
all % |
= |
odstotek dodelitve |
alli |
= |
skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki |
Tabela 2
Dodelitev na avkcijah z variabilno mero v eurih
(primer se nanaša na protiponudbe v obliki obrestnih mer)
Odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri je:
Znesek dodelitve i-ti nasprotni stranki pri mejni obrestni meri je:
all (rm ) i = all % (rm ) × a(rm)i
Skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki, je:
kjer je:
A |
= |
skupni dodeljeni znesek |
r s |
= |
s-ta obrestna mera, ki jo licitirajo nasprotne stranke |
N |
= |
skupno število nasprotnih strank |
a(r s ) i |
= |
znesek, ki ga pri s-ti obrestni meri (r s ) licitira i-ta nasprotna stranka |
a(r s ) |
= |
skupni znesek protiponudb pri s-ti obrestni meri (r s )
|
r m |
= |
mejna obrestna mera:
r
1 ≥ rs
≥ rm
pri avkciji za povečevanje likvidnosti
rm
≥ rs
≥ r
1 pri avkciji za umikanje likvidnosti
|
r m – 1 |
= |
obrestna mera pred mejno obrestno mero (zadnja obrestna mera, pri kateri se protiponudbe v celoti sprejmejo):
rm – 1
> rm
pri avkciji za povečevanje likvidnosti
rm
> rm – 1
pri avkciji za umikanje likvidnosti
|
all %(r m ) |
= |
odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri |
all(r s ) i |
= |
dodelitev i-ti nasprotni stranki pri s-ti obrestni meri |
all i |
= |
skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki |
Tabela 3
Dodelitev na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno mero
Odstotek dodelitve pri mejni kotaciji swap točk je:
Znesek dodelitve i-ti nasprotni stranki pri mejni kotaciji swap točk je:
all (Δ m ) i = all % (Δ m ) × a(Δm)i
Skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki, je:
kjer je:
A = |
skupni dodeljeni znesek |
Δ s = |
s-ta kotacija swap točk, ki jo licitirajo nasprotne stranke |
N = |
skupno število nasprotnih strank |
a(Δs) i = |
znesek pri s-ti kotaciji swap točk (Ds), ki ga licitira i-ta nasprotna stranka |
a(Δs) = |
skupni znesek protiponudb pri s-ti kotaciji swap točk (Δs)
|
Δ m = |
mejna kotacija swap točk: Δ
m
≥ Δ
s
≥ Δ1 pri valutni zamenjavi za povečevanje likvidnosti
Δ1 ≥ Δ
s
≥ Δ
m
pri valutni zamenjavi za umikanje likvidnosti
|
Δm – 1 |
kotacija swap točk pred mejno kotacijo swap točk (zadnja kotacija swap točk, pri kateri se protiponudbe v celoti sprejmejo): Δ
m
> Δ
m – 1
pri valutni zamenjavi za povečevanje likvidnosti
Δ
m – 1
> Δ
m
pri valutni zamenjavi za umikanje likvidnosti
|
all %(Δ m ) |
odstotek dodelitve pri mejni kotaciji swap točk |
all(Δ s ) i |
dodelitev i-ti nasprotni stranki pri s-ti kotaciji swap točk |
all i |
skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki |
PRILOGA IV
OBJAVA REZULTATOV AVKCIJE
Javno sporočilo o rezultatih avkcije vsebuje naslednje okvirne informacije:
referenčna številka avkcije;
datum avkcije;
vrsta operacije;
zapadlost operacije;
trajanje operacije (običajno izraženo s številom dni);
skupni znesek protiponudb s strani nasprotnih strank Eurosistema;
število ponudnikov;
pri valutnih zamenjavah valute, uporabljene v operaciji;
skupni dodeljeni znesek;
pri avkcijah s fiksno mero odstotek dodelitve;
pri valutnih zamenjavah promptni devizni tečaj;
pri avkcijah z variabilno mero sprejeta mejna obrestna mera, cena, swap točke ali razmik in odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri, ceni ali swap točkah;
pri avkcijah z različnimi merami najnižja izklicna obrestna mera in najvišja izklicna obrestna mera, tj. najnižja in najvišja obrestna mera, po kateri so nasprotne stranke predložile protiponudbe na avkcijah z variabilno mero, ter tehtana povprečna obrestna mera dodelitve;
morebiten datum začetka in datum zapadlosti operacije ali datum poravnave in datum zapadlosti instrumenta v primeru izdaje dolžniških certifikatov Evropske centralen banke (ECB);
morebitni najnižji posamezni znesek dodelitve;
morebitna najnižja stopnja dodelitve;
pri izdaji dolžniških certifikatov ECB nominalna vrednost certifikatov in koda ISIN izdaje;
največje število protiponudb posamezne nasprotne stranke (pri avkcijah z variabilno mero se v primeru, da namerava ECB omejiti število protiponudb, za največje število običajno določi deset protiponudb posamezne nasprotne stranke).
PRILOGA V
KRITERIJI ZA IZBOR NASPROTNIH STRANK ZA SODELOVANJE PRI POSEGIH NA DEVIZNEM TRGU
1. Izbor nasprotnih strank za posege Eurosistema na deviznem trgu temelji na dveh sklopih kriterijev, ki se nanašata na načeli skrbnega in varnega poslovanja ter učinkovitosti.
2. Kriteriji, ki se nanašajo na učinkovitost, se uporabijo šele potem, ko so bili uporabljeni kriteriji, ki se nanašajo na načelo skrbnega in varnega poslovanja.
3. Kriteriji, ki se nanašajo na načelo skrbnega in varnega poslovanja, so:
kreditna sposobnost nasprotne stranke, ki se ocenjuje s pomočjo kombinacije različnih metod, npr. z uporabo bonitetnih ocen, ki jih pripravljajo komercialne agencije, ter z lastno analizo kapitalskih in drugih količnikov poslovanja;
nasprotno stranko nadzira priznani nadzornik;
nasprotna stranka ima dobro ime in izpolnjuje visoke etične standarde.
4. Kriteriji, ki se nanašajo na načelo učinkovitosti, so med drugim:
konkurenčno določanje cen s strani nasprotne stranke in njena sposobnost, da učinkovito opravlja devizne posle velikega obsega v vseh tržnih pogojih; in
kakovost in obseg informacij, ki jih zagotavlja nasprotna stranka.
5. Da bi bile nacionalne centralne banke sposobne učinkovito posegati na različnih geografskih lokacijah, lahko za svoje posege na deviznem trgu izberejo nasprotne stranke v katerem koli mednarodnem finančnem središču.
PRILOGA VI
UPORABA PRIMERNEGA FINANČNEGA PREMOŽENJA ZA ČEZMEJNO ZAVAROVANJE TERJATEV
I. KORESPONDENČNI CENTRALNOBANČNI MODEL (CCBM)
Tabela 1
Korespondenčni centralnobančni model (CCBM)
Uporaba primernega finančnega premoženja, ki je deponirano v državi B, s strani nasprotne stranke, ustanovljene v državi A, za pridobitev posojila od nacionalne centralne banke (NCB) države A
1. Vse nacionalne centralne banke imajo druga pri drugi odprte račune vrednostnih papirjev za uporabo primernega finančnega premoženja za čezmejno zavarovanje terjatev. Natančen postopek za CCBM je odvisen od tega, ali je primerno finančno premoženje označeno za vsako posamezno transakcijo ali pa se vodi v skladu finančnega premoženja za zavarovanje terjatev.
2. V sistemu označevanja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev nasprotna stranka takoj, ko njena domača NCB sprejme njeno protiponudbo za posojilo, da navodilo, po potrebi prek svojega skrbnika, sistemu poravnave vrednostnih papirjev (SPVP) v državi, v kateri se nahaja tržno finančno premoženje, da ga prenese na centralno banko te države (v nadaljnjem besedilu: korespondenčna centralna banka) za račun domače NCB. Ko korespondenčna centralna banka obvesti domačo NCB o tem, da je prejela zavarovanje, domača NCB prenese denarna sredstva nasprotni stranki. Nacionalne centralne banke ne nakažejo denarnih sredstev, dokler niso prepričane o tem, da je korespondenčna centralna banka prejela tržno finančno premoženje nasprotne stranke. Če je to potrebno zaradi izpolnitve roka za poravnavo, lahko nasprotne stranke vnaprej deponirajo finančno premoženje pri korespondenčnih centralnih bankah za račun njihove domače NCB z uporabo postopkov CCBM.
3. V sistemu s skladom finančnega premoženja lahko nasprotna stranka v vsakem trenutku zagotovi korespondenčni centralni banki tržno finančno premoženje za račun domače NCB. Ko korespondenčna centralna banka obvesti domačo NCB, da je prejela tržno finančno premoženje, domača NCB doda to tržno finančno premoženje v sklad finančnega premoženja nasprotne stranke.
4. Za nekatere oblike netržnega finančnega premoženja so bili razviti posebni postopki za čezmejno uporabo, tj. za bančna posojila in netržne hipotekarne dolžniške instrumente. Kadar se za čezmejno zavarovanje terjatev uporabljajo bančna posojila, zanje velja različica CCBM, ki temelji na prenosu imetništva nad finančnim premoženjem, odstopu terjatve ali zastavi v korist domače NCB oziroma na spremenljivem zavarovanju (charge) v korist korespondenčne centralne banke, ki deluje kot agent za domačo NCB. Za omogočanje čezmejne uporabe netržnih hipotekarnih dolžniških instrumentov se uporablja nadaljnja ad hoc različica, ki temelji na spremenljivem zavarovanju (charge) v korist korespondenčne centralne banke, ki deluje kot agent za domačo NCB.
5. CCBM je nasprotnim strankam za tržno in netržno finančno premoženje na voljo vsaj od 9.00 do 16.00 po srednjeevropskem času na vsak delovni dan sistema TARGET2. Nasprotna stranka, ki želi uporabiti CCBM, mora to sporočiti NCB, od katere želi dobiti posojilo, tj. svoji domači NCB, pred 16.00 po srednjeevropskem času. Nasprotna stranka mora zagotoviti, da se finančno premoženje za zavarovanje terjatev pri kreditnem poslu dostavi na račun korespondenčne centralne banke najkasneje do 16.45 po srednjeevropskem času. Sporočila ali dostave, ki ne prispejo pravočasno, se bodo zgolj obravnavali po najboljših prizadevanjih in se lahko upoštevajo za posojilo, ki bo odobreno na naslednji delovni dan sistema TARGET2. Če nasprotne stranke predvidijo potrebo po uporabi CCBM proti koncu dneva, morajo, kjer je to možno, to finančno premoženje vnaprej deponirati. V izjemnih okoliščinah ali kadar se to zahteva za namene denarne politike, se ECB lahko odloči, da odloži čas zaprtja CCBM do časa zaprtja sistema TARGET2, v sodelovanju s centralnimi depotnimi družbami v zvezi z njihovo razpoložljivostjo za podaljšanje njihovega urnika poravnave za tržno finančno premoženje.
II. PRIMERNE POVEZAVE MED SPVP
Tabela 2
Primerne povezave med sistemi poravnave vrednostnih papirjev
Uporaba primernega finančnega premoženja, ki je izdano v SPVP države B in je v imetništvu nasprotne stranke, ustanovljene v državi A, prek primerne povezave med SPVP v državah A in B za pridobitev posojila od NCB države A.
1. Primerne povezave med dvema SPVP v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) obsegajo sklop postopkov in ureditev za čezmejni prenos vrednostnih papirjev s prenosom med računi nematerializiranih vrednostnih papirjev. Povezava je v obliki zbirnega računa, ki ga odpre en SPVP (v nadaljnjem besedilu: SPVP investitorja) v drugem SPVP (v nadaljnjem besedilu: SPVP izdajatelja).
2. Primerne povezave omogočajo udeležencu enega SPVP v EGP, da ima vrednostne papirje, izdane v drugem SPVP v EGP, ne da bi bil udeleženec tega drugega SPVP. Kadar nasprotne stranke uporabljajo povezave med SPVP, imajo finančno premoženje na svojem računu pri domačem SPVP in ne potrebujejo skrbnika.
III. CCBM V KOMBINACIJI S PRIMERNIMI POVEZAVAMI
Tabela 3
CCBM v kombinaciji s primernimi povezavami
Uporaba primernega finančnega premoženja, ki je izdano v SPVP države C in ga nasprotna stranka, ustanovljena v državi A, hrani v SPVP države B, prek primerne povezave med SPVP v državah B in C za pridobitev posojila od NCB države A.
Kadar se primerno finančno premoženje v obliki vrednostnih papirjev prenese prek CCBM s povezavami, morajo nasprotne stranke zagotoviti, da se vrednostni papirji dostavijo na račun pri zadevnem SPVP investitorja do 16.00 po srednjeevropskem času na dan poravnave, da bi se zagotovila poravnava poslov z valuto na ta dan. Vsaka zahteva za mobilizacijo, ki jo prejmejo domače NCB od svojih nasprotnih strank po 16.00 po srednjeevropskem času, in vsaka zahteva za dostavo primernega finančnega premoženja na račun pri zadevnem SPVP investitorja po 16.00 po srednjeevropskem času, se obravnava po najboljših prizadevanjih in v skladu z urniki poravnave udeleženih SPVP.
IV. CCBM S TRIPARTITNIMI STORITVAMI UPRAVLJANJA ZAVAROVANJA
Tabela 4
Čezmejne tripartitne storitve
Uporaba primernega finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka, ustanovljena v državi A, hrani pri tripartitnem agentu (TPA) iz države B, za pridobitev posojila od NCB države A.
Puščica „Informacije o zavarovanju“ med nasprotno stranko A in NCB A je lahko v primeru nekaterih TPA nepomembna, odvisno od izbranega pogodbenega modela, in v takih primerih nasprotna stranka ne pošlje navodila NCB A oziroma od NCB A ne prejme potrditve.
PRILOGA VIa
KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA UPORABO SISTEMOV PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN POVEZAV MED SISTEMI PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV PRI KREDITNIH POSLIH EUROSISTEMA
I. KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA SISTEME PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV (SPVP) IN POVEZAVE MED SPVP
Eurosistem ugotovi primernost SPVP, ki ga upravlja centralna depotna družba (CDD), ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro, ali nacionalna centralna banka (NCB) ali javni organ, kakor je določen v členu 1(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ), države članice, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: upravljavec SPVP), na podlagi naslednjih kriterijev:
upravljavec SPVP v euroobmočju izpolnjuje zahteve za izdajo dovoljenja za CDD, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014, in
NCB države članice, v kateri deluje zadevni SPVP, je vzpostavila in ohranja ustrezne pogodbene ali druge dogovore z upravljavcem SPVP v euroobmočju, ki vključujejo zahteve Eurosistema, določene v oddelku II.
Če postopek za izdajo dovoljenja iz naslova III Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi s CDD v euroobmočju ni zaključen, se točki (a) in (b) ne uporabljata. V tem primeru mora biti SPVP, ki ga upravlja ta CDD, pozitivno ocenjen na podlagi dokumenta z naslovom Framework for the assessment of securities settlement systems and links to determine their eligibility for use in Eurosystem credit operations (okvir za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema), januar 2014, ki je objavljen na spletni strani ECB.
Eurosistem ugotovi primernost neposredne povezave ali posredne povezave na podlagi naslednjih kriterijev:
neposredna povezava ali v primeru posredne povezave vsaka od osnovnih neposrednih povezav izpolnjuje zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014;
NCB držav članic, v katerih so ustanovljeni SPVP investitorja, kateri koli SPVP posrednik in SPVP izdajatelja, so vzpostavile in ohranjajo ustrezne pogodbene ali druge dogovore z upravljavci SPVP v euroobmočju, ki vključujejo zahteve Eurosistema, določene v oddelku II;
Eurosistem šteje SPVP investitorja, katerega koli SPVP posrednika in SPVP izdajatelja, ki so vključeni v povezavo, za primerne.
Če postopek za izdajo dovoljenja iz naslova III Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi s katero koli CDD, ki upravlja SPVP, vključen v povezavo, ni zaključen, se točke (a) do (c) ne uporabljajo. V tem primeru morajo biti povezave, v katere je vključen SPVP, ki ga upravlja taka CDD, pozitivno ocenjene na podlagi okvira za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, januar 2014.
Eurosistem pred ugotovitvijo primernosti neposredne povezave ali posredne povezave, v katero je vključen SPVP ali več SPVP, ki jih upravljajo CDD, ustanovljene v državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), katere valuta ni euro, ali NCB ali javni organi države EGP, katere valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, ki ga upravlja upravljavec SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja), opravi analizo poslovnih razlogov, pri kateri med drugim upošteva vrednost primernega finančnega premoženja, ki ga izdajo ali vodijo ti SPVP.
Če je rezultat analize poslovnih razlogov pozitiven, Eurosistem ugotovi primernost povezave, v katero so vključeni SPVP v državah EGP zunaj euroobmočja, na podlagi naslednjih kriterijev.
Upravljavci SPVP v državah EGP zunaj euroobmočja, ki so vključeni v povezavo, in sama povezava izpolnjujejo zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014.
V primeru neposredne povezave je NCB države članice, v kateri deluje SPVP investitorja, vzpostavila in ohranja ustrezne pogodbene ali druge dogovore z upravljavcem SPVP investitorja v euroobmočju. Ti pogodbeni ali drugi dogovori morajo določati obveznost upravljavca SPVP v euroobmočju, da v svojih pravnih dogovorih z upravljavcem SPVP izdajatelja v državi EGP zunaj euroobmočja izvede določbe iz oddelka II.
V primeru posredne povezave mora vsaka od osnovnih neposrednih povezav, kjer SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja deluje kot SPVP izdajatelja, izpolnjevati kriterij iz prvega odstavka točke (b). Pri posredni povezavi, kjer sta tako SPVP posrednik kot SPVP izdajatelja SPVP v državah EGP zunaj euroobmočja, mora NCB države članice, v kateri deluje SPVP investitorja, vzpostaviti in ohranjati ustrezne pogodbene ali druge dogovore z upravljavcem SPVP investitorja v euroobmočju. Ti pogodbeni ali drugi dogovori morajo poleg obveznosti upravljavca SPVP v euroobmočju, da v svojih pravnih dogovorih z upravljavcem SPVP posrednika v državi EGP zunaj euroobmočja izvede določbe iz oddelka II, določati tudi obveznost upravljavca SPVP posrednika v državi EGP zunaj euroobmočja, da v svojih pogodbenih ali drugih dogovorih z upravljavcem SPVP izdajatelja v državi EGP zunaj euroobmočja izvede določbe iz oddelka II.
Eurosistem vse SPVP v euroobmočju, ki so vključeni v povezavo, šteje za primerne.
NCB države EGP zunaj euroobmočja, v kateri deluje SPVP investitorja, se je zavezala poročati informacije o primernem finančnem premoženju, s katerim se trguje na domačih sprejemljivih trgih, na način, ki ga določi Eurosistem.
Če postopek za izdajo dovoljenja iz naslova III Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi s katero koli CDD, ki upravlja SPVP investitorja, SPVP posrednika ali SPVP izdajatelja, vključen v povezavo, ni zaključen, se točke (a) do (d) ne uporabljajo. V tem primeru morajo biti povezave, v katere je vključen SPVP, ki ga upravlja taka CDD, pozitivno ocenjene na podlagi okvira za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, januar 2014.
II. ZAHTEVE EUROSISTEMA
Za zagotovitev pravne ustreznosti mora upravljavec SPVP nacionalni centralni banki države članice, v kateri zadevni SPVP deluje, s sklicevanjem na zavezujočo pravno dokumentacijo v obliki ustrezne pogodbe ali z navedbo obveznih pogojev zadevnega upravljavca SPVP ali kako drugače zagotoviti, da:
upravičenost do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP, ki ga upravlja ta upravljavec SPVP, vključno z vrednostnimi papirji, ki se vodijo prek povezav, ki jih upravlja upravljavec SPVP (vodijo se na računih, ki jih vodijo upravljavci povezanih SPVP), ureja pravo države EGP;
je upravičenost udeležencev SPVP do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v tem SPVP, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da udeleženci SPVP niso izpostavljeni insolventnosti tega upravljavca SPVP;
je v primeru, ko SPVP deluje v vlogi SPVP izdajatelja, upravičenost povezanega SPVP investitorja do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP izdajatelja, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da SPVP investitorja in njegovi udeleženci niso izpostavljeni insolventnosti upravljavca SPVP izdajatelja;
je v primeru, ko SPVP deluje v vlogi SPVP investitorja, upravičenost tega SPVP do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v povezanem SPVP izdajatelja, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da SPVP investitorja in njegovi udeleženci niso izpostavljeni insolventnosti upravljavca SPVP izdajatelja;
nobena pridržna pravica ali podoben mehanizem, ki ga določa veljavno pravo ali pogodbeni dogovori, ne bo negativno vplival na upravičenost NCB do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP;
je postopek za razporeditev primanjkljaja vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP, zlasti v primeru insolventnosti: (i) upravljavca SPVP; (ii) katere koli tretje osebe, udeležene pri hrambi vrednostnih papirjev, ali (iii) katerega koli povezanega SPVP izdajatelja, jasen in nedvoumen;
so postopki, po katerih se uveljavljajo pravice v zvezi z vrednostnimi papirji na podlagi pravnega okvira SPVP, jasni in nedvoumni, vključno z vsemi formalnostmi, ki jih je treba izpolniti v razmerju do povezanega SPVP izdajatelja, kadar SPVP deluje kot SPVP investitorja.
Upravljavec SPVP mora v primeru, ko SPVP, ki ga upravlja, deluje kot SPVP investitorja, zagotoviti, da bodo prenosi vrednostnih papirjev, opravljeni prek povezav, dokončni v smislu Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ), tj. da teh prenosov vrednostnih papirjev ni mogoče preklicati, razveljaviti, odpraviti ali kako drugače izničiti.
Upravljavec SPVP mora v primeru, ko SPVP, ki ga upravlja, deluje kot SPVP izdajatelja, zagotoviti, da ne bo uporabljal tretje institucije, na primer banke ali katere koli druge osebe, ki ni SPVP, za posrednika med izdajateljem in SPVP izdajatelja, ali pa mora zagotoviti, da ima njegov SPVP neposredno ali posredno povezavo s SPVP, ki je v tem (edinstvenem in neposrednem) razmerju.
Da se lahko uporabijo povezave med SPVP, ki se uporabljajo za poravnavo poslov centralne banke, morajo biti vzpostavljene rešitve, ki omogočajo poravnavo v centralnobančnem denarju po načelu dostave proti plačilu znotraj dneva ali poravnavo brez plačila znotraj dneva, ki je lahko v obliki bruto poravnave v realnem času ali v obliki vrste obdelav v svežnjih z dokončnostjo znotraj dneva. Zaradi značilnosti poravnave v TARGET2-Securities se šteje, da je ta zahteva že izpolnjena za neposredne in posredne povezave, pri katerih so vsi SPVP, ki so vključeni v povezavo, integrirani v TARGET2-Securities.
V zvezi s časom delovanja in dnevi, ko je sistem odprt:
morajo posamezni SPVP in njegove povezave zagotavljati storitve poravnave na vse delovne dni sistema TARGET2;
mora posamezni SPVP delovati med dnevno obdelavo, kakor je navedeno v Dodatku V Priloge II k Smernici ECB/2012/27 ( 22 );
morajo SPVP, ki so vključeni v neposredne povezave ali posredne povezave, svojim udeležencem omogočati, da predložijo navodila za poravnavo v istem dnevu po načelu dostave proti plačilu prek SPVP izdajatelja in/ali SPVP posrednika (kot je primerno) v SPVP investitorja vsaj do 15.30 po srednjeevropskem času ( 23 );
morajo SPVP, ki so vključeni v neposredne povezave ali posredne povezave, svojim udeležencem omogočati, da predložijo navodila za poravnavo v istem dnevu brez plačila prek SPVP izdajatelja ali SPVP posrednika (kot je primerno) v SPVP investitorja vsaj do 16.00 po srednjeevropskem času;
morajo biti pri SPVP vzpostavljeni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se v izrednih primerih čas delovanja iz točk (b) do (d) podaljša.
Zaradi značilnosti poravnave v TARGET2-Securities se šteje, da so te zahteve že izpolnjene za SPVP, ki so integrirani v TARGET2-Securities, ter za neposredne in posredne povezave, pri katerih so vsi SPVP, ki so vključeni v povezavo, integrirani v TARGET2-Securities.
III. POSTOPEK NA PODLAGI VLOGE
Upravljavci SPVP v euroobmočju, ki želijo, da se njihove storitve uporabljajo pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo vlogo za oceno primernosti predložiti NCB države članice, v kateri je ustanovljen SPVP.
Za povezave, vključno s tistimi, v katere je vključen SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, mora upravljavec SPVP investitorja vlogo za oceno primernosti predložiti NCB države članice, v kateri deluje SPVP investitorja.
Eurosistem lahko vlogo zavrne ali, kadar je primernost SPVP ali povezave že ugotovljena, odloči o začasni ali trajni neprimernosti SPVP ali povezave, če:
ni izpolnjen en ali več kriterijev primernosti iz oddelka I;
bi lahko uporaba SPVP ali povezave vplivala na varnost in učinkovitost kreditnih poslov Eurosistema in izpostavila Eurosistem tveganju finančnih izgub ali se drugače iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja šteje, da taka uporaba pomeni tveganje.
O odločitvi Eurosistema o primernosti SPVP ali povezave se uradno obvesti upravljavca SPVP, ki je predložil vlogo za oceno primernosti. Eurosistem bo vsako negativno odločitev obrazložil.
SPVP ali povezava se lahko uporabi pri kreditnih poslih Eurosistema, ko se objavi na Eurosistemovem seznamu primernih SPVP in primernih povezav na spletni strani ECB.
PRILOGA VII
IZRAČUN SANKCIJ, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 5, IN DENARNIH KAZNI, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 7
I. IZRAČUN DENARNIH KAZNI, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 5
3. Kadar mora nacionalna centralna banka (NCB) naložiti kateri od svojih nasprotnih strank denarno kazen v skladu z delom 5, izračuna to kazen v skladu z vnaprej določeno kazensko obrestno mero, kakor sledi.
Za neizpolnjevanje obveznosti iz člena 154(1)(a), (b) ali (c) se denarna kazen izračuna po obrestni meri mejnega posojila, ki je veljala na dan, ko se je neizpolnjevanje začelo, povečani za 2,5 odstotne točke.
Za neizpolnjevanje obveznosti iz člena 154(1)(d) ali (e) se denarna kazen izračuna po obrestni meri mejnega posojila, ki je veljala na dan, ko se je neizpolnjevanje začelo, povečani za 5 odstotnih točk. Ob ponovljenih kršitvah obveznosti iz člena 154(1)(d) ali obveznosti iz člena 154(1)(e) v obdobju 12 mesecev od dneva prve kršitve se kazenska obrestna mera zviša za dodatnih 2,5 odstotne točke za vsako ponovno kršitev.
2. Za neizpolnjevanje obveznosti iz člena 154(1)(a) ali (b) se denarna kazen izračuna po kazenski obrestni meri v skladu z odstavkom 1(a) od zneska zavarovanja ali denarnih sredstev, ki ga nasprotna stranka ni mogla dostaviti ali poravnati, pomnoženo s koeficientom X/360, kjer je X število koledarskih dni, največ sedem, ko nasprotna stranka ni zavarovala ali poravnala: (a) dodeljenega zneska, navedenega v obvestilu uspešnim ponudnikom, v obdobju do zapadlosti operacije; ali (b) preostalega zneska posamezne operacije, kadar NCB izvede predčasna prenehanja, v preostalem obdobju trajanja operacije.
3. Za neizpolnjevanje obveznosti iz člena 154(1)(c) se denarna kazen izračuna po kazenski obrestni meri v skladu z odstavkom 1(a) od vrednosti neprimernega finančnega premoženja ali premoženja, ki ga nasprotna stranka ne sme mobilizirati ali uporabiti, upoštevajoč odbitke, kakor sledi:
v primeru neprimernega finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka zagotovi NCB, se upošteva vrednost neprimernega finančnega premoženja po odbitkih; ali
v primeru finančnega premoženja, ki je bilo sprva primerno, vendar je postalo neprimerno ali ga nasprotna stranka ne sme več mobilizirati ali uporabiti, se upošteva vrednost finančnega premoženja po odbitkih, ki ni bilo umaknjeno najkasneje do začetka osmega koledarskega dne od trenutka, ko je primerno finančno premoženje postalo neprimerno ali po katerem ga nasprotna stranka ne sme več mobilizirati ali uporabiti.
4. Zneski iz odstavka 3(a) in (b) se pomnožijo s koeficientom X/360, kjer je X število koledarskih dni, največ sedem, ko nasprotna stranka ni izpolnjevala svojih obveznosti v zvezi z uporabo finančnega premoženja, predloženega za zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema. V primeru odstavka 3(b) se izračun X začne po izteku obdobja mirovanja sedmih koledarskih dni.
[[vrednost neprimernega finančnega premoženja po odbitkih na prvi dan kršitve] EUR * (veljavna obrestna mera mejnega posojila na dan začetka kršitve + 2,5 %) *[X]/360 = […] EUR]]
5. Za kršitve omejitev v zvezi z nezavarovanimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo kreditna institucija ali subjekti, s katerimi je ta v tesni povezavi, kakor je določeno v členu 141, se določi obdobje odloga, kakor sledi:
Obdobje odloga sedmih koledarskih dni se uporabi, če je kršitev posledica spremembe v vrednotenju, ne da bi bili predloženi dodatni taki nezavarovani dolžniški instrumenti in ne da bi bilo finančno premoženje umaknjeno iz celotnega sklada finančnega premoženja, na podlagi naslednjega dejstva:
vrednost teh že predloženih nezavarovanih dolžniških instrumentov se je povečala ali
skupna vrednost sklada finančnega premoženja se je zmanjšala.
V teh primerih se od nasprotne stranke zahteva, da v obdobju odloga prilagodi vrednost svojega celotnega sklada finančnega premoženja in/ali vrednost takih nezavarovanih dolžniških instrumentov, da zagotovi skladnost z veljavno omejitvijo.
V primeru predložitve dodatnih nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih izdajo kreditna institucija ali subjekti, s katerimi je ta v tesni povezavi, nasprotna stranka ni upravičena do obdobja odloga.
6. Če je nasprotna stranka zagotovila informacije, ki negativno vplivajo na vrednost njenega zavarovanja z vidika Eurosistema v povezavi s členom 145(4), npr. netočne informacije o neodplačanem znesku uporabljenega bančnega posojila, ki so ali so bile napačne ali zastarele, ali če nasprotna stranka ne predloži pravočasno informacij, ki se zahtevajo po členu 101(1)(a)(iv), se za izračun denarne kazni v skladu z odstavkom 3 upošteva obseg (vrednost) zavarovanja, ki je negativno vplivalo na vrednost zavarovanja, in se ne uporabi obdobje odloga. Če se netočne informacije popravijo v ustreznem roku za obvestitev, npr. v primeru bančnih posojil najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne v skladu s členom 109(2), se kazen ne naloži.
7. Za neizpolnjevanje obveznosti iz člena 154(1)(d) ali (e) se denarna kazen izračuna po kazenski obrestni meri v skladu z odstavkom 1(b) od zneska nedovoljenega dostopa nasprotne stranke do mejnega posojila ali od zneska neplačanega posojila Eurosistema.
8. Kadar je rezultat izračuna v skladu s to prilogo manjši od 500 EUR, NCB naloži minimalno denarno kazen v znesku 500 EUR. Če je kršitev odpravljena v upoštevnem obdobju odloga, se denarna kazen ne naloži.
II. IZRAČUN NEDENARNIH KAZNI, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 5
Začasna izključitev zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz člena 154(1)(a) ali (b)
9. Kadar se uporabi obdobje začasne izključitve v skladu s členom 156(1), NCB izreče začasno izključitev v skladu z naslednjim:
če znesek nedostavljenega zavarovanja ali denarnih sredstev znaša do 40 % skupnega zavarovanja ali denarnih sredstev, ki naj bi se dostavila, se izreče enomesečna izključitev;
če znesek nedostavljenega zavarovanja ali denarnih sredstev znaša med 40 % in 80 % skupnega zavarovanja ali denarnih sredstev, ki naj bi se dostavila, se izreče dvomesečna izključitev;
če znesek nedostavljenega zavarovanja ali denarnih sredstev znaša med 80 % in 100 % skupnega zavarovanja ali denarnih sredstev, ki naj bi se dostavila, se izreče trimesečna izključitev.
10. V povezavi z I in II se v primeru, da se sankcija nanaša na transakcijo med nasprotno stranko in ECB v dvostranskem postopku, zgornje določbe razlagajo tako, da omogočajo naložitev sankcij s strani ECB.
III. IZRAČUN DENARNIH KAZNI, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 7
NCB izračunajo denarno kazen po členu 166(4a) v skladu z naslednjim:
Za neizpolnjevanje obveznosti iz člena 166(4a) se denarna kazen izračuna po obrestni meri mejnega posojila, ki je veljala na dan, ko se je neizpolnjevanje začelo, povečani za 2,5 odstotne točke.
Denarna kazen se izračuna po kazenski obrestni meri v skladu z odstavkom (a) od zneska denarnih sredstev, ki ga nasprotna stranka ni mogla vrniti ali plačati, ali od vrednosti finančnega premoženja, ki ni bilo dostavljeno, pomnoženo s koeficientom X/360, kjer je X število koledarskih dni, največ sedem, ko nasprotna stranka ni: (i) vrnila katerega koli zneska posojila, plačala cene povratnega nakupa ali drugače zapadlih denarnih sredstev ali (ii) dostavila finančnega premoženja ob zapadlosti ali ko je bila to drugače dolžna storiti v skladu s pogodbenimi dogovori ali predpisi.
Za izračun denarne kazni v skladu z odstavkom 1(a) in (b) se uporabi naslednja formula:
[[znesek denarnih sredstev, ki ga nasprotna stranka ni mogla vrniti ali plačati, ali vrednost finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka ni mogla dostaviti] EUR * (obrestna mera mejnega posojila, ki je veljala na dan, ko se je neizpolnjevanje začelo, povečana za 2,5 odstotne točke) * [X]/360 (kjer je X število koledarskih dni, ko nasprotna stranka ni izvedla plačila, vračila ali dostave) = […] EUR].
PRILOGA VIII
ZAHTEVE ZA POROČANJE PODATKOV O LISTINJENIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH NA RAVNI POSAMEZNEGA POSOJILA IN ZAHTEVE ZA REPOZITORIJE PODATKOV NA RAVNI POSAMEZNEGA POSOJILA
Ta priloga se uporablja za zagotavljanje celovitih in standardiziranih podatkov na ravni posameznega posojila o skladu finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, kakor je določeno v členu 78, ter določa zahteve za repozitorije podatkov na ravni posameznega posojila.
I. PREDLOŽITEV PODATKOV NA RAVNI POSAMEZNEGA POSOJILA
1. Zadevne stranke morajo predložiti podatke na ravni posameznega posojila v repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila v skladu s to prilogo. Repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila te podatke objavi v elektronski obliki.
2. Podatki na ravni posameznega posojila se za vsako posamezno transakcijo predložijo tako, da se:
pri transakcijah, ki se poročajo v repozitorij listinjenj ESMA, uporabijo ustrezne predloge, določene v izvedbenih tehničnih standardih, ki jih sprejme Komisija na podlagi člena 7(4) Uredbe (EU) 2017/2402, ali
pri transakcijah, ki se poročajo v repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem, uporabi najnovejši ustrezni obrazec ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, objavljen na spletni strani ECB.
V vsakem primeru je ustrezna predloga ali obrazec, ki ga je treba predložiti, odvisen od vrste finančnega premoženja, s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, kakor je določeno v členu 73(1).
2a. Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila v skladu z odstavkom 2(a) se bo začelo na začetku prvega koledarskega meseca po datumu izteka treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.
Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila v skladu z odstavkom 2(b) je dovoljeno do konca koledarskega meseca, v katerem je datum izteka treh let in treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.
2b. Ne glede na drugi pododstavek odstavka 2a je treba podatke na ravni posameznega posojila za posamezno transakcijo predložiti v skladu z odstavkom 2(a), če sta izpolnjena naslednja pogoja:
da morajo zadevne stranke transakcije v skladu s členom 7(1)(a) in členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/2402 poročati podatke na ravni posameznega posojila za posamezno transakcijo v repozitorij listinjenj ESMA z uporabo ustreznih predlog, določenih v izvedbenih tehničnih standardih, ki jih sprejme Komisija na podlagi člena 7(4) navedene uredbe, in
da se je začelo predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila v skladu z odstavkom 2(a).
3. Podatke na ravni posameznega posojila je treba poročati najmanj četrtletno, vendar najkasneje en mesec po datumu zapadlosti plačila obresti iz naslova zadevnih listinjenih vrednostnih papirjev. Kar zadeva predložene podatke, presečni datum sklada finančnega premoženja ne sme biti starejši od dveh mesecev, tj. razlika med „datumom predložitve poročila“ in „presečnim datumom sklada finančnega premoženja“ mora biti manjša od dveh mesecev. „Presečni datum sklada finančnega premoženja“ je opredeljen kot datum, ko je bil za zadevno poročilo opravljen posnetek poslovanja finančnega premoženja, ki služi kot zavarovanje listinjenemu papirju.
4. Za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz odstavkov 2 in 3 podatkovno skladišče na ravni posameznega posojila za vsako transakcijo samodejno preveri skladnost in točnost poročil novih in posodobljenih podatkov na ravni posameznega posojila.
II. RAVEN ZAHTEVANIH PODROBNOSTI
1. Od datuma začetka uporabe zahtev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za določeno vrsto finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, kakor je določeno na spletni strani Evropske centralne banke (ECB), je treba za listinjene vrednostne papirje zagotoviti podrobne informacije na ravni posameznega posojila, da ti listinjeni vrednostni papirji postanejo ali ostanejo primerni.
2. Listinjeni vrednostni papirji, pri katerih se uporablja obrazec ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, morajo dosegati obvezno minimalno raven skladnosti z oceno podatkov A1, ki se oceni glede na razpoložljivost informacij, zlasti v podatkovnih poljih obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, izračunanih v skladu z metodologijo iz oddelka III te priloge. Ne glede na zahtevane vrednosti ocene, ki so za podatke na ravni posameznega posojila določene v oddelku III, lahko Eurosistem sprejme v zavarovanje listinjene vrednostne papirje, pri katerih se uporabljajo obrazci ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila in ki imajo oceno, nižjo od zahtevane vrednosti ocene (A1), po presoji vsakega posameznega primera posebej in le pod pogojem, da prejme ustrezna pojasnila, zakaj zahtevana ocena ni bila dosežena. Za vsako ustrezno pojasnilo Eurosistem določi največjo stopnjo tolerance in obdobje tolerance, kakor je podrobneje navedeno na spletni strani ECB. Obdobje tolerance pomeni obdobje, v katerem se mora kakovost podatkov za listinjene vrednostne papirje izboljšati.
3. Za zajem polj, kjer podatki niso na voljo, ►M9 obrazci ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila ◄ vsebujejo nabor šestih vrst manjkajočih podatkov (no data – ND), ki jih je treba vnesti, kadar posameznih podatkov ni mogoče predložiti skladno z obrazcem za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila.
Tabela 1
Pojasnilo glede vrst odsotnosti podatkov
Vrsta odsotnosti podatkov |
Pojasnilo |
ND1 |
Podatki niso bili zbrani, ker jih ne zahtevajo kriteriji, ki so podlaga za odobritev posojila |
ND2 |
Podatki so bili zbrani ob vlogi za odobritev posojila, vendar ob odobritvi vloge niso bili vneseni v sistem za poročanje |
ND3 |
Podatki so bili zbrani ob vlogi za odobritev posojila, vendar so bili vneseni v sistem, ki je ločen od sistema za poročanje |
ND4 |
Podatki so bili zbrani, vendar bodo na voljo šele od MM-LLLL |
ND5 |
Ni relevantno |
ND6 |
Ne pride v poštev v zadevni jurisdikciji |
III. ►M9 METODOLOGIJA ECB ZA OCENE PODATKOV ◄
▼M7 —————
2. Repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila ob predložitvi in obdelavi podatkov na ravni posameznega posojila izračuna in dodeli oceno vsaki transakciji z listinjenim vrednostnim papirjem.
3. Ta ocena odraža število obveznih polj z vrednostjo ND1 in število obveznih polj z vrednostjo ND2, ND3 ali ND4, v vseh primerih v primerjavi s skupnim številom obveznih polj. V tem okviru se vrste ►M6 ND5 in ND6 ◄ lahko uporabijo samo, če to omogočajo ustrezna podatkovna polja v ustreznem obrazcu za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila. Z združitvijo obeh pragov nastane naslednji razpon ocen podatkov na ravni posameznega posojila.
Tabela 2
Ocene podatkov na ravni posameznega posojila
Matrica ocen |
Polja z vrednostjo ND1 |
||||
0 |
≤ 10 % |
≤ 30 % |
> 30 % |
||
ND2 ali ND3 ali ND4 |
0 |
A1 |
B1 |
C1 |
D1 |
≤ 20 % |
A2 |
B2 |
C2 |
D2 |
|
≤ 40 % |
A3 |
B3 |
C3 |
D3 |
|
> 40 % |
A4 |
B4 |
C4 |
D4 |
▼M7 —————
IV. ►M9 IMENOVANJE REPOZITORIJEV PODATKOV NA RAVNI POSAMEZNEGA POSOJILA S STRANI EUROSISTEMA ◄
I. Zahteve za imenovanje
Da bi Eurosistem imenoval podatkovna skladišča na ravni posameznega posojila, morajo ta izpolniti upoštevne zahteve Eurosistema, ki vključujejo prost dostop, nediskriminacijo, obseg zajetja podatkov, ustrezno strukturo upravljanja in preglednost.
V zvezi z zahtevami glede prostega dostopa in nediskriminacije repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila:
pri zagotavljanju dostopa do podatkov na ravni posameznega posojila ne sme nepravično diskriminirati med uporabniki podatkov;
mora uporabljati kriterije za dostop do podatkov na ravni posameznega posojila, ki so objektivni, nediskriminatorni in javno dostopni;
lahko omeji dostop samo toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev zahteve glede sorazmernosti;
mora vzpostaviti poštene postopke za primere, ko uporabnikom podatkov ali ponudnikom podatkov zavrne dostop;
mora imeti potrebne tehnične zmogljivosti, da lahko uporabnikom podatkov in ponudnikom podatkov zagotovi dostop v vseh razumnih okoliščinah, kar vključuje postopke za varnostno kopiranje podatkov, ukrepe za varnost podatkov in ureditev za ponovno vzpostavitev delovanja po nesreči;
uporabnikom podatkov ne sme zaračunavati stroškov za zagotavljanje ali izpis podatkov na ravni posameznega posojila, ki so diskriminatorni ali neupravičeno omejujejo dostop do podatkov na ravni posameznega posojila.
V zvezi z zahtevo glede obsega zajetja podatkov repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila:
mora vzpostaviti in ohranjati zanesljive tehnološke sisteme in operativne kontrole, ki mu omogočajo, da podatke na ravni posameznega posojila obdeluje na način, ki podpira zahteve Eurosistema za predložitev in dostop do podatkov na ravni posameznega posojila v zvezi s primernim finančnim premoženjem, za katero veljajo zahteve za razkritje na ravni posameznega posojila, kakor je določeno v členu 78 in tej prilogi.
Zlasti mora tehnološki sistem repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila omogočati, da uporabniki podatkov izpišejo podatke na ravni posameznega posojila, ocene podatkov na ravni posameznega posojila in časovni žig predložitve podatkov, in sicer s pomočjo ročnih in avtomatičnih postopkov, ki zajemajo vse predložitve podatkov na ravni posameznega posojila za vse transakcije z listinjenimi vrednostnimi papirji, ki so bili predloženi prek repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, in izpis več datotek s podatki na ravni posameznega posojila, če se zahtevajo v eni zahtevi za prenos;
mora Eurosistemu verodostojno dokazati, da bi mu tehnična in operativna zmogljivost dopuščala doseči velik obseg zajetja podatkov, če bi pridobil status imenovanega repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila.
V zvezi z zahtevama glede ustrezne strukture upravljanja in preglednosti repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila:
mora vzpostaviti ureditev upravljanja, ki služi interesom deležnikov na trgu listinjenih vrednostnih papirjev s spodbujanjem preglednosti;
mora vzpostaviti jasno dokumentirano ureditev upravljanja, spoštovati ustrezne standarde upravljanja in zagotavljati ohranjanje in vodenje primerne organizacijske strukture, da zagotovi neprekinjeno in pravilno delovanje, ter
mora Eurosistemu odobriti zadosten dostop do dokumentov in podpornih informacij, da lahko redno spremlja stalno ustreznost strukture upravljanja repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila.
II. Postopki za imenovanje in preklic imenovanja
Vlogo za Eurosistemovo imenovanje za repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila je treba predložiti direktoratu Upravljanje tveganj ECB. Vloga mora vsebovati ustrezno utemeljitev in popolno podporno dokumentacijo, ki dokazuje, da vložnik izpolnjuje zahteve za repozitorije podatkov na ravni posameznega posojila, določene v tej smernici. Vlogo, utemeljitev in podporno dokumentacijo je treba predložiti pisno in po možnosti v elektronski obliki. Po 13. maju 2019 se vloge za imenovanje ne sprejemajo več. Vse vloge, prejete pred navedenim datumom, se bodo obdelale v skladu s to prilogo.
ECB bo v 25 delovnih dneh od prejema vloge ocenila, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, bo ECB določila rok, do katerega mora repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila predložiti dodatne informacije.
Potem ko ECB oceni, da je vloga popolna, bo o tem ustrezno uradno obvestila repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila.
Eurosistem bo v razumnem roku (cilj je 60 delovnih dni od uradne obvestitve iz odstavka 3) proučil vlogo repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila za imenovanje z vidika skladnosti tega repozitorija z zahtevami iz te smernice. Eurosistem lahko v okviru proučitve zahteva, da repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila opravi eno ali več interaktivnih predstavitev v živo z zaposlenimi v Eurosistemu, da prikaže tehnične zmogljivosti repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, povezane z zahtevami iz odstavkov 2 in 3 oddelka IV.I te priloge. Če se taka predstavitev zahteva, se šteje za obvezno zahtevo v postopku na podlagi vloge. Predstavitev lahko vključuje tudi uporabo testnih datotek.
Eurosistem lahko obdobje za proučitev podaljša za 20 delovnih dni, kadar oceni, da so potrebna dodatna pojasnila, ali kadar je zahteval predstavitev v skladu z odstavkom 4.
Eurosistem si bo prizadeval za sprejetje obrazložene odločitve o imenovanju ali zavrnitvi imenovanja v 60 delovnih dneh od uradne obvestitve iz odstavka 3 ali v 80 delovnih dneh od te uradne obvestitve, kadar se uporabi odstavek 5.
Eurosistem v petih delovnih dneh od sprejetja odločitve iz odstavka 6 o tej odločitvi uradno obvesti zadevni repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila. Kadar Eurosistem zavrne imenovanje repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila ali prekliče imenovanje repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, v uradnem obvestilu obrazloži svojo odločitev.
Odločitev, ki jo Eurosistem sprejme v skladu z odstavkom 6, začne učinkovati peti delovni dan po uradni obvestitvi v skladu z odstavkom 7.
Imenovani repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila mora Eurosistem nemudoma obvestiti o vseh pomembnih spremembah v zvezi s svojim izpolnjevanjem zahtev za imenovanje.
Eurosistem bo preklical imenovanje repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, če:
je repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila dosegel imenovanje z navajanjem neresničnih podatkov ali na drug nezakonit način ali
repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila ne izpolnjuje več zahtev, na podlagi katerih je bil imenovan.
Odločitev o preklicu imenovanja repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila začne učinkovati nemudoma. Listinjeni vrednostni papirji, v zvezi s katerimi so podatki na ravni posameznega posojila dostopni prek repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, katerega imenovanje je bilo preklicano v skladu z odstavkom 10, lahko ostanejo primerni kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če so izpolnjene vse druge zahteve, za obdobje:
do naslednjega datuma zahtevanega poročanja podatkov na ravni posameznega posojila, kakor je določeno v oddelku I.3, ali
tri mesece po odločitvi iz odstavka 10, če je dovoljeno obdobje iz točke (a) za stranko, ki zagotavlja podatke na ravni posameznega posojila, tehnično neizvedljivo in se NCB, ki ocenjuje primernost, do naslednjega datuma zahtevanega poročanja podatkov na ravni posameznega posojila iz oddelka I.3 predloži pisno pojasnilo.
Po izteku tega obdobja morajo biti za te listinjene vrednostne papirje podatki na ravni posameznega posojila dostopni prek imenovanega repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami Eurosistema.
Eurosistem bo na spletni strani ECB objavil seznam repozitorijev podatkov na ravni posameznega posojila, imenovanih v skladu s to smernico. Ta seznam se bo posodobil v petih delovnih dneh po sprejetju odločitve iz odstavka 6 ali odstavka 10.
IIa. Minimalne informacije, ki jih mora vsebovati vloga za imenovanje, da se šteje za popolno
V zvezi z zahtevami Eurosistema glede prostega dostopa, nediskriminacije in preglednosti morajo vložniki zagotoviti naslednje informacije:
podrobna merila za dostop in vse omejitve dostopa do podatkov na ravni posameznega posojila za uporabnike podatkov ter podrobnosti o vseh razlikah med temi merili za dostop in omejitvami dostopa za uporabnike podatkov in razlogi za te razlike;
izjave glede politike ali drug pisni opis postopkov in meril, ki se uporabljajo za odobritev dostopa uporabnika podatkov do posamezne datoteke s podatki na ravni posameznega posojila, ter dodatne podrobnosti, v teh izjavah glede politike ali v drugem pisnem opisu, o vseh tehničnih in postopkovnih varovalih, ki so vzpostavljena za zagotavljanje nediskriminacije.
V zvezi z zahtevo Eurosistema glede obsega zajetja podatkov morajo vložniki zagotoviti naslednje informacije.
Število zaposlenih pri vložniku na področju zagotavljanja storitev repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, tehnična usposobljenost zaposlenih in/ali drugi viri, namenjeni temu področju, ter kako vložnik upravlja in ohranja tehnično znanje teh zaposlenih in/ali druge vire, da zagotovi tehnično in operativno neprekinjeno delovanje na dnevni ravni kljub morebitnim spremembam zaposlenih ali virov.
Posodobljena statistika o obsegu zajetja podatkov, vključno s tem, koliko neporavnanih listinjenih vrednostnih papirjev, ki so primerni za posle zavarovanja pri Eurosistemu, je trenutno pri vložniku, vključno z razčlenitvijo teh listinjenih vrednostnih papirjev po geografski lokaciji dolžnikov finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, in po vrstah finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, določenih v členu 73(1). Če posamezne vrste finančnega premoženja trenutno ni pri vložniku, je treba zagotoviti informacije o vložnikovih načrtih in tehnični izvedljivosti za zajetje te vrste finančnega premoženja v prihodnosti.
Tehnično delovanje vložnikovega sistema repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, vključno s pisnim opisom:
uporabniških navodil za njegov uporabniški vmesnik, ki pojasnjujejo dostop, izpis in predložitev podatkov na ravni posameznega posojila, in sicer z vidika uporabnikov podatkov in z vidika ponudnikov podatkov;
trenutne tehnične in operativne zmogljivosti vložnikovega sistema repozitorija, npr. koliko transakcij z listinjenimi vrednostnimi papirji se lahko shrani v sistemu (in ali se lahko zmogljivost sistema enostavno poveča), kako se hranijo podatki na ravni posameznega posojila v zvezi s preteklimi transakcijami z listinjenimi vrednostnimi papirji in kako do njih dostopajo uporabniki podatkov in ponudniki podatkov ter največje število posojil, ki jih lahko ponudnik podatkov naloži pri eni transakciji z listinjenim vrednostnim papirjem;
vložnikove trenutne tehnične in operativne zmožnosti glede predložitve podatkov s strani ponudnikov podatkov, tj. tehnični postopek, po katerem lahko ponudnik podatkov predloži podatke na ravni posameznega posojila, in ali je ta postopek ročen ali avtomatičen; in
vložnikove trenutne tehnične in operativne zmožnosti glede izpisa podatkov s strani uporabnikov podatkov, tj. tehnični postopek, po katerem lahko uporabnik podatkov izpiše podatke na ravni posameznega posojila, in ali je ta postopek ročen ali avtomatičen.
Tehnični opis:
datotečnih formatov za predložitev podatkov na ravni posameznega posojila, ki jih pošiljajo ponudniki podatkov in jih vložnik sprejema (Excelov obrazec, shema XML itd.), vključno z elektronsko kopijo vsakega takega datotečnega formata, in navedbo, ali vložnik ponudnikom podatkov zagotavlja orodja, s katerimi se lahko podatki na ravni posameznega posojila pretvorijo v datotečne formate, ki jih vložnik sprejema;
vložnikove trenutne tehnične in operativne zmožnosti glede dokumentacije o testiranju in potrjevanju za vložnikov sistem, vključno z izračunom ocene skladnosti podatkov na ravni posameznega posojila;
pogostosti posodobitev in novih verzij sistema ter politike vzdrževanja in politike testiranja;
vložnikove tehnične in operativne zmožnosti, da se prilagodi na prihodnje posodobitve Eurosistemovih obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, kot so spremembe obstoječih polj in dodajanje ali črtanje polj;
vložnikove tehnične in operativne zmožnosti glede ponovne vzpostavitve delovanja po nesreči in neprekinjenosti poslovanja, zlasti v zvezi s stopnjo redundance posameznih rešitev shranjevanja in varnostnega kopiranja podatkov v podatkovnem centru in strežniški arhitekturi;
vložnikove trenutne tehnične zmožnosti glede arhitekture notranjih kontrol v povezavi s podatki na ravni posameznega posojila, vključno s kontrolami informacijskega sistema in celovitostjo podatkov.
V zvezi z zahtevo Eurosistema glede ustrezne strukture upravljanja morajo vložniki zagotoviti:
podrobnosti o statusu družbe, tj. statut ali akt o ustanovitvi, in lastniški strukturi;
informacije o vložnikovih postopkih notranje revizije (če obstajajo), vključno z identiteto odgovornih za tako revidiranje, informacije o tem, ali rezultate revidiranja potrjujejo zunanji subjekti, in, če se revidiranje opravlja notranje, kakšna je ureditev za preprečitev ali obravnavo kakršnega koli nasprotja interesov;
informacije o tem, kako vložnikova ureditev upravljanja služi interesom deležnikov na trgu listinjenih vrednostnih papirjev, zlasti ali se njegova cenovna politika upošteva v povezavi s to zahtevo;
pisno potrditev, da bo imel Eurosistem redni dostop do dokumentacije, ki jo potrebuje, da lahko spremlja stalno ustreznost vložnikove strukture upravljanja in skladnost z zahtevami glede upravljanja iz odstavka 4 oddelka IV.I.
Vložnik mora zagotoviti opis:
kako vložnik izračuna oceno kakovosti podatkov ter kako se ocena objavi v vložnikovem sistemu repozitorija in s tem da na razpolago uporabnikom podatkov;
preverjanj kakovosti podatkov, ki jih opravi vložnik, vključno s postopkom, številom preverjanj in seznamom preverjenih polj;
vložnikove trenutne zmožnosti, da poroča o preverjanjih skladnosti in točnosti, tj. kako vložnik pripravi obstoječa poročila za ponudnike podatkov in uporabnike podatkov, zmožnost vložnikove platforme za pripravo avtomatičnih poročil in poročil po meri glede na zahteve uporabnikov podatkov ter zmožnost vložnikove platforme za avtomatično pošiljanje obvestil uporabnikom podatkov in ponudnikom podatkov (na primer obvestil o tem, da so bili naloženi podatki na ravni posameznega posojila za posamezno transakcijo).
PRILOGA IX
POSTOPEK SPREMLJANJA ZANESLJIVOSTI V BONITETNEM OKVIRU EUROSISTEMA
1. Postopek spremljanja zanesljivosti v bonitetnem okviru Eurosistema obsega za vsak bonitetni sistem letno naknadno primerjavo med:
dejanskimi stopnjami neplačila vseh primernih subjektov in dolžniških instrumentov, ki jih bonitetni sistem ocenjuje, pri čemer so ti subjekti in instrumenti razvrščeni v statične nabore na podlagi določenih značilnosti, npr. bonitetne ocene, vrste finančnega premoženja, industrijskega sektorja, modela bonitetne ocene; in
največjo verjetnostjo neplačila, ki velja za zadevno stopnjo kreditne kvalitete na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.
2. Prvi element v postopku je, da ponudnik bonitetnega sistema letno sestavi seznam subjektov in dolžniških instrumentov, katerih bonitetne ocene na začetku obdobja spremljanja dosegajo Eurosistemov prag kreditne kvalitete. Ponudnik bonitetnega sistema mora nato ta seznam predložiti Eurosistemu na obrazcu, ki ga predpiše Eurosistem ter vsebuje polja v zvezi z identifikacijo, klasifikacijo in bonitetno oceno.
3. Drugi element v postopku se izvede na koncu 12-mesečnega obdobja spremljanja. Ponudnik bonitetnega sistema posodobi podatke o poslovanju subjektov in dolžniških instrumentov na seznamu. Eurosistem si pridržuje pravico, da zahteva vse dodatne informacije, ki jih potrebuje za spremljanje zanesljivosti.
4. Dejanska stopnja neplačila statičnih naborov v bonitetnem sistemu, ki je zabeležena v obdobju enega leta, je vhodni podatek za postopek spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, ki obsega letno obvezno ocenjevanje in večletno ocenjevanje.
5. Če se dejanska stopnja neplačila statičnih naborov in največja verjetnost neplačila za zadevno stopnjo kreditne kvalitete v enoletnem in/ali večletnem obdobju znatno razlikujeta, se Eurosistem obrne na ponudnika bonitetnega sistema, da analizira razloge za to razliko.
PRILOGA IXa
MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE POKRITOSTI ZA ZUNANJE BONITETNE INSTITUCIJE V BONITETNEM OKVIRU EUROSISTEMA
Ta priloga se uporablja za sprejetje bonitetne agencije kot zunanje bonitetne institucije v bonitetnem okviru Eurosistema, kakor je določeno v členu 120(2).
1. ZAHTEVE GLEDE POKRITOSTI
►M6 Kar zadeva trenutno pokritost, mora bonitetna agencija v vsaki od najmanj treh od štirih kategorij finančnega premoženja, ki zajemajo (a) nezavarovane bančne obveznice, (b) podjetniške obveznice, (c) krite obveznice in (d) listinjene vrednostne papirje, zagotoviti minimalno pokritost: ◄
10 % skupnega primernega finančnega premoženja v euroobmočju, ki se izračuna z vidika ocenjenega finančnega premoženja in ocenjenih izdajateljev, razen za kategorijo listinjenih vrednostnih papirjev, za katero se bo uporabljala pokritost zgolj z vidika ocenjenega finančnega premoženja;
20 % skupnega primernega finančnega premoženja v euroobmočju, ki se izračuna z vidika nominalnega neodplačanega zneska;
v najmanj dveh tretjinah držav članic euroobmočja, ki imajo primerno finančno premoženje v zadevnih kategorijah finančnega premoženja, zahtevano pokritost ocenjenega finančnega premoženja, ocenjenih izdajateljev ali ocenjenih nominalnih zneskov iz točk (i) in (ii).
Bonitetna agencija mora zagotavljati bonitetno oceno države najmanj za vse države euroobmočja, katerih rezidenti so izdajatelji finančnega premoženja iz ene od kategorij iz odstavka 1, ki ga ta bonitetna agencija ocenjuje, razen finančnega premoženja, za katero Eurosistem šteje, da je ocena tveganja zadevne države nepomembna za bonitetno oceno te bonitetne agencije za izdajo, izdajatelja ali garanta.
Kar zadeva preteklo pokritost, mora bonitetna agencija dosegati najmanj 80 % minimalnih zahtev glede pokritosti iz odstavkov 1 in 2 v vsakem od zadnjih treh let pred vložitvijo vloge za ugotovitev sprejemljivosti za bonitetni okvir Eurosistema ter mora dosegati 100 % navedenih zahtev ob vložitvi vloge in v celotnem obdobju sprejemljivosti za bonitetni okvir Eurosistema.
2. IZRAČUN POKRITOSTI
Pokritost se izračuna na podlagi bonitetnih ocen, ki jih izda ali odobri bonitetna agencija v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 ter ki izpolnjujejo vse druge zahteve za namene bonitetnega okvira Eurosistema. Pri pretekli pokritosti se upoštevajo samo zahteve glede primernosti zavarovanja pri Eurosistemu, ki so veljale v ustreznem času, in samo bonitetne ocene, ki so bile v ustreznem času izdane ali odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.
Pokritost posamezne bonitetne agencije temelji na bonitetnih ocenah primernega finančnega premoženja za operacije denarne politike Eurosistema in se izračuna v skladu s pravili prednosti iz člena 84, pri čemer se upoštevajo samo bonitetne ocene te bonitetne agencije.
Pri izračunu minimalne pokritosti bonitetne agencije, ki še ni sprejeta za namene bonitetnega okvira Eurosistema, Eurosistem upošteva tudi ustrezne bonitetne ocene za finančno premoženje, ki ni primerno, ker nima bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije, sprejete za bonitetni okvir Eurosistema.
3. PREVERJANJE SKLADNOSTI
Skladnost sprejetih zunanjih bonitetnih institucij s temi zahtevami glede pokritosti se bo preverjala vsako leto.
Neizpolnjevanje zahtev glede pokritosti se lahko sankcionira v skladu s pravili in postopki bonitetnega okvira Eurosistema.
PRILOGA IXb
MINIMALNE ZAHTEVE BONITETNEGA OKVIRA EUROSISTEMA ZA POROČILA O NOVI IZDAJI IN NADZORNA POROČILA O PROGRAMIH KRITIH OBVEZNIC
1. UVOD
Zunanje bonitetne institucije morajo za namene bonitetnega okvira Eurosistema glede na člen 120(2a) z učinkom od 1. julija 2017 izpolnjevati posebne operativne kriterije v zvezi s kritimi obveznicami. Zunanje bonitetne institucije morajo zlasti:
pojasniti novo ocenjene programe kritih obveznic v javno dostopnem bonitetnem poročilu in
četrtletno dati na voljo nadzorna poročila o programih kritih obveznic.
Ta priloga podrobneje določa te minimalne zahteve.
Zahteve se uporabljajo za bonitetne ocene za izdajo, kakor je navedeno v členu 83, in torej zajemajo vse bonitetne ocene finančnega premoženja in vse bonitetne ocene za program, ki se nanašajo na primerne krite obveznice. Skladnost zunanjih bonitetnih institucij s temi zahtevami se bo redno preverjala. Če za posamezen program kritih obveznic ti kriteriji niso izpolnjeni, lahko Eurosistem šteje, da javna bonitetna ocena oziroma javne bonitetne ocene, ki se nanašajo na ta program kritih obveznic, ne izpolnjujejo visokih bonitetnih standardov bonitetnega okvira Eurosistema. Tako se javna bonitetna ocena zadevne zunanje bonitetne institucije ne sme uporabiti za izpolnitev bonitetnih zahtev za tržno finančno premoženje, izdano v okviru tega posameznega programa kritih obveznic.
2. MINIMALNE ZAHTEVE
Javno dostopna bonitetna poročila (poročila o novi izdaji) iz odstavka 1(a) morajo vsebovati celovito analizo strukturnih in pravnih vidikov programa, podrobno oceno sklada finančnega premoženja, analizo tveganja refinanciranja in tržnega tveganja, analizo udeležencev v transakciji, lastne predpostavke in merila zunanje bonitetne institucije ter analizo vseh drugih pomembnih podrobnosti transakcije.
Nadzorna poročila iz odstavka 1(b) mora zunanja bonitetna institucija objaviti najpozneje osem tednov po koncu vsakega četrtletja. Nadzorna poročila morajo vsebovati naslednje informacije:
vsa lastna merila zunanje bonitetne institucije, kar vključuje zadnja razpoložljiva dinamična lastna merila, ki se uporabijo za določitev bonitetne ocene. Če se datum, na katerega se lastna merila nanašajo, razlikuje od datuma objave poročila, je treba navesti datum, na katerega se lastna merila nanašajo;
pregled programa, kar vključuje najmanj stanje sredstev in obveznosti, izdajatelja in druge ključne stranke v transakciji, glavno vrsto finančnega premoženja za zavarovanje, pravni okvir, ki velja za program, ter bonitetno oceno programa in izdajatelja;
raven presežnega kritja, kar vključuje sedanje presežno kritje in zaveze za presežno kritje;
profil sredstev in obveznosti, kar vključuje vrsto zapadlosti kritih obveznic, npr. krita obveznica s fiksno zapadlostjo (hard bullet), krita obveznica z možnostjo podaljšanja zapadlosti (soft bullet) ali krita obveznica z možnostjo izplačila imetnikom kritih obveznic iz kritnega premoženja (pass through), tehtano povprečno trajanje kritih obveznic in kritnega sklada ter informacije o neusklajenosti obrestnih mer in valutni neusklajenosti;
dogovore o obrestnih in valutnih zamenjavah, ki obstajajo ob objavi poročila, kar vključuje imena nasprotnih strank pri zamenjavah in, kjer so na voljo, njihove identifikatorje pravnih subjektov;
razporeditev valut, kar vključuje razčlenitev po vrednosti na ravni kritnega sklada in posameznih obveznic ter odstotek finančnega premoženja, denominiranega v eurih, in odstotek obveznic, denominiranih v eurih;
finančno premoženje v kritnem skladu, kar vključuje stanje finančnega premoženja, vrste finančnega premoženja, število in povprečno velikost posojil, preteklo uspešnost, zapadlost, razmerja med posojilom in vrednotenjem, regionalno porazdelitev in porazdelitev zamud. Kar zadeva regionalno porazdelitev, če finančno premoženje v kritnem skladu vsebuje posojila, sklenjena v različnih državah, mora nadzorno poročilo predstaviti najmanj porazdelitev med državami in regionalno razporeditev za glavno državo sklenitve posojil;
nadomestno finančno premoženje v kritnem skladu, kar vključuje stanje tega finančnega premoženja;
seznam vseh ocenjenih vrednostnih papirjev v programu, označenih z mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (ISIN). To razkritje se lahko zagotovi tudi v ločeni datoteki, ki jo je mogoče prenesti in se objavi na spletni strani zunanje bonitetne institucije;
seznam opredelitev podatkov in virov podatkov, ki se uporabijo pri pripravi nadzornega poročila. To razkritje se lahko zagotovi tudi v ločeni datoteki, ki se objavi na spletni strani zunanje bonitetne institucije.
Nadzorna poročila za multi cédulas morajo vsebovati vse informacije, ki se zahtevajo po točkah (i) do (x). Poleg tega morajo ta poročila vsebovati seznam zadevnih originatorjev in njihove deleže v multi cédula. Informacije o posameznem finančnem premoženju je treba poročati neposredno v nadzornem poročilu za multi cédula ali s sklicevanjem na nadzorna poročila za vsako posamezno cédula, ki jo je zunanja bonitetna institucija ocenila.
PRILOGA IXc
KRITERIJI SPREJEMLJIVOSTI ZUNANJIH BONITETNIH INSTITUCIJ IN POSTOPEK NA PODLAGI VLOGE
Ta priloga podrobneje določa kriterije sprejemljivosti zunanjih bonitetnih institucij in postopek, po katerem se obravnava vloga bonitetne agencije za sprejetje med zunanje bonitetne institucije v skladu z bonitetnim okvirom Eurosistema, kakor je določeno v členu 120 te smernice.
I. POSTOPEK NA PODLAGI VLOGE ZA SPREJETJE MED ZUNANJE BONITETNE INSTITUCIJE V SKLADU Z BONITETNIM OKVIROM EUROSISTEMA
1. Vlogo bonitetne agencije za sprejetje med zunanje bonitetne institucije v skladu z bonitetnim okvirom Eurosistema je treba predložiti direktoratu Upravljanje tveganj ECB (DRMSecretariat@ecb.europa.eu). Vloga mora vsebovati ustrezno utemeljitev in podporno dokumentacijo, kakor je določeno v oddelku II, ki dokazuje, da vložnik izpolnjuje zahteve za zunanje bonitetne institucije, določene v tej smernici. Vlogo, utemeljitev in podporno dokumentacijo je treba predložiti pisno v angleščini z uporabo veljavnih obrazcev in v elektronski obliki.
2. Bonitetna agencija mora v prvi fazi postopka na podlagi vloge dokazati izpolnjevanje ustreznih zahtev glede pokritosti, ki so določene v členu 120 te smernice, Prilogi IXa k tej smernici in tej prilogi, če je Eurosistem vlogo bonitetne agencije za sprejetje v bonitetni okvir Eurosistema pred tem že zavrnil, pa tudi, kako je odpravila predhodno neizpolnjevanje. V nadaljevanju so navedena posamezna dejanja v tej prvi fazi.
Bonitetna agencija mora ECB predložiti dokumentacijo in informacije, ki so določene v oddelku II.1. Bonitetna agencija lahko predloži tudi druge informacije, ki so po njenem mnenju pomembne za dokazovanje izpolnjevanja ustreznih zahtev glede pokritosti in, če je ustrezno, kako je bonitetna agencija odpravila predhodno neizpolnjevanje.
ECB oceni popolnost dokumentacije in informacij, predloženih v skladu z oddelkom II.1. Če informacije niso popolne, ECB od bonitetne agencije zahteva, naj predloži dodatne informacije.
ECB lahko v skladu z oddelkom II.2 zahteva kakršne koli dodatne informacije, ki so potrebne za to, da lahko začne ocenjevati, ali bonitetna agencija izpolnjuje ustrezne zahteve glede pokritosti in, če je ustrezno, kako je bonitetna agencija odpravila predhodno neizpolnjevanje.
ECB po tem, ko je ocenila, da je vloga popolna, ter zahtevala in prejela morebitne dodatne informacije, o tem uradno obvesti bonitetno agencijo.
ECB to, ali bonitetna agencija izpolnjuje ustrezne zahteve glede pokritosti, ki so določene v členu 120 te smernice, Prilogi IXa k tej smernici in tej prilogi, oceni na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom II.1 in 2, in sicer s kvantitativnega in kvalitativnega vidika koncepta pokritosti, kakor je podrobneje določeno v oddelku III.2.
ECB lahko v okviru ocenjevanja, ali bonitetna agencija izpolnjuje ustrezne zahteve glede pokritosti, od bonitetne agencije zahteva, naj omogoči dostop do bonitetnih poročil zaradi ponazoritve, ali bonitetne ocene izpolnjujejo zahteve bonitetnega okvira Eurosistema.
ECB lahko kadar koli med ocenjevanjem izpolnjevanja ustreznih zahtev glede pokritosti zahteva dodatna pojasnila ali informacije od bonitetne agencije in, če je ustrezno, kako je bonitetna agencija odpravila predhodno neizpolnjevanje.
Eurosistem sprejme obrazloženo odločitev o tem, ali bonitetna agencija izpolnjuje ustrezne zahteve glede pokritosti in, če je ustrezno, kako je bonitetna agencija odpravila predhodno neizpolnjevanje. O odločitvi uradno obvesti zadevno bonitetno agencijo. Če Eurosistem odloči, da bonitetna agencija ne izpolnjuje ustreznih zahtev glede pokritosti in/ali, če je ustrezno, ni odpravila predhodnega neizpolnjevanja, v uradnem obvestilu obrazloži svojo odločitev.
Eurosistem hkrati z odločitvijo, o kateri uradno obvesti bonitetno agencijo v skladu s točko (h), bonitetno agencijo uradno obvesti tudi o tem, ali bo uveljavil pravico, ki si jo je pridržal v skladu s členom 120(2) te smernice, da ne bo začel postopka ugotavljanja sprejemljivosti za bonitetni okvir Eurosistema, torej da bonitetni agenciji ne bo dovolil prehoda v drugo fazo postopka na podlagi vloge. Eurosistem v uradnem obvestilu obrazloži svojo odločitev. Eurosistem lahko v podporo taki odločitvi med drugim upošteva, ali se na podlagi informacij, ki jih je predložila bonitetna agencija ali izvirajo iz drugih virov, pojavljajo pomembni pomisleki glede tega, ali bi sprejetje bonitetne agencije v bonitetni okvir Eurosistema onemogočilo učinkovito izvajanje bonitetnega okvira Eurosistema ali ne bi bilo skladno z načeli funkcije obvladovanja tveganj v bonitetnem okviru Eurosistema za okvir Eurosistema za zavarovanje.
3. Če ECB odloči, da bonitetna agencija izpolnjuje ustrezne zahteve glede pokritosti in je, če je ustrezno, odpravila predhodno neizpolnjevanje, ter ECB odloči, da začne postopek ugotavljanja sprejemljivosti za bonitetni okvir Eurosistema, lahko bonitetna agencija preide v drugo fazo postopka na podlagi vloge. V drugi fazi mora bonitetna agencija dokazati, da izpolnjuje vse druge ustrezne zahteve iz te smernice. V nadaljevanju so navedena posamezna dejanja v drugi fazi.
Bonitetna agencija mora ECB predložiti dokumentacijo in informacije, ki so določene v oddelku II.3. Bonitetna agencija lahko predloži tudi druge informacije, ki so po njenem mnenju pomembne za dokazovanje, da izpolnjuje zahteve iz te smernice.
ECB oceni popolnost dokumentacije in informacij, predloženih v skladu z oddelkom II.3. Če informacije niso popolne, ECB od bonitetne agencije zahteva, naj predloži dodatne informacije.
ECB lahko v skladu z oddelkom II.4 zahteva kakršne koli dodatne informacije, ki so potrebne za to, da lahko začne ocenjevati, ali bonitetna agencija izpolnjuje zahteve iz te smernice.
ECB po tem, ko je ocenila, da je vloga popolna, ter zahtevala in prejela morebitne dodatne informacije v zvezi s pokritostjo, če so potrebne, o tem uradno obvesti bonitetno agencijo.
Eurosistem to, ali bonitetna agencija izpolnjuje zahteve iz te smernice, oceni na podlagi dokumentacije in informacij, predloženih v skladu z oddelkom II.3 in 4 ter drugih ustreznih razpoložljivih informacij iz drugih virov, vključno s spletno stranjo bonitetne agencije. Svojo oceno opravi s ciljem zagotavljanja učinkovitega izvajanja bonitetnega okvira Eurosistema, ohranjanja zahteve Eurosistema glede visokih bonitetnih standardov za primerno finančno premoženje in zaščite funkcije obvladovanja tveganj v bonitetnem okviru Eurosistema za okvir Eurosistema za zavarovanje.
Eurosistem v okviru ocenjevanja sposobnosti bonitetne agencije, da izpolni kriterije in pravila postopka spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, uporablja postopek spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, opisan v členu 126 te smernice, za bonitetne ocene bonitetne agencije v obdobju najmanj treh in po možnosti petih let pred vložitvijo vloge, v skladu z oddelkom II.3 in oddelkom III. Eurosistem lahko na podlagi izkušenj in znanja, pridobljenih v sklopu bonitetnega okvira Eurosistema, oceni tudi dejanske bonitetne ocene bonitetne agencije glede na druge bonitetne sisteme.
Eurosistem lahko v okviru ocenjevanja od bonitetne agencije zahteva, naj organizira enega ali več obiskov zaposlenih pri Eurosistemu v prostorih bonitetne agencije in/ali sestankov ustreznih zaposlenih pri bonitetni agenciji z zaposlenimi pri Eurosistemu v prostorih ECB. Če se tak obisk ali sestanek zahteva, se šteje za obvezno zahtevo v postopku na podlagi vloge.
Eurosistem lahko v okviru ocenjevanja od bonitetne agencije zahteva, naj omogoči dostop do bonitetnih poročil zaradi ponazoritve, ali bonitetne ocene finančnega premoženja izpolnjujejo zahteve za razkritje iz Priloge IXb in ali so izpolnjene zahteve glede razpoložljivosti informacij iz člena 120, podrobneje določene v oddelku III.3.
Eurosistem lahko kadar koli med ocenjevanjem od bonitetne agencije zahteva dodatna pojasnila ali informacije.
Eurosistem sprejme obrazloženo odločitev o tem, ali bonitetna agencija izpolnjuje zahteve iz te smernice in ali se sprejme v bonitetni okvir Eurosistema kot zunanja bonitetna institucija. O odločitvi uradno obvesti zadevno bonitetno agencijo. Če ECB odloči, da bonitetna agencija ne izpolnjuje zahtev iz te smernice in se ne sprejme v bonitetni okvir Eurosistema kot zunanja bonitetna institucija, v uradnem obvestilu obrazloži svojo odločitev.
Če Eurosistem odloči, da se bonitetna agencija sprejme v bonitetni okvir Eurosistema kot zunanja bonitetna institucija, ECB uradno obvesti bonitetno agencijo tudi o potrebnih naslednjih korakih na operativni ravni, da se vključi v bonitetni okvir Eurosistema kot zunanja bonitetna institucija.
II. INFORMACIJE, KI JIH MORA VSEBOVATI VLOGA ZA SPREJETJE V BONITETNI OKVIR EUROSISTEMA, DA SE ŠTEJE ZA POPOLNO
1. Bonitetna agencija mora v prvi fazi postopka na podlagi vloge predložiti naslednje informacije.
Lastno oceno bonitetne agencije o pokritosti njenih bonitetnih ocen.
Izjavo, ki jo overi bonitetna agencija in potrjuje, da bonitetna agencija izpolnjuje vse zahteve bonitetnega okvira Eurosistema iz te smernice, za katere lahko oceni svojo skladnost.
Razčlenjene podatke na ravni posameznih bonitetnih ocen, da lahko ECB potrdi, da bonitetna agencija izpolnjuje ustrezne zahteve glede pokritosti. Podatke o bonitetnih ocenah je treba predložiti na veljavnih obrazcih ECB, ki jih zagotovi ECB in vsebujejo navodila glede navajanja podatkov. Podatki morajo zajemati vse bonitetne ocene finančnega premoženja, izdajateljev in garantov, ki so primerne za namene bonitetnega okvira Eurosistema v skladu s to smernico, ter statične informacije o zadevnem finančnem premoženju, izdajateljih in garantih, kakor je navedeno v obrazcih.
Podatke o bonitetnih ocenah, ki dokazujejo zahtevano pokritost bonitetnih ocen v času vložitve vloge in za vsako od treh let pred vložitvijo vloge, torej za 36 mesecev pred datumom vloge. Iz podatkov o bonitetnih ocenah mora biti razvidna zahtevana pokritost s posnetki podatkov, opravljenimi na vsakih šest mesecev v ustreznem 36-mesečnem obdobju pred vložitvijo vloge.
Če je Eurosistem vlogo bonitetne agencije za sprejetje v bonitetni okvir Eurosistema pred tem že zavrnil, podporno dokumentacijo, ki dokazuje, kako je odpravila predhodno neizpolnjevanje.
2. ECB lahko zahteva dodatne informacije, na primer za dokazovanje stabilnosti pokritosti bonitetne agencije skozi čas, prakso bonitetne agencije pri izdajanju bonitetnih ocen in kakovost njenih bonitetnih ocen v ustreznem obdobju pokritosti.
3. Bonitetna agencija mora v drugi fazi postopka na podlagi vloge predložiti naslednjo dokumentacijo in informacije:
Opis organizacije bonitetne agencije, vključno s korporacijsko in lastniško strukturo, poslovno strategijo, zlasti strategijo za ohranjanje ustrezne pokritosti za namene bonitetnega okvira Eurosistema, ter postopek izdelave bonitetnih ocen, zlasti sestavo bonitetnih odborov in njihove postopke odločanja.
Vse dokumente, ki so pomembni za njeno metodologijo izdelave bonitetnih ocen, lestvico ali lestvice bonitetnih ocen in opredelitve dogodka neplačila.
Poročila o novi izdaji ter bonitetna in nadzorna poročila v zvezi z bonitetnimi ocenami, ki jih izbere ECB.
Zgodovinske podatke o dogodkih neplačila pri bonitetni agenciji za najmanj tri leta in po možnosti pet let ter opredelitev neplačila, ki jo je uporabila bonitetna agencija, da lahko Eurosistem opravi naknadno spremljanje zanesljivosti bonitetne agencije v skladu z okvirom za spremljanje zanesljivosti. To bo tudi podlaga za vzporedbo bonitetnih ocen z usklajeno lestvico bonitetnih ocen Eurosistema. Predložiti je treba:
skupne razčlenjene podatke o vseh bonitetnih ocenah, vključno s tistimi, ki niso primerne za bonitetni okvir Eurosistema, na primer zaradi geografskih ali drugih omejitev;
ustrezne tranzicijske tabele s spremembami bonitetnih ocen in statistiko neplačil.
Razčlenjene podatke o bonitetnih ocenah je treba predložiti na veljavnih obrazcih ECB, ki so na voljo na spletni strani ECB in vsebujejo navodila glede navajanja podatkov. Podatki morajo zajemati vse bonitetne ocene finančnega premoženja, izdajateljev in garantov, ki so primerne za namene bonitetnega okvira Eurosistema v skladu s to smernico, ter statične informacije o zadevnem finančnem premoženju, izdajateljih in garantih, kakor je navedeno v obrazcih.
Informacije o operativnih vidikih tega, kako bi lahko Eurosistem dostopal do bonitetnih ocen bonitetne agencije in jih uporabljal, vključno s sistemom prenašanja podatkov in provizijami bonitetne agencije ter potrebnimi pogodbenimi dogovori z njo za dostop do bonitetnih ocen.
4. ECB lahko od bonitetne agencije zahteva ustrezne dodatne informacije, na primer v zvezi z njenimi bonitetnimi ocenami finančnega premoženja, izdajateljev in garantov, ki niso primerne za bonitetni okvir Eurosistema, na primer zaradi geografskih omejitev.
III. KRITERIJI SPREJEMLJIVOSTI ZA BONITETNI OKVIR EUROSISTEMA
1. Bonitetna agencija mora, da se lahko sprejme v bonitetni okvir Eurosistema, izpolnjevati veljavne zahteve iz te smernice, vključno z ustrezno pokritostjo, da se zagotovi učinkovito izvajanje bonitetnega okvira Eurosistema, operativnimi kriteriji, razpoložljivostjo informacij o bonitetnih ocenah zunanje bonitetne institucije in za namene postopkov spremljanja zanesljivosti ter sposobnostjo izpolnjevanja kriterijev in pravil postopka spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema.
2. V zvezi z zahtevo glede ustrezne pokritosti:
mora bonitetna agencija izpolnjevati zahteve glede pokritosti iz Priloge IXa k tej smernici;
Eurosistem upošteva samo bonitetne ocene, ki jih je bonitetna agencija dejansko izdala ali odobrila v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 v ustreznem času v triletnem obdobju pred datumom vloge, bonitetne ocene za nazaj pa se ne sprejmejo;
Eurosistem upošteva stabilnost ustrezne pokritosti skozi čas, vključno s pogostostjo povečanj ali zmanjšanj take pokritosti.
3. V zvezi z razpoložljivostjo informacij o bonitetnih ocenah zunanje bonitetne institucije in za namene postopkov spremljanja zanesljivosti:
mora bonitetna agencija zagotoviti visoko raven preglednosti glede dokumentov, ki so pomembni za njeno metodologijo izdelave bonitetnih ocen in dejansko dodelitev bonitetnih ocen. Bonitetna agencija mora zagotoviti, da so vse informacije, potrebne za razumevanje bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije, na primer bonitetna ali nadzorna poročila ali druge publikacije na njeni spletni strani, lahko in hitro dostopne ter razumljive. Če konkretna bonitetna ocena finančnega premoženja ne izpolnjuje veljavnih zahtev za razkritje, je neprimerna za namene bonitetnega okvira Eurosistema, lahko pa se upošteva pri oceni Eurosistema glede preglednosti splošnih postopkov bonitetne agencije za izdelavo bonitetnih ocen;
mora bonitetna agencija zagotoviti preglednost v zvezi s svojim postopkom izdelave bonitetnih ocen in tem, kako ohranja zanesljivo prakso izdajanja bonitetnih ocen. Vsi metodološki dokumenti morajo izkazovati poglobljeno strokovno znanje, metodologije pa morajo upoštevati vse informacije, ki so pomembne za namene izdajanja bonitetnih ocen. V zvezi s tem lahko Eurosistem med drugim analizira število bonitetnih ocen, ki jih izdajo posamezni analitiki, velikost, sestavo in strokovno znanje članov bonitetnega odbora, stopnjo neodvisnosti bonitetnega odbora od bonitetnih analitikov, pogostost pregledov bonitetnih ocen in razloge za velik obseg izdanih bonitetnih ocen. Eurosistem lahko pri oceni zanesljivosti in kakovosti postopkov in prakse bonitetne agencije za izdelavo bonitetnih ocen upošteva trenutne in pretekle nadzorniške ukrepe ESMA zoper bonitetno agencijo v skladu s členom 24(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009;
mora bonitetna agencija svoje metodologije pri bonitetnem ocenjevanju uporabljati dosledno.
4. Kar zadeva sposobnost bonitetne agencije za izpolnjevanje kriterijev in pravil postopka spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, morata biti zanesljivost bonitetnih ocen bonitetne agencije in njeno dodeljevanje statusa neplačila ves čas dosledna, da se (a) zagotovi ustrezno vzporejanje informacij o bonitetnih ocenah, ki jih bonitetni sistem zagotavlja, z usklajeno lestvico bonitetnih ocen Eurosistema, in (b) ohranja primerljivost rezultatov bonitetnih ocen bonitetne agencije v vseh sistemih in virih bonitetnega okvira Eurosistema. Tabele dejanskih sprememb bonitetnih ocen in statistika neplačil morajo biti pri bonitetni agenciji skladne s pričakovanimi vrednostmi na podlagi njenih lastnih lestvic bonitetnih ocen, saj lahko, kakor je določeno v Prilogi IX k tej smernici, razlike med dejanskimi stopnjami neplačila in dodeljeno verjetnostjo neplačila zbudijo pomisleke glede kakovosti bonitetnih ocen in s tem ogrozijo učinkovito izvajanje bonitetnega okvira Eurosistema.
5. V zvezi z operativnimi kriteriji:
mora bonitetna agencija vsem centralnim bankam Eurosistema zagotavljati dnevne informacije o bonitetnih ocenah v skladu z zahtevami Eurosistema glede oblike in načina distribucije;
mora bonitetna agencija Eurosistemu zagotavljati takojšen dostop do ustreznih informacij o bonitetnih ocenah, ki so potrebne zaradi zahtev bonitetnega okvira Eurosistema glede primernosti in sprotnega spremljanja, vključno z izjavami za javnost, poročili o novih izdajah, nadzornimi poročili, informacijami o pokritosti bonitetnih ocen, in sicer na način, ki je učinkovit z vidika virov in stroškov;
mora biti bonitetna agencija pripravljena sklepati pogodbene dogovore z Eurosistemom, če se sprejme v bonitetni okvir Eurosistema, z zadostnim dostopom do podatkov in razumnimi provizijami za dostop.
6. Da se bonitetna agencija sprejme v bonitetni okvir Eurosistema, morajo biti izpolnjeni vsi kriteriji sprejemljivosti za bonitetni okvir Eurosistema. Ker je treba vlogo za sprejetje v bonitetni okvir Eurosistema zelo tehnično kvalitativno in kvantitativno oceniti, lahko Eurosistem po potrebi oceni še druge dejavnike, povezane z zahtevami te smernice glede bonitetnega okvira Eurosistema.
IV. KRITERIJI SPREJEMLJIVOSTI ZUNANJIH BONITETNIH INSTITUCIJ ZA BONITETNI OKVIR EUROSISTEMA IN TRAJNO IZPOLNJEVANJE
1. Bonitetne agencije morajo kriterije sprejemljivosti zunanjih bonitetnih institucij izpolnjevati v času vložitve vloge za sprejetje in ves čas po sprejetju v bonitetni okvir Eurosistema.
2. Eurosistem lahko sprejme ukrepe v skladu s členom 126 te smernice zoper bonitetno agencijo, ki:
je bila sprejeta v bonitetni okvir Eurosistema na podlagi navajanja neresničnih podatkov ali na drug nezakonit način ali
ne izpolnjuje več kriterijev sprejemljivosti za bonitetni okvir Eurosistema.
Eurosistem v uradnem obvestilu bonitetni agenciji o odločitvi za ukrepanje v skladu s členom 126 obrazloži svojo odločitev.
▼M3 —————
PRILOGA XI
OBLIKE VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Evropska centralna banka (ECB) je 13. junija 2006 objavila kriterije glede novih zbirnih listin za mednarodne vrednostne papirje v obliki zbirnih prinosniških listin, ki bodo primerni kot zavarovanje za kreditne posle Eurosistema od 1. januarja 2007. ECB je 22. oktobra 2008 objavila, da bodo mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih imenskih listin, izdani po 30. septembru 2010, primerni kot zavarovanje za kreditne posle Eurosistema le, kadar se uporabi nova struktura hrambe mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Naslednja tabela povzema pravila glede primernosti za različne oblike vrednostnih papirjev po uvedbi kriterijev glede novih zbirnih listin in nove strukture hrambe.
Tabela 1
Pravila glede primernosti za različne oblike vrednostnih papirjev
Zbiren/posamičen |
Prinosniški/imenski |
Nova zbirna listina/klasična zbirna listina/nova struktura hrambe |
Ali je skupni shranjevalec mednarodna centralna depotna družba (*1)? |
Primeren? |
Zbiren |
Prinosniški |
Nova zbirna listina |
Da |
Da |
Ne |
Ne |
|||
Zbiren |
Prinosniški |
Klasična zbirna listina |
/ |
Ne, ampak bodo tisti vrednostni papirji, ki so bili izdani pred 1. januarjem 2007, ostali primerni do zapadlosti, prav tako tudi povečanja obstoječih izdaj po 1. januarju 2007, kadar so kode ISIN zamenljive. |
Zbiren |
Imenski |
Klasična zbirna listina |
/ |
Obveznice, izdane v tej strukturi po 30. septembru 2010, niso več primerne. |
Zbiren |
Imenski |
Nova struktura hrambe |
Da |
Da |
Posamičen |
Prinosniški |
/ |
/ |
Obveznice, izdane v tej strukturi po 30. septembru 2010, niso več primerne. Posamične prinosniške listine, izdane do vključno 30. septembra 2010, ostanejo primerne do zapadlosti. |
(*1)
Ali, kjer bi to prišlo v poštev, v pozitivno ocenjeni centralni depotni družbi. |
PRILOGA XII
PRIMERI OPERACIJ IN POSTOPKOV DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA
Seznam primerov |
|
Primer 1 |
Povratna transakcija za povečevanje likvidnosti na podlagi avkcije s fiksno mero |
Primer 2 |
Povratna transakcija za povečevanje likvidnosti na podlagi avkcije z variabilno mero |
Primer 3 |
Izdaja dolžniških certifikatov Evropske centralne banke (ECB) na podlagi avkcije z variabilno mero |
Primer 4 |
Valutna zamenjava za umikanje likvidnosti na podlagi avkcije z variabilno mero |
Primer 5 |
Valutna zamenjava za povečevanje likvidnosti na podlagi avkcije z variabilno mero |
Primer 6 |
Ukrepi za obvladovanje tveganj |
I. PRIMER 1: POVRATNA TRANSAKCIJA ZA POVEČEVANJE LIKVIDNOSTI NA PODLAGI AVKCIJE S FIKSNO MERO
1. ECB se odloči, da bo povečala likvidnost na trgu s povratno transakcijo na podlagi avkcijskega postopka s fiksno mero.
2. Tri nasprotne stranke predložijo naslednje protiponudbe:
Nasprotna stranka |
Protiponudba (v milijonih EUR) |
Banka 1 |
30 |
Banka 2 |
40 |
Banka 3 |
70 |
Skupaj |
140 |
3. ECB odloči za dodelitev zneska 105 milijonov EUR.
4. Odstotek dodelitve je:
5. Dodelitev nasprotnim strankam je naslednja:
Nasprotna stranka |
Protiponudba (v milijonih EUR) |
Dodelitev (v milijonih EUR) |
Banka 1 |
30 |
22,5 |
Banka 2 |
40 |
30,0 |
Banka 3 |
70 |
52,5 |
Skupaj |
140 |
105,0 |
II. PRIMER 2: POVRATNA TRANSAKCIJA ZA POVEČEVANJE LIKVIDNOSTI NA PODLAGI AVKCIJE Z VARIABILNO MERO
1. ECB se odloči, da bo povečala likvidnost na trgu s povratno transakcijo na podlagi avkcijskega postopka z variabilno mero.
2. Tri nasprotne stranke predložijo naslednje protiponudbe:
|
Znesek (v milijonih EUR) |
||||
Obrestna mera (%) |
Banka 1 |
Banka 2 |
Banka 3 |
Skupaj protiponudbe |
Protiponudbe kumulativno |
3,15 |
|
|
|
0 |
0 |
3,10 |
|
5 |
5 |
10 |
10 |
3,09 |
|
5 |
5 |
10 |
20 |
3,08 |
|
5 |
5 |
10 |
30 |
3,07 |
5 |
5 |
10 |
20 |
50 |
3,06 |
5 |
10 |
15 |
30 |
80 |
3,05 |
10 |
10 |
15 |
35 |
115 |
3,04 |
5 |
5 |
5 |
15 |
130 |
3,03 |
5 |
|
10 |
15 |
145 |
Skupaj |
30 |
45 |
70 |
145 |
|
3. ECB se odloči dodeliti 94 milijonov EUR, z mejno obrestno mero v višini 3,05 %.
4. Vse protiponudbe nad 3.05 % (v kumulativnem znesku 80 milijonov EUR) se sprejmejo v celoti. Pri 3,05 % je odstotek dodelitve:
5. Dodelitev banki 1 po mejni obrestni meri je na primer:
0,4 × 10 = 4
6. Skupna dodelitev banki 1 je:
5 + 5 + 4 = 14
7. Rezultati dodelitve se lahko povzamejo na naslednji način:
|
Znesek (v milijonih EUR) |
|||
Nasprotne stranke |
Banka 1 |
Banka 2 |
Banka 3 |
Skupaj |
Skupaj protiponudbe |
30,0 |
45,0 |
70,0 |
145 |
Skupaj dodelitev |
14,0 |
34,0 |
46,0 |
94 |
8. Če se postopek dodelitve izvaja na podlagi avkcije z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa), je obrestna mera za vse zneske, dodeljene nasprotnim strankam, enaka 3,05 %.
9. Če se postopek dodelitve izvaja na podlagi avkcije z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa), se za zneske, dodeljene nasprotnim strankam, ne uporabi enotna obrestna mera; na primer, banka 1 prejme 5 milijonov EUR po 3,07 %, 5 milijonov EUR po 3,06 % in 4 milijone EUR po 3,05 %.
III. PRIMER 3: IZDAJA DOLŽNIŠKIH CERTIFIKATOV ECB NA PODLAGI AVKCIJE Z VARIABILNO MERO
1. ECB se odloči umakniti likvidnost s trga z izdajo dolžniških certifikatov na podlagi avkcijskega postopka z variabilno mero.
2. Tri nasprotne stranke predložijo naslednje protiponudbe:
|
Znesek (v milijonih EUR) |
||||
Obrestna mera (%) |
Banka 1 |
Banka 2 |
Banka 3 |
Skupaj |
Protiponudbe kumulativno |
3,00 |
|
|
|
0 |
0 |
3,01 |
5 |
|
5 |
10 |
10 |
3,02 |
5 |
5 |
5 |
15 |
25 |
3,03 |
5 |
5 |
5 |
15 |
40 |
3,04 |
10 |
5 |
10 |
25 |
65 |
3,05 |
20 |
40 |
10 |
70 |
135 |
3,06 |
5 |
10 |
10 |
25 |
160 |
3,08 |
5 |
|
10 |
15 |
175 |
3,10 |
|
5 |
|
5 |
180 |
Skupaj |
55 |
70 |
55 |
180 |
|
3. ECB se odloči dodeliti nominalni znesek v višini 124,5 milijona EUR, z mejno obrestno mero v višini 3,05 %.
4. Vse protiponudbe pod 3,05 % (v kumulativnem znesku 65 milijonov EUR) se sprejmejo v celoti. Pri 3,05 % je odstotek dodelitve:
5. Dodelitev banki 1 po mejni obrestni meri je na primer:
0,85 × 20 = 17
6. Skupna dodelitev banki 1 je:
5 + 5 + 5 + 10 + 17 = 42
7. Rezultati dodelitve se lahko povzamejo na naslednji način:
|
Znesek (v milijonih EUR) |
|||
Nasprotne stranke |
Banka 1 |
Banka 2 |
Banka 3 |
Skupaj |
Skupaj protiponudbe |
55,0 |
70,0 |
55,0 |
180,0 |
Skupaj dodelitev |
42,0 |
49,0 |
33,5 |
124,5 |
IV. PRIMER 4: VALUTNA ZAMENJAVA ZA UMIKANJE LIKVIDNOSTI NA PODLAGI AVKCIJE Z VARIABILNO MERO
1. ECB se odloči umakniti likvidnost s trga z izvedbo valutne zamenjave eura proti ameriškemu dolarju na podlagi avkcijskega postopka z variabilno mero. (Opomba: euro je v tem primeru valuta s premijo.)
2. Tri nasprotne stranke predložijo naslednje protiponudbe:
|
Znesek (v milijonih EUR) |
||||
Swap točke (× 10 000 ) |
Banka 1 |
Banka 2 |
Banka 3 |
Skupaj |
Protiponudbe kumulativno |
6,84 |
|
|
|
0 |
0 |
6,80 |
5 |
|
5 |
10 |
10 |
6,76 |
5 |
5 |
5 |
15 |
25 |
6,71 |
5 |
5 |
5 |
15 |
40 |
6,67 |
10 |
10 |
5 |
25 |
65 |
6,63 |
25 |
35 |
40 |
100 |
165 |
6,58 |
10 |
20 |
10 |
40 |
205 |
6,54 |
5 |
10 |
10 |
25 |
230 |
6,49 |
|
5 |
|
5 |
235 |
Skupaj |
65 |
90 |
80 |
235 |
|
3. ECB se odloči dodeliti 158 milijonov EUR, z mejnimi swap točkami v višini 6,63. Vse protiponudbe nad 6,63 (v kumulativnem znesku 65 milijonov EUR) se v celoti sprejmejo. Pri 6,63 je odstotek dodelitve:
4. Dodelitev banki 1 pri mejni swap točki je na primer:
0,93 × 25 = 23,25
5. Skupna dodelitev banki 1 je:
5 + 5 + 5 + 10 + 23,25 = 48,25
6. Rezultati dodelitve se lahko povzamejo na naslednji način:
|
Znesek (v milijonih EUR) |
|||
Nasprotne stranke |
Banka 1 |
Banka 2 |
Banka 3 |
Skupaj |
Skupaj protiponudbe |
65,0 |
90,0 |
80,0 |
235,0 |
Tabela 5 Skupaj dodelitev |
48,25 |
52,55 |
57,20 |
158,0 |
7. ECB za operacijo fiksira promptni devizni tečaj EUR/USD pri 1,1300.
8. Če se postopek dodelitve izvaja na podlagi avkcije z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa), Eurosistem na datum začetka operacije kupi 158 000 000 EUR in proda 178 540 000 USD. Na datum zapadlosti operacije Eurosistem proda 158 000 000 EUR in kupi 178 644 754 USD (terminski devizni tečaj je 1,130663 = 1,1300 + 0,000663).
9. Če se postopek dodelitve izvaja na podlagi avkcije z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa), Eurosistem zamenja zneske v eurih in ameriških dolarjih, kakor je prikazano v spodnji tabeli:
Promptna transakcija |
Terminska transakcija |
||||
Devizni tečaj |
Nakup EUR |
Prodaja USD |
Devizni tečaj |
Prodaja EUR |
Nakup USD |
1,1300 |
|
|
1,130684 |
|
|
1,1300 |
10 000 000 |
11 300 000 |
1,130680 |
10 000 000 |
11 306 800 |
1,1300 |
15 000 000 |
16 950 000 |
1,130676 |
15 000 000 |
16 960 140 |
1,1300 |
15 000 000 |
16 950 000 |
1,130671 |
15 000 000 |
16 960 065 |
1,1300 |
25 000 000 |
28 250 000 |
1,130667 |
25 000 000 |
28 266 675 |
1,1300 |
93 000 000 |
105 090 000 |
1,130663 |
93 000 000 |
105 151 659 |
1,1300 |
|
|
1,130658 |
|
|
1,1300 |
|
|
1,130654 |
|
|
1,1300 |
|
|
1,130649 |
|
|
Tabela 6 |
158 000 000 |
178 540 000 |
|
158 000 000 |
178 645 339 |
V. PRIMER 5: VALUTNA ZAMENJAVA ZA POVEČEVANJE LIKVIDNOSTI NA PODLAGI AVKCIJE Z VARIABILNO MERO
1. ECB se odloči povečati likvidnost na trgu z izvedbo valutne zamenjave eura proti ameriškemu dolarju na podlagi avkcijskega postopka z variabilno mero. (Opomba: euro je v tem primeru valuta s premijo.)
2. Tri nasprotne stranke predložijo naslednje protiponudbe:
|
Znesek (v milijonih EUR) |
||||
Swap točke (× 10 000 ) |
Banka 1 |
Banka 2 |
Banka 3 |
Skupaj |
Protiponudbe kumulativno |
6,23 |
|
|
|
|
|
6,27 |
5 |
|
5 |
10 |
10 |
6,32 |
5 |
|
5 |
10 |
20 |
6,36 |
10 |
5 |
5 |
20 |
40 |
6,41 |
10 |
10 |
20 |
40 |
80 |
6,45 |
20 |
40 |
20 |
80 |
160 |
6,49 |
5 |
20 |
10 |
35 |
195 |
6,54 |
5 |
5 |
10 |
20 |
215 |
6,58 |
|
5 |
|
5 |
220 |
Tabela 7 Skupaj |
60 |
85 |
75 |
220 |
|
3. ECB se odloči dodeliti 197 milijonov EUR, z mejnimi swap točkami v višini 6,54. Vse protiponudbe pod 6,54 (v kumulativnem znesku 195 milijonov EUR) se v celoti sprejmejo. Pri 6,54 je odstotek dodelitve:
4. Dodelitev banki 1 po mejnih swap točkah je na primer:
0,10 × 5 = 0,5
5. Skupna dodelitev banki 1 je:
5 + 5 + 10 + 10 + 20 + 5 + 0,5 = 55,5
6. Rezultati dodelitve se lahko povzamejo na naslednji način:
|
Znesek (v milijonih EUR) |
|||
Nasprotne stranke |
Banka 1 |
Banka 2 |
Banka 3 |
Skupaj |
Skupaj protiponudbe |
60,0 |
85,0 |
75,0 |
220 |
Skupaj dodelitev |
55,5 |
75,5 |
66,0 |
197 |
7. ECB za operacijo fiksira promptni devizni tečaj EUR/USD pri 1,1300.
8. Če se postopek dodelitve izvaja na podlagi avkcije z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa), Eurosistem na datum začetka operacije proda 197 000 000 EUR in kupi 222 610 000 USD. Na datum zapadlosti operacije Eurosistem kupi 197 000 000 EUR in proda 222 738 838 USD (terminski devizni tečaj je 1,130654 = 1,1300 + 0,000654).
9. Če se postopek dodelitve izvaja na podlagi avkcije z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa), Eurosistem zamenja zneske v eurih in ameriških dolarjih, kakor je prikazano v spodnji tabeli:
Promptna transakcija |
Terminska transakcija* |
||||
Devizni tečaj |
Prodaja EUR |
Nakup USD |
Devizni tečaj |
Nakup EUR |
Prodaja USD |
1,1300 |
|
|
1,130623 |
|
|
1,1300 |
10 000 000 |
11 300 000 |
1,130627 |
10 000 000 |
11 306 270 |
1,1300 |
10 000 000 |
11 300 000 |
1,130632 |
10 000 000 |
11 306 320 |
1,1300 |
20 000 000 |
22 600 000 |
1,130636 |
20 000 000 |
22 612 720 |
1,1300 |
40 000 000 |
45 200 000 |
1,130641 |
40 000 000 |
45 225 640 |
1,1300 |
80 000 000 |
90 400 000 |
1,130645 |
80 000 000 |
90 451 600 |
1,1300 |
35 000 000 |
39 550 000 |
1,130649 |
35 000 000 |
39 572 715 |
1,1300 |
2 000 000 |
2 260 000 |
1,130654 |
2 000 000 |
2 261 308 |
1,1300 |
|
|
1,130658 |
|
|
Skupaj |
197 000 000 |
222 610 000 |
|
197 000 000 |
222 736 573 |
VI. PRIMER 6: UKREPI ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ
1. Ta primer prikazuje okvir za obvladovanje tveganj, ki se uporablja za finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema. Primer temelji na predpostavki, da se pri izračunu potrebe po pozivu h kritju upoštevajo obračunane obresti na zagotovljeno likvidnost in da znaša prag za poziv h kritju 0,5 % zagotovljene likvidnosti. Primer temelji na predpostavki, da nasprotna stranka sodeluje pri naslednjih operacijah denarne politike Eurosistema:
pri operaciji glavnega refinanciranja, ki se začne 30. julija 2014 in konča 6. avgusta 2014, kjer se nasprotni stranki dodeli 50 milijonov EUR po obrestni meri 0,15 %;
pri operaciji dolgoročnejšega refinanciranja, ki se začne 31. julija 2014 in konča 23. oktobra 2014, kjer se nasprotni stranki dodeli 45 milijonov EUR po obrestni meri 0,15 %;
pri operaciji glavnega refinanciranja, ki se začne 6. avgusta 2014 in konča 13. avgusta 2014, kjer se nasprotni stranki dodeli 35 milijonov EUR po obrestni meri 0,15 %.
2. Značilnosti tržnega finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka mobilizira za kritje teh operacij, so navedene v tabeli 1.
Tabela 1
Tržno finančno premoženje, mobilizirano v transakcijah
Značilnosti
Ime |
Kategorija finančnega premoženja |
Datum zapadlosti |
Opredelitev kupona |
Frekvenca kupona |
Preostala zapadlost |
Odbitek |
Finančno premoženje A |
►M9 Jumbo krite obveznice ◄ |
30.8.2018 |
Fiksen |
6 mesecev |
4 leta |
2,50 % |
Finančno premoženje B |
Državne obveznice |
19.11.2018 |
Variabilen |
12 mesecev |
4 leta |
0,50 % |
Finančno premoženje C |
Podjetniške obveznice |
12.5.2025 |
Brezkuponski |
|
> 10 let |
13,00 % |
Cene v odstotkih (vključno z obračunanimi obrestmi) (*1)
30.7.2014 |
31.7.2014 |
1.8.2014 |
4.8.2014 |
5.8.2014 |
6.8.2014 |
7.8.2014 |
101,61 |
101,21 |
99,50 |
99,97 |
99,73 |
100,01 |
100,12 |
|
98,12 |
97,95 |
98,15 |
98,56 |
98,59 |
98,57 |
|
|
|
|
|
53,71 |
53,62 |
(*1)
Cene, prikazane za določen datum vrednotenja, ustrezajo najbolj reprezentativni ceni na delovni dan pred tem datumom vrednotenja. |
SISTEM OZNAČEVANJA FINANČNEGA PREMOŽENJA KOT ZAVAROVANJE
Najprej se predpostavlja, da nacionalna centralna banka (NCB) pri transakcijah uporablja sistem, kjer se osnovno finančno premoženje označi za vsako transakcijo. Vrednotenje finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, se izvaja dnevno. Okvir za obvladovanje tveganj se lahko opiše na naslednji način (glej tudi tabelo 2 spodaj):
Dne 30. julija 2014 nasprotna stranka začne transakcijo začasne prodaje z NCB, ki odkupi 50,6 milijona EUR finančnega premoženja A. Finančno premoženje A je ►M9 'jumbo' krita obveznice ◄ , s fiksnim kuponom, ki zapade v plačilo 30. avgusta 2018 in ima stopnjo kreditne kvalitete 1–2. Torej ima preostalo zapadlost štiri leta, kar pomeni odbitek pri vrednotenju v višini 2,5 %. Tržna cena finančnega premoženja A na referenčnem trgu na ta dan znaša 101,61 %, kar vključuje obračunane obresti kupona. Nasprotna stranka mora zagotoviti tak znesek finančnega premoženja A, ki po 2,5-odstotnem odbitku pri vrednotenju presega dodeljeni znesek 50 milijonov EUR. Nasprotna stranka zato dostavi finančno premoženje A v nominalnem znesku 50,6 milijona EUR, katerega prilagojena tržna vrednost na ta dan znaša 50 129 294 EUR.
Dne 31. julija 2014 nasprotna stranka začne transakcijo začasne prodaje z NCB, ki odkupi 21 milijonov EUR finančnega premoženja A (tržna cena 101,21 %, odbitek pri vrednotenju 2,5 %) in 25 milijonov EUR finančnega premoženja B (tržna cena 98,02 %). Finančno premoženje B je državna obveznica s plačili izplačil kuponov po variabilni obrestni meri in stopnjo kreditne kvalitete 1-2, za kar se uporablja 0,5-odstotni odbitek pri vrednotenju. Prilagojena tržna vrednost finančnega premoženja A in finančnega premoženja B na ta dan znaša 45 130 098 EUR, torej presega zahtevani znesek 45 000 000 EUR.
Dne 31. julija 2014 se prevrednoti osnovno finančno premoženje pri operaciji glavnega refinanciranja, ki se je začela 30. julija 2014. S tržno ceno 101,21 % je tržna cena finančnega premoženja A po odbitku pri vrednotenju še vedno v mejah spodnjega in zgornjega praga za poziv h kritju. V začetku mobilizirano zavarovanje se zato obravnava, kakor da krije tako začetni dani znesek zagotovljene likvidnosti kot tudi obračunane obresti, ki znašajo 208 EUR.
Dne 1. avgusta 2014 se osnovno finančno premoženje prevrednoti: tržna cena finančnega premoženja A je 99,50 % in tržna cena finančnega premoženja B je 97,95 %. Obračunane obresti znašajo 417 EUR za operacijo glavnega refinanciranja, ki se je začela 30. julija 2014, in 188 EUR za operacijo dolgoročnejšega refinanciranja, ki se je začela 31. julija 2014. Posledično prilagojena tržna vrednost finančnega premoženja A v prvi transakciji pade pod znesek transakcije, ki se mora pokriti, tj. zagotovljena likvidnost plus obračunane obresti, za 912 092 EUR, in tudi pod spodnjo raven poziva h kritju, ki znaša 49 750 415 EUR. Nasprotna stranka dostavi 950 000 EUR finančnega premoženja A v nominalni vrednosti, s čimer se po zmanjšanju tržne vrednosti, izračunane na cene 99,50 %, za 2,5-odstotni odbitek, ponovno vzpostavi zadostno zavarovalno kritje. NCB lahko izvajajo pozive h kritju z denarnimi sredstvi namesto z vrednostnimi papirji.
Poziv h kritju je potreben tudi za drugo transakcijo, ker je prilagojena tržna vrednost osnovnega finančnega premoženja, uporabljenega v tej transakciji (44 737 688 EUR), manjša od spodnje ravni poziva h kritju (44 775 187 EUR). Nasprotna stranka zato dostavi 270 000 EUR finančnega premoženja B s prilagojeno tržno vrednostjo 263 143 EUR.
Dne 4. in 5. avgusta 2014 se osnovno finančno premoženje prevrednoti, ne da bi to povzročilo poziv h kritju za transakcije, ki so se začele 30. in 31. julija 2014.
Dne 6. avgusta 2014 nasprotna stranka odplača likvidnost, zagotovljeno v okviru operacije glavnega refinanciranja, ki se je začela 30. julija 2014, vključno z obračunanimi obrestmi v višini 1 458 EUR. NCB vrne 51 550 000 EUR finančnega premoženja A v nominalni vrednosti.
Nasprotna stranka istega dne začne novo transakcijo začasne prodaje z NCB, ki odkupi 75 milijonov EUR finančnega premoženja C v nominalni vrednosti. Ker je finančno premoženje C brezkuponska podjetniška obveznica s preostalo zapadlostjo več kakor deset let in stopnjo kreditne kvalitete 1-2, za kar se uporablja 13-odstotni odbitek pri vrednotenju, znaša tržna vrednost po odbitku na ta dan 35 045 775 EUR. Prevrednotenje osnovnega finančnega premoženja v operaciji dolgoročnejšega refinanciranja, ki se je začela 31. julija 2014, kaže, da prilagojena tržna vrednost zagotovljenega finančnega premoženja presega zgornjo raven poziva h kritju za približno, zato NCB vrne nasprotni stranki 262 000 EUR finančnega premoženja B v nominalni vrednosti. Če bi morala NCB plačati kritje nasprotni stranki v zvezi z drugo transakcijo, se lahko tako kritje v nekaterih primerih pobota s kritjem, ki ga je nasprotna stranka plačala NCB v zvezi s prvo transakcijo. Kot posledica bi se izvedla samo ena poravnava kritja.
SISTEM S SKLADOM FINANČNEGA PREMOŽENJA
Drugič, predpostavlja se, da se za transakcije z NCB uporablja sistem s skladom finančnega premoženja, kjer finančno premoženje, vključeno v sklad finančnega premoženja, ki ga bo uporabila nasprotna stranka, ni označeno za določene transakcije:
v tem primeru se uporabi isto zaporedje transakcij kakor v zgornjem primeru, ki opisuje sistem označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje. Glavna razlika je v tem, da mora prilagojena tržna vrednost celotnega finančnega premoženja v skladu na datum prevrednotenja pokriti celotni znesek iz vseh neporavnanih operacij, ki jih ima nasprotna stranka z NCB. Poziv h kritju v višini 1 174 592 EUR, ki nastopi dne 1. avgusta 2014, je v tem primeru enak tistemu, ki se zahteva v primeru sistema označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje. Nasprotna stranka dostavi 1 300 000 EUR finančnega premoženja A v nominalni vrednosti, s čimer se po zmanjšanju tržne vrednosti, izračunane na podlagi cene 99,50 %, za 2,5-odstotni odbitek, ponovno vzpostavi zadostno zavarovalno kritje;
poleg tega lahko nasprotna stranka dne 6. avgusta 2014, ko zapade operacija glavnega refinanciranja, ki se je začela 30. julija 2014, obdrži finančno premoženje na svojem zbirnem računu. Finančno premoženje se lahko tudi zamenja za drugo finančno premoženje, kot kaže primer, kjer se 51,9 milijona EUR finančnega premoženja A v nominalni vrednosti zamenja s 75,5 milijona EUR finančnega premoženja C v nominalni vrednosti, da se pokrijejo zagotovljena likvidnost in obračunane obresti iz vseh operacij refinanciranja;
okvir za obvladovanje tveganj, uporabljen pri sistemu s skladom finančnega premoženja, je opisan v tabeli 3.
Tabela 2
Sistem označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje
Datum |
Neporavnane transakcije |
Datum začetka |
Datum zaključka |
Obrestna mera |
Zagotovljena likvidnost |
Obračunane obresti |
Skupni znesek, ki zahteva kritje |
Spodnji znesek poziva h kritju |
Zgornji znesek poziva h kritju |
Prilagojena tržna vrednost |
Poziv h kritju |
30.7.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
— |
50 000 000 |
49 750 000 |
50 250 000 |
50 129 294 |
— |
31.7.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
208 |
50 000 208 |
49 750 207 |
50 250 209 |
49 931 954 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
— |
45 000 000 |
44 775 000 |
45 225 000 |
45 130 098 |
— |
1.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
417 |
50 000 417 |
49 750 415 |
50 250 419 |
49 088 325 |
– 912 092 |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
188 |
45 000 188 |
44 775 187 |
45 225 188 |
44 737 688 |
– 262 500 |
4.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
1 042 |
50 001 042 |
49 751 036 |
50 251 047 |
50 246 172 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
750 |
45 000 750 |
44 775 746 |
45 225 754 |
45 147 350 |
— |
5.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
1 250 |
50 001 250 |
49 751 244 |
50 251 256 |
50 125 545 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
938 |
45 000 938 |
44 775 933 |
45 225 942 |
45 201 299 |
— |
6.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
6.8.2014 |
13.8.2014 |
0,15 |
35 000 000 |
— |
35 000 000 |
34 825 000 |
35 175 000 |
35 045 775 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
1 125 |
45 001 125 |
44 776 119 |
45 226 131 |
45 266 172 |
265 047 |
7.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
6.8.2014 |
13.8.2014 |
0,15 |
35 000 000 |
146 |
35 000 146 |
34 825 145 |
35 175 147 |
34 987 050 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
1 313 |
45 001 313 |
44 776 306 |
45 226 319 |
45 026 704 |
— |
Tabela 3
Sistem s skladom finančnega premoženja
Datum |
Neporavnane transakcije |
Datum začetka |
Datum zaključka |
Obrestna mera |
Zagotovljena likvidnost |
Obračunane obresti |
Skupni znesek, ki zahteva kritje |
Spodnji znesek poziva h kritju (*1) |
Zgornji znesek poziva h kritju (*2) |
Prilagojena tržna vrednost |
Poziv h kritju |
30.7.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
— |
50 000 000 |
49 750 000 |
Se ne uporablja |
50 129 294 |
— |
31.7.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
208 |
95 000 208 |
94 525 207 |
Se ne uporablja |
95 062 051 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
— |
|
|
|
|
|
1.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
417 |
95 000 604 |
94 525 601 |
Se ne uporablja |
93 826 013 |
– 1 174 592 |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
188 |
|
|
|
|
|
4.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
1 042 |
95 001 792 |
94 526 783 |
Se ne uporablja |
95 470 989 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
750 |
|
|
|
|
|
5.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
30.7.2014 |
6.8.2014 |
0,15 |
50 000 000 |
1 250 |
95 002 188 |
94 527 177 |
Se ne uporablja |
95 402 391 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
938 |
|
|
|
|
|
6.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
6.8.2014 |
13.8.2014 |
0,15 |
35 000 000 |
— |
80 001 125 |
79 601 119 |
Se ne uporablja |
80 280 724 |
— |
|
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
1 125 |
|
|
|
|
|
7.8.2014 |
Glavno refinanciranje |
6.8.2014 |
13.8.2014 |
0,15 |
35 000 000 |
146 |
80 001 458 |
79 601 451 |
Se ne uporablja |
80 239 155 |
— |
30.7.2014 |
Dolgoročnejše refinanciranje |
31.7.2014 |
29.10.2014 |
0,15 |
45 000 000 |
1 313 |
|
|
|
|
|
(*1)
V sistemu s skladom finančnega premoženja je spodnji znesek poziva h kritju najnižji prag za poziv h kritju. V praksi večina NCB zahteva dodatno zavarovanje, kadar prilagojena tržna vrednost sklada zavarovanja po odbitku pade pod skupni znesek, ki zahteva kritje.
(*2)
V sistemu s skladom finančnega premoženja pojem zgornjega zneska poziva h kritju ni relevanten, saj si bo nasprotna stranka nenehno prizadevala preseči znesek danega zavarovanja, da bi čim bolj zmanjšala transakcije v operaciji. |
PRILOGA XIIa
Subjekt, ki se šteje za agencijo, kakor je opredeljena v točki (2) člena 2 te smernice, mora za to, da bi se njegovo primerno tržno finančno premoženje uvrstilo v kategorijo odbitkov II, kakor je določeno v tabeli 1 v Prilogi k Smernici (EU) 2016/65 (ECB/2015/35), izpolnjevati naslednja kvantitativna kriterija:
povprečje vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala, znaša v referenčnem obdobju najmanj 10 milijard EUR in
povprečje vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala in pri katerem neodplačana nominalna vrednost posameznega finančnega premoženja znaša najmanj 500 milijonov EUR, v referenčnem obdobju znaša najmanj 50 % povprečja vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala, v referenčnem obdobju.
Izpolnjevanje teh kvantitativnih kriterijev se enkrat na leto preveri tako, da se v vsakem posameznem letu izračuna ustrezno povprečje v enoletnem referenčnem obdobju, ki se začne 1. avgusta preteklega leta in konča 31. julija tekočega leta.
PRILOGA XIII
KORELACIJSKA TABELA
Ta smernica |
Smernica ECB/2011/14 |
Sklep ECB/2013/6 |
Sklep ECB/2013/35 |
Sklep ECB/2014/23 |
Člen 1(1) |
|
|
|
|
Člen 1(2) |
Člen 1 |
|
|
|
Člen 1(3) |
Uvod |
|
|
|
Člen 1(4) |
Oddelek 1.6 |
|
|
|
Člen 1(5) |
|
|
Člen 2 |
|
Člen 2(1) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(2) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 2(3) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(4) |
Oddelek 5.2.1, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(5) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(6) |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 2(7) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(8) |
Oddelek 3.1.1.2 |
|
|
|
Člen 2(9) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(10) |
|
|
|
|
Člen 2(11) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(12) |
|
|
|
|
Člen 2(13) |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 2(14) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(15) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(16) |
Oddelek 6.6 |
|
|
|
Člen 2(17) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(18) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(19) |
Priloga II, točka 20 |
|
|
|
Člen 2(20) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(21) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(22) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(23) |
|
|
|
|
Člen 2(24) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(25) |
|
|
|
|
Člen 2(26) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(27) |
|
|
Člen 3(2)(b)(ii)(d) |
|
Člen 2(28) |
|
|
Člen 10 |
|
Člen 2(29) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(30) |
Oddelek 4.1.3, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(31) |
|
|
|
|
Člen 2(32) |
|
|
|
|
Člen 2(33) |
|
|
|
|
Člen 2(34) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(35) |
|
|
|
|
Člen 2(36) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(37) |
|
|
|
|
Člen 2(38) |
Oddelek 5.1.1.3, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(39) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 2(40) |
Oddelek 3.4.1, 3.4.2, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(41) |
Oddelek 6.6.1 |
|
|
|
Člen 2(42) |
|
|
|
|
Člen 2(43) |
|
|
|
|
Člen 2(44) |
|
|
|
|
Člen 2(45) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(46) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(47) |
|
|
|
|
Člen 2(48) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 2(49) |
|
|
|
|
Člen 2(50) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(51) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(52) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(53) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(54) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(55) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(56) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(57) |
|
|
|
|
Člen 2(58) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(59) |
|
|
|
|
Člen 2(60) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(61) |
|
|
|
|
Člen 2(62) |
|
|
|
|
Člen 2(63) |
|
|
|
|
Člen 2(64) |
Oddelek 5.1.5.4, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(65) |
|
|
|
|
Člen 2(66) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(67) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(68) |
|
|
|
|
Člen 2(69) |
Oddelek 6.2.1.3 |
|
|
|
Člen 2(70) |
Oddelek 6.2.2 |
|
|
|
Člen 2(71) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 2(72) |
Oddelek 3.2.1, 3.2.2, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(73) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(74) |
|
|
|
|
Člen 2(75) |
|
|
|
|
Člen 2(76) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(77) |
Oddelek 3.1.1.2, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(78) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(79) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(80) |
Oddelek 3.1.1.1 |
|
|
|
Člen 2(81) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(82) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(83) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(84) |
Oddelek 5.1.5.4, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(85) |
|
|
|
|
Člen 2(86) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(87) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(88) |
|
|
|
|
Člen 2(89) |
Oddelek 3.4.3 |
|
|
|
Člen 2(90) |
|
|
|
|
Člen 2(91) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(92) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(93) |
|
|
|
|
Člen 2(94) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(95) |
|
|
|
|
Člen 2(96) |
|
|
|
|
Člen 2(97) |
Okvir 7, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(98) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(99) |
Oddelek 5.1.1.3, Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 2(100) |
|
|
|
|
Člen 3(1) |
Oddelek 1.3 |
|
|
|
Člen 3(2) |
|
|
|
|
Člen 4 |
|
|
|
|
Člen 5(1) |
Preambula poglavja 3 |
|
|
|
Člen 5(2) |
Preambula poglavja 3 |
|
|
|
Člen 5(3) |
Preambula poglavja 3, Oddelek 1.3.3 |
|
|
|
Člen 5(4) |
Preambula poglavja 3, Oddelek 1.3.3, Oddelek 3.1.5 |
|
|
|
Člen 5(5) |
Oddelek 1.3.1 |
|
|
|
Člen 6(1) |
Oddelek 3.1.1.1 |
|
|
|
Člen 6(2) |
Oddelek 3.1.2 |
|
|
|
Člen 6(3) |
|
|
|
|
Člen 6(4) |
|
|
|
|
Člen 6(5) |
|
|
|
|
Člen 6(6) |
|
|
|
|
Člen 7(1) |
Oddelek 3.1.1.1 |
|
|
|
Člen 7(2) |
Oddelek 3.1.3 |
|
|
|
Člen 7(3) |
|
|
|
|
Člen 7(4) |
|
|
|
|
Člen 7(5) |
|
|
|
|
Člen 7(6) |
Oddelek 3.1.3 |
|
|
|
Člen 8(1) |
Oddelek 3.1.4 |
|
|
|
Člen 8(2) |
Oddelek 3.1.4 |
|
|
|
Člen 8(3) |
Oddelek 5.1.2.3, 5.2.5 |
|
|
|
Člen 8(4) |
Oddelek 3.1.4 |
|
|
|
Člen 9(1) |
Oddelek 3.1.5 |
|
|
|
Člen 9(2) |
Oddelek 3.1.5 |
|
|
|
Člen 9(3) |
Oddelek 3.1.4 |
|
|
|
Člen 10(1) |
|
|
|
|
Člen 10(2) |
Priloga II |
|
|
|
Člen 10(3) |
|
|
|
|
Člen 10(4) |
|
|
|
|
Člen 10(5) |
Oddelek 6.1 |
|
|
|
Člen 11(1) |
Oddelek 3.4.1 |
|
|
|
Člen 11(2) |
Priloga II |
|
|
|
Člen 11(3) |
Oddelek 3.4.3 |
|
|
|
Člen 11(4) |
Oddelek 3.4.3 |
|
|
|
Člen 11(5) |
Oddelek 3.4.4 |
|
|
|
Člen 11(6) |
|
|
|
|
Člen 12(1) |
Oddelek 3.5.1 |
|
|
|
Člen 12(2) |
Oddelek 3.5.2 |
|
|
|
Člen 12(3) |
|
|
|
Člen 1 |
Člen 12(4) |
Oddelek 3.5.3 |
|
|
|
Člen 12(5) |
Oddelek 3.1.3 |
|
|
|
Člen 12(6) |
Oddelek 3.5 |
|
|
|
Člen 12(7) |
|
|
|
|
Člen 13(1) |
Oddelek 3.3.2 |
|
|
|
Člen 13(2) |
Oddelek 3.3.2 |
|
|
|
Člen 13(3) |
Oddelek 3.3.2 |
|
|
|
Člen 13(4) |
Oddelek 3.3.3 |
|
|
|
Člen 13(5) |
Oddelek 3.3.4 |
|
|
|
Člen 13(6) |
|
|
|
|
Člen 14(1) |
Oddelek 3.2.2 |
|
|
|
Člen 14(2) |
Oddelek 3.2.3 |
|
|
|
Člen 14(3) |
Oddelek 3.2.4 |
|
|
|
Člen 14(4) |
|
|
|
|
Člen 15(1) |
Oddelek 3.2, Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 15(2) |
|
|
|
|
Člen 15(3) |
|
|
|
|
Člen 16(1) |
Oddelek 2.3 |
|
|
|
Člen 16(2) |
Oddelek 2.3 |
|
|
|
Člen 17(1) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 17(2) |
|
|
|
|
Člen 17(3) |
Oddelek 4.1.1, Oddelek 4.2.1 |
|
|
|
Člen 17(4) |
Oddelek 4.1.5, Oddelek 4.2.5 |
|
|
|
Člen 17(5) |
Oddelek 4.1.5 |
|
|
|
Člen 17(6) |
Oddelek 4.1.4 |
|
|
|
Člen 17(7) |
|
|
|
|
Člen 18(1) |
Oddelek 4.1.1, Oddelek 4.1.2 |
|
|
|
Člen 18(2) |
Oddelek 4.1.2 |
|
|
|
Člen 18(3) |
Oddelek 4.1.3 |
|
|
|
Člen 18(4) |
Oddelek 4.1.3 |
|
|
|
Člen 19(1) |
Oddelek 4.1.3 |
|
|
|
Člen 19(2) |
|
|
|
|
Člen 19(3) |
|
|
|
|
Člen 19(4) |
|
|
|
|
Člen 19(5) |
Oddelek 4.1.3 |
|
|
|
Člen 19(6) |
Oddelek 4.1.3 |
|
|
|
Člen 20(1) |
Oddelek 4.1.4 |
|
|
|
Člen 20(2) |
Oddelek 4.1.4 |
|
|
|
Člen 20(3) |
|
|
|
|
Člen 21(1) |
Oddelek 4.2.1 |
|
|
|
Člen 21(2) |
|
|
|
Člen 1 |
Člen 21(3) |
Oddelek 4.2.2 |
|
|
|
Člen 21(4) |
Oddelek 4.2.3 |
|
|
|
Člen 22(1) |
Oddelek 4.2.3 |
|
|
|
Člen 22(2) |
Oddelek 4.2.3 |
|
|
|
Člen 22(3) |
Oddelek 4.2.3 |
|
|
|
Člen 23(1) |
Oddelek 4.2.4 |
|
|
|
Člen 23(2) |
Oddelek 4.2.4 |
|
|
|
Člen 23(3) |
|
|
|
|
Člen 24 |
|
|
|
|
Člen 25(1) |
Oddelek 5.1.1, Oddelek 5.1.1.3 |
|
|
|
Člen 25(2) |
Oddelek 5.1.1, Oddelek 5.1.2.3 |
|
|
|
Člen 25(3) |
Oddelek 5.1.1.3 |
|
|
|
Člen 26(1) |
Oddelek 5.1.1.1 |
|
|
|
Člen 26(2) |
Oddelek 5.1.1.1 |
|
|
|
Člen 26(3) |
Oddelek 5.1.1.1 |
|
|
|
Člen 26(4) |
Oddelek 5.1.1.1 |
|
|
|
Člen 27(1) |
Oddelek 5.1.1.2 |
|
|
|
Člen 27(2) |
Oddelek 5.1.1.2 |
|
|
|
Člen 27(3) |
Oddelek 5.1.1.2 |
|
|
|
Člen 27(4) |
Oddelek 5.1.1.2 |
|
|
|
Člen 28(1) |
Oddelek 5.1.2 |
|
|
|
Člen 28(2) |
Oddelek 5.1.2 |
|
|
|
Člen 28(3) |
Oddelek 5.1.2, Oddelek 5.1.2.3 |
|
|
|
Člen 29(1) |
Oddelek 5.1.2.2-5.1.2.3 |
|
|
|
Člen 29(2) |
Oddelek 5.1.2.2-5.1.2.3 |
|
|
|
Člen 30(1) |
Oddelek 5.1.3. |
|
|
|
Člen 30(2) |
Oddelek 5.1.3. |
|
|
|
Člen 30(3) |
|
|
|
|
Člen 30(4) |
Oddelek 5.1.3. |
|
|
|
Člen 30(5) |
Oddelek 5.1.3. |
|
|
|
Člen 31(1) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 31(2) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 32(1) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 32(2) |
Oddelek 5.1.1.3 |
|
|
|
Člen 32(3) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 32(4) |
Oddelek 5.1.1.3 |
|
|
|
Člen 32(5) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 32(6) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 33(1) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 33(2) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 33(3) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 33(4) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 34(1) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 34(2) |
Dodatek 2 |
|
|
|
Člen 35(1) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 35(2) |
|
|
|
|
Člen 35(3) |
|
|
|
|
Člen 36(1) |
Oddelek 5.1.4 |
|
|
|
Člen 36(2) |
|
|
|
|
Člen 36(3) |
|
|
|
|
Člen 37(1) |
Oddelek 5.1.5.1 |
|
|
|
Člen 37(2) |
|
|
|
|
Člen 38(1) |
Oddelek 5.1.5.2 |
|
|
|
Člen 38(2) |
Oddelek 5.1.5.2 |
|
|
|
Člen 39(1) |
Oddelek 5.1.5.2 |
|
|
|
Člen 39(2) |
Oddelek 5.1.5.2 |
|
|
|
Člen 40(1) |
Oddelek 5.1.5.3 |
|
|
|
Člen 40(2) |
|
|
|
|
Člen 41(1) |
Oddelek 5.1.5.3 |
|
|
|
Člen 41(2) |
|
|
|
|
Člen 42 |
Oddelek 5.1.5.4 |
|
|
|
Člen 43 (1) |
Oddelek 5.1.6 |
|
|
|
Člen 43 (2) |
Oddelek 5.1.6 |
|
|
|
Člen 43 (3) |
Oddelek 5.1.6 |
|
|
|
Člen 43 (4) |
|
|
|
|
Člen 44(1) |
Oddelek 5.2.1 |
|
|
|
Člen 44(2) |
Oddelek 5.2.1 |
|
|
|
Člen 45(1) |
Oddelek 5.2.2 |
|
|
|
Člen 45(2) |
Oddelek 5.2.2 |
|
|
|
Člen 45(3) |
Oddelek 5.2.2 |
|
|
|
Člen 46(1) |
Oddelek 5.2.3 |
|
|
|
Člen 46(2) |
Oddelek 5.2.3 |
|
|
|
Člen 46(3) |
Oddelek 5.2.3 |
|
|
|
Člen 47(1) |
Oddelek 5.2.4 |
|
|
|
Člen 47(2) |
Oddelek 5.2.4 |
|
|
|
Člen 48(1) |
Oddelek 5.2.5 |
|
|
|
Člen 48(2) |
Oddelek 5.2.5 |
|
|
|
Člen 49(1) |
Oddelek 5.3.1 |
|
|
|
Člen 49(2) |
Oddelek 5.3.1 |
|
|
|
Člen 50(1) |
Oddelek 5.3.2 |
|
|
|
Člen 50(2) |
Oddelek 5.3.1 |
|
|
|
Člen 51(1) |
Oddelek 5.3.2 |
|
|
|
Člen 51(2) |
Oddelek 5.3.1 |
|
|
|
Člen 51(3) |
Oddelek 5.3.2 |
|
|
|
Člen 52(1) |
Oddelek 5.3.2 |
|
|
|
Člen 52(2) |
|
|
|
|
Člen 53(1) |
Oddelek 5.3.1 |
|
|
|
Člen 53(2) |
|
|
|
|
Člen 54(1) |
Oddelek 7.4.2 |
|
|
|
Člen 54(2) |
|
|
|
Člen 2 |
Člen 55 |
Oddelek 2.1 |
|
|
|
Člen 56(1) |
Oddelek 2.1 |
|
|
|
Člen 56(2) |
Oddelek 2.1 |
|
|
|
Člen 56(3) |
Oddelek 2.1 |
|
|
|
Člen 56(4) |
Oddelek 2.1 |
|
|
|
Člen 57(1) |
|
|
|
|
Člen 57(2) |
Oddelek 2.2 |
|
|
|
Člen 57(3) |
Oddelek 2.2, Dodatek 3 |
|
|
|
Člen 57(4) |
Oddelek 2.2,Oddelek 5.2.2 |
|
|
|
Člen 57(5) |
|
|
|
|
Člen 58(1) |
Oddelek 1.5 |
|
|
|
Člen 58(2) |
Oddelek 1.5, Oddelek 6.1 |
|
|
|
Člen 58(3) |
|
|
|
|
Člen 58(4) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 58(5) |
Oddelek 6.1 |
|
|
|
Člen 58(6) |
Oddelek 6.2 |
|
|
|
Člen 59(1) |
Oddelek 6.2.1.2 |
|
|
|
Člen 59(2) |
Oddelek 6.1, Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 59(3) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 59(4) |
|
|
|
|
Člen 59(5) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 59(6) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 59(7) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 60 |
|
|
|
|
Člen 61(1) |
Oddelek 6.2 |
|
|
|
Člen 61(2) |
Oddelek 6.3.2, Priloga k ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 62(1) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
Člen 3(2) |
|
Člen 62(2) |
|
|
Člen 3(2) |
|
Člen 62(3) |
|
|
Člen 3(2) |
|
Člen 63(1) |
|
|
Člen 3(2) |
|
Člen 63(2) |
|
|
|
|
Člen 63(3) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
Člen 3(3) |
|
Člen 63(4) |
|
|
Člen 3(4) |
|
Člen 63(5) |
|
|
Člen 3(5) |
|
Člen 64 |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 65 |
Oddelek 6.2.1.8 |
|
|
|
Člen 66(1) |
Oddelek 6.2.1.3, ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 66(2) |
Oddelek 6.2.1.3 |
|
|
|
Člen 66(3) |
Oddelek 6.2.1.3 |
|
|
|
Člen 67(1) |
Oddelek 6.2.1.4, ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 67(2) |
|
|
|
|
Člen 68(1) |
Oddelek 6.2.1.5, Priloga k ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 68(2) |
Oddelek 6.2.1.5 |
|
|
|
Člen 68(3) |
Oddelek 6.2.1.5, Priloga k ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 69(1) |
Oddelek 6.2.1.6 |
|
|
|
Člen 69(2) |
|
|
|
|
Člen 70(1) |
Oddelek 6.2.1.7 |
|
|
|
Člen 70(2) |
|
|
|
|
Člen 70(3) |
|
|
|
|
Člen 70(4) |
|
|
|
|
Člen 70(5) |
|
|
|
|
Člen 70(6) |
|
|
|
|
Člen 71 |
|
|
|
|
Člen 72 |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 73(1) |
Oddelek 6.2.1.1, ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 73(2) |
|
|
|
|
Člen 73(3) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 73(4) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 73(5) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 73(6) |
|
|
Člen 4 |
|
Člen 73(7) |
|
|
|
|
Člen 74(1) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 74(2) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 74(3) |
|
|
|
|
Člen 74(4) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 75(1) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 75(2) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 76(1) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 76(2) |
|
|
|
|
Člen 77(1) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 77(2) |
|
|
|
|
Člen 78(1) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 78(2) |
|
|
Člen 11 |
|
Člen 79 |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 80(1) |
Oddelek 6.2.1.1 |
|
|
|
Člen 80(2) |
|
|
|
|
Člen 80(3) |
|
|
|
|
Člen 80(4) |
|
|
|
|
Člen 80(5) |
|
|
Člen 5(2) |
|
Člen 81(1) |
Oddelek 6.2.1 |
|
|
|
Člen 81(2) |
|
|
|
|
Člen 82(1) |
Oddelek 6.3.1 |
|
Člen 6(2) |
|
Člen 82(2) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 83 |
|
|
Člen 1 |
|
Člen 84 |
|
|
Člen 1 |
|
Člen 85 |
|
|
|
|
Člen 86 |
|
|
|
|
Člen 87(1) |
Oddelek 6.3.2 |
|
|
|
Člen 87(2) |
|
|
|
|
Člen 87(3) |
Oddelek 6.3.2 |
|
|
|
Člen 88(1) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 88(2) |
|
|
|
|
Člen 89(1) |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 89(2) |
|
|
|
|
Člen 89(3) |
|
|
|
|
Člen 89(4) |
|
|
|
|
Člen 89(5) |
|
|
|
|
Člen 90 |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 91 |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 92 |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 93 |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 94 |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 95(1) |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 95(2) |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 96(1) |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 96(2) |
|
|
|
|
Člen 96(3) |
|
|
|
|
Člen 97 |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 98 |
Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 99(1) |
Oddelek 6.2.3.1 |
|
|
|
Člen 99(2) |
|
|
|
|
Člen 100 |
Dodatek 7 |
|
|
|
Člen 101(1) |
Dodatek 7 |
|
|
|
Člen 101(2) |
Dodatek 7 |
|
|
|
Člen 102 |
Dodatek 7 |
|
|
|
Člen 103(1) |
Dodatek 7 |
|
|
|
Člen 103(2) |
Dodatek 7 |
|
|
|
Člen 103(3) |
|
|
|
|
Člen 104(1) |
Dodatek 7 |
|
|
|
Člen 104(2) |
Dodatek 7 |
|
|
|
Člen 104(3) |
|
|
|
|
Člen 104(4) |
|
|
|
|
Člen 105 |
|
|
|
|
Člen 106 |
Oddelek 6.2.2 |
|
|
|
Člen 107(1) |
Oddelek 6.2.2.2 |
|
|
|
Člen 107(2) |
Oddelek 6.2.2.2 |
|
|
|
Člen 107(3) |
Oddelek 6.2.2.2 |
|
|
|
Člen 107(4) |
Oddelek 6.2.2.2 |
|
|
|
Člen 107(5) |
Oddelek 6.2.2.2 |
|
|
|
Člen 107(6) |
Oddelek 6.2.2.2 |
|
|
|
Člen 107(7) |
Oddelek 6.2.2.2 |
|
|
|
Člen 108 |
Oddelek 6.3.1, Oddelek 6.2.2.1, Oddelek 6.3.3.2 |
|
|
|
Člen 109(1) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 109(2) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 109(3) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 110(1) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 110(2) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 110(3) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 110(4) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 110(5) |
|
|
|
|
Člen 110(6) |
|
|
|
|
Člen 110(7) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 111(1) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 111(2) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 112 |
Oddelek 6.3.3.2 |
|
|
|
Člen 113(1) |
Oddelek 6.3.2 |
|
|
|
Člen 113(2) |
|
|
|
|
Člen 113(3) |
|
|
|
|
Člen 114(1) |
Oddelek 6.3.2, Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 114(2) |
Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 114(3) |
Oddelek 6.3.2, Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 114(4) |
Oddelek 6.3.2, Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 114(5) |
Oddelek 6.3.2, Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 115 |
Oddelek 6.3.2, Oddelek 6.3.3.1 |
|
|
|
Člen 116 |
Oddelek 6.2.1.2, Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 117 |
Oddelek 6.2.1.6, Oddelek 6.2.2.1 |
|
|
|
Člen 118(1) |
|
|
|
|
Člen 119(1) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 119(2) |
Oddelek 6.3.4.1, Oddelek 6.3.4 |
|
|
|
Člen 119(3) |
|
|
|
|
Člen 119(4) |
Oddelek 6.3.4 |
|
|
|
Člen 119(5) |
Oddelek 6.3.5 |
|
|
|
Člen 120(1) |
|
|
|
|
Člen 120(2) |
|
|
|
|
Člen 120(3) |
|
|
|
|
Člen 121(1) |
Oddelek 6.3.4.2 |
|
|
|
Člen 121(2) |
|
|
|
|
Člen 121(3) |
|
|
|
|
Člen 121(4) |
|
|
|
|
Člen 122(1) |
Oddelek 6.3.4.3 |
|
|
|
Člen 122(2) |
|
|
|
|
Člen 122(3) |
Oddelek 6.3.4.3 |
|
|
|
Člen 122(4) |
|
|
|
|
Člen 122(5) |
|
|
|
|
Člen 123(1) |
|
|
|
|
Člen 123(2) |
|
|
|
|
Člen 123(3) |
|
|
|
|
Člen 123(4) |
|
|
|
|
Člen 124(1) |
Oddelek 6.3.4.4 |
|
|
|
Člen 124(2) |
|
|
|
|
Člen 124(3) |
|
|
|
|
Člen 124(4) |
Oddelek 6.3.4.4 |
|
|
|
Člen 124(5) |
Oddelek 6.3.4.4 |
|
|
|
Člen 125 |
|
|
|
|
Člen 126(1) |
Oddelek 6.3.5 |
|
|
|
Člen 126(2) |
Oddelek 6.3.5 |
|
|
|
Člen 126(3) |
|
|
|
|
Člen 126(4) |
|
|
|
|
Člen 126(5) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Člen 127(1) |
Oddelek 6.4.1 |
|
|
|
Člen 127(2) |
Oddelek 6.4.1 |
|
|
|
Člen 127(3) |
Oddelek 6.4.1 |
|
|
|
Člen 128(1) |
Oddelek 6.4.1 |
|
|
|
Člen 128(2) |
Oddelek 6.4.1 |
|
|
|
Člen 129(1) |
Oddelek 6.4.2 |
|
Člen 8(1) |
|
Člen 129(2) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 130(1) |
Oddelek 6.4.2 |
|
Člen 8(2) |
|
Člen 130(2) |
|
|
Člen 8(3) |
|
Člen 130(3) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 130(4) |
|
|
Člen 8(4) |
|
Člen 130(5) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 130(6) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 130(7) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 130(8) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 131(1) |
Oddelek 6.4.3.1 |
|
Člen 8(5) |
|
Člen 131(2) |
Oddelek 6.4.3.1 |
|
|
|
Člen 131(3) |
Oddelek 6.4.3.1 |
|
|
|
Člen 132 |
|
|
Člen 8(6) |
|
Člen 133 |
Oddelek 6.4.3.3 |
|
|
|
Člen 134 |
Oddelek 6.5, Oddelek 6.5.1 |
|
|
|
Člen 135 |
Oddelek 6.5.2 |
|
|
|
Člen 136(1) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 136(2) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 136(3) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 136(4) |
|
|
|
|
Člen 137(1) |
Oddelek 6.7 |
|
|
|
Člen 137(2) |
Oddelek 6.7 |
|
|
|
Člen 137(3) |
Oddelek 6.7 |
|
|
|
Člen 138(1) |
Oddelek 6.2.3.2 |
|
|
|
Člen 138(2) |
|
|
|
|
Člen 138(3) |
Oddelek 6.2.3.2 |
|
|
|
Člen 139(1) |
|
Člen 1(1) |
|
|
Člen 139(2) |
|
|
|
|
Člen 140 |
Oddelek 6.3.2.3 |
|
|
|
Člen 141(1) |
Oddelek 6.4.2 |
|
|
|
Člen 141(2) |
|
|
|
|
Člen 141(3) |
Oddelek 6.2.3.2 |
|
|
|
Člen 142(1) |
|
|
|
|
Člen 142(2) |
|
|
|
|
Člen 142(3) |
|
|
|
|
Člen 142(4) |
|
|
|
|
Člen 143(1) |
|
|
|
|
Člen 143(2) |
Oddelek 6.2.3.2 |
|
|
|
Člen 143(3) |
|
|
|
|
Člen 144 |
Oddelek 6.2.3 |
|
|
|
Člen 145(1) |
Oddelek 6.2.3.2 |
|
|
|
Člen 145(2) |
Oddelek 6.2.3.2 |
|
|
|
Člen 145(3) |
Oddelek 6.2.3.2 |
|
|
|
Člen 145(4) |
Dodatek 6 |
|
|
|
Člen 146 |
|
|
|
|
Člen 147 |
Oddelek 6.2.3.2 |
|
|
|
Člen 148(1) |
Oddelek 6.6 |
|
|
|
Člen 148(2) |
Oddelek 6.6 |
|
|
|
Člen 148(3) |
Oddelek 6.6.1 |
|
|
|
Člen 148(4) |
|
|
|
|
Člen 148(5) |
|
|
|
|
Člen 148(6) |
|
|
|
|
Člen 149(1) |
Oddelek 6.6 |
|
|
|
Člen 149(2) |
Oddelek 6.6, Oddelek 6.6.2 |
|
|
|
Člen 150(1) |
Oddelek 6.6.2 |
|
|
|
Člen 150(2) |
Oddelek 6.2.1.4, Oddelek 6.6.2, ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 150(3) |
|
|
|
|
Člen 150(4) |
Oddelek 6.6.2 |
|
|
|
Člen 150(5) |
Oddelek 6.6.2 |
|
|
|
Člen 150(6) |
|
|
|
|
Člen 151(1) |
ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 151(2) |
ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 151(3) |
ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 151(4) |
ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 152(1) |
Priloga k ECB/2014/10 |
|
|
|
Člen 152(2) |
|
|
|
|
Člen 152(3) |
|
|
|
|
Člen 153(1) |
Oddelek 2.3 |
|
|
|
Člen 153(2) |
|
|
|
|
Člen 154(1) |
Oddelek 2.3 |
|
|
|
Člen 154(2) |
|
|
|
|
Člen 155 |
Dodatek 6 |
|
|
|
Člen 156(1) |
Dodatek 6 |
|
|
|
Člen 156(2) |
Dodatek 6 |
|
|
|
Člen 156(3) |
Dodatek 6 |
|
|
|
Člen 156(4) |
Dodatek 6 |
|
|
|
Člen 156(5) |
Dodatek 6, Oddelek 2.3 |
|
|
|
Člen 156(6) |
Dodatek 6 |
|
|
|
Člen 157 |
Oddelek 2.3 |
|
|
|
Člen 158(1) |
Oddelek 2.4.1,Oddelek 6.3.1 |
|
Člen 9(2) |
|
Člen 158(2) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 158(3) |
Oddelek 2.4.2 |
|
|
|
Člen 158(4) |
Oddelek 2.4.3 |
|
|
|
Člen 159(1) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 159(2) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 159(3) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 159(4) |
Oddelek 6.3.1 |
|
|
|
Člen 160 |
|
|
|
|
Člen 161(1) |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 161(2) |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 162 |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 163 |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 164 |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 165(1) |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 165(2) |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 166(1) |
|
|
Člen 9(2) |
|
Člen 166(2) |
|
|
Člen 9(3) |
|
Člen 166(3) |
|
|
Člen 9(4) |
|
Člen 166(4) |
|
|
Člen 9(5) |
|
Člen 166(5) |
|
|
Člen 9(6) |
|
Člen 167 |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 168(1) |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 168(2) |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 169(1) |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 169(2) |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 170 |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 171 |
Priloga II, Oddelek I |
|
|
|
Člen 172 |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 173 |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 174(1) |
Oddelek 3.1.1.3 |
|
|
|
Člen 174(2) |
|
|
|
|
Člen 174(3) |
|
|
|
|
Člen 175 |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 176(1) |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 176(2) |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 176(3) |
|
|
|
|
Člen 177(1) |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 177(2) |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 177(3) |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 178 |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 179 |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 180 |
Oddelek 3.1.1.2 |
|
|
|
Člen 181(1) |
Oddelek 4.1.2 |
|
|
|
Člen 181(2) |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 181(3) |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 182 |
Priloga II, Oddelek II |
|
|
|
Člen 183 |
Priloga II, Oddelek III |
|
|
|
Člen 184 |
Priloga II, Oddelek III |
|
|
|
Člen 185 |
Priloga II, Oddelek III |
|
|
|
Člen 186(1) |
Priloga II, Oddelek III |
|
|
|
Člen 186(2) |
Priloga II, Oddelek III |
|
|
|
Člen 187 |
Oddelek 3.4.2 |
|
|
|
Člen 188 |
|
|
|
|
Člen 189 |
Oddelek 1.4 |
|
|
|
Člen 190(1) |
|
|
|
|
Člen 190(2) |
|
|
|
|
Člen 191(1) |
|
|
|
|
Člen 191(2) |
|
|
|
|
Člen 191(3) |
|
|
|
|
Člen 192 |
|
|
|
|
Priloga I Uvod |
Oddelek 7.1 |
|
|
|
Priloga I 1 |
Oddelek 7.1 |
|
|
|
Priloga I 2 |
Oddelek 7.1 |
|
|
|
Priloga I 3 |
Oddelek 1.3.3, Oddelek 7.2 |
|
|
|
Priloga I 4 |
|
|
|
|
Priloga I 5 |
|
|
|
|
Priloga I 6 |
Oddelek 7.2 |
|
|
|
Priloga I 7 |
|
|
|
|
Priloga I 8 |
Oddelek 1.3.3, Oddelek 7.3.1 |
|
|
|
Priloga I 9 |
Oddelek 7.3.1 |
|
|
|
Priloga I 10 |
|
|
|
|
Priloga I 11 |
|
|
|
|
Priloga I 12 |
Oddelek 1.3.3, Oddelek 7.4.3 |
|
|
|
Priloga I 13 |
Oddelek 7.6 |
|
|
|
Priloga II |
Oddelek 5.1.3 |
|
|
|
Priloga III |
Oddelek 5.1.5.1 |
|
|
|
Priloga IV |
Oddelek 5.1.6 |
|
|
|
Priloga V |
Priloga I, Dodatek 3 |
|
|
|
Priloga VI I.1 |
Oddelek 6.6.1 |
|
|
|
Priloga VI I.2 |
|
|
|
|
Priloga VI I.3 |
|
|
|
|
Priloga VI I.4 |
Oddelek 6.6.1 |
|
|
|
Priloga VI I.5 |
Oddelek 6.6.1 |
|
|
|
Priloga VI II.1 |
Oddelek 6.6.2 |
|
|
|
Priloga VI II.2 |
Oddelek 6.6.2 |
|
|
|
Priloga VI III |
ECB/2014/10 |
|
|
|
Priloga VI IV |
ECB/2014/10 |
|
|
|
Priloga VII I.1 |
Oddelek 2.3, Dodatek 6, Oddelek 1 |
|
|
|
Priloga VII I.2 |
Dodatek 6, Oddelek 1 |
|
|
|
Priloga VII I.3 |
Dodatek 6, Oddelek 1 |
|
|
|
Priloga VII I.4 |
|
|
|
|
Priloga VII I.5 |
|
|
|
|
Priloga VII I.6 |
|
|
|
|
Priloga VII I.7 |
Dodatek 6, Oddelek 1 |
|
|
|
Priloga VII I.8 |
Dodatek 6, Oddelek 1 |
|
|
|
Priloga VII II |
Dodatek 6, Oddelek 2.1 |
|
|
|
Priloga VIII I.1 |
Priloga I, Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII I.2 |
Priloga I, Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII I.3 |
Priloga I, Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII I.4 |
|
|
|
|
Priloga VIII II.1 |
Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII II.2 |
|
|
|
|
Priloga VIII II.3 |
Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII II.4 |
Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII III.1 |
Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII III.2 |
Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII III.3 |
Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga VIII III.4 |
Dodatek 8 |
|
|
|
Priloga IX |
Oddelek 6.3.5 |
|
|
|
Priloga X |
|
|
Priloga I, Priloga II |
|
Priloga XI |
|
|
|
|
Priloga XII |
|
|
|
|
Priloga XIII |
|
|
|
|
Priloga XIV |
|
|
|
|
PRILOGA XIV
RAZVELJAVLJENA SMERNICA S KASNEJŠIMI SPREMEMBAMI
Smernica ECB/2011/14 (UL L 331, 14.12.2011, str. 1).
Smernica ECB/2012/25 (UL L 359, 29.12.2012, str. 74).
Smernica ECB/2014/10 (UL L 166, 5.6.2014, str. 33).
Sklep ECB/2013/6 (UL L 95, 5.4.2013, str. 22).
Sklep ECB/2013/35 (UL L 301, 12.11.2013, str. 6).
Sklep ECB/2014/23 (UL L 168, 7.6.2014, str. 115).
( 1 ) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).
( 2 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
( 3 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
( 4 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 5 ) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).
( 6 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
( 7 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
( 8 ) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).
( 9 ) Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).
( 10 ) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
( 11 ) V agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 25. septembra 2015.
( 12 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
( 13 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( 14 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1743 z dne 15. oktobra 2019 o obrestovanju imetij presežnih rezerv in nekaterih vlog (ECB/2019/31) (UL L 267, 21.10.2019, str. 12).
( 15 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
( 16 ) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) (UL L 144, 1.6.2016, str. 44).
( 17 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (UL L 14, 21.1.2016, str. 30).
( 18 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 19 ) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
( 20 ) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).
( 21 ) Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).
( 22 ) Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).
( 23 ) Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.