(i) izdelke z enim samim električnim motorjem z močjo 3 kW ali manj, kjer je ventilator pritrjen na os, ki se uporablja za pogon prvotne funkcije;

(ii) sušilne in pralno-sušilne stroje z največjo električno vhodno močjo ≤ 3 kW;

(iii) kuhinjske nape s skupno največjo električno vhodno močjo < 280 W, ki se pripiše ventilatorju.

(a) posebej izdelani za delovanje v potencialno eksplozivnih atmosferah, opredeljenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES ( 1 );

(b) namenjeni samo uporabi v sili in kratkotrajni uporabi glede na zahteve požarne varnosti, določene v Direktivi Sveta 89/106/ES ( 2 );

(c) posebej namenjeni uporabi:

(i)

(ii) ko je letna povprečna temperatura plina, ki se premika, in/ali delovna temperatura okolja motorja, če je nameščen zunaj toka plina, nižja od – 40 °C;

(iii) ko je napajalna napetost > 1 000 V AC ali > 1 500 V DC;

(iv) v strupenih, zelo jedkih ali gorljivih okoljih ali v okoljih z abrazivnimi snovmi;

(d) dani v promet pred 1. januarjem 2015 in nadomeščajo identične ventilatorje, vgrajene v izdelke, ki so bili dani v promet pred 1. januarjem 2013;

(e) izdelani za delovanje z optimalno energijsko učinkovitostjo pri 8 000 obratih na minuto ali več.

1. „ventilator“ je vrtljiv stroj z lopaticami, ki se uporablja za ohranjanje neprekinjenega pretoka plina, običajno zraka, ki gre skozenj, in njegovo delo na enoto mase ne presega 25 kJ/kg, in je:

— namenjen uporabi z električnim motorjem, ki poganja propeler z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW (≥ 125 W in ≤ 500 kW) v točki optimalne energetske učinkovitosti, ali je opremljen z njim,

— osni ventilator, centrifugalni ventilator, ventilator s križnim pretokom ali mešalni ventilator,

— opremljen z motorjem ali pa tudi ne, ko je dan v promet ali uporabo;

2. „propeler“ je del ventilatorja, ki prenaša energijo na pretok plina in se imenuje tudi kolo ventilatorja;

3. „osni ventilator“ je ventilator, ki poganja plin v smeri osi glede na rotacijsko os enega ali več propelerjev z vrtinčastim tangencialnim gibanjem, ki ga ustvarijo vrteči se propelerji. Osni ventilator je lahko opremljen z valjastim ohišjem, krili na vstopnih ali izstopnih vodilih ali pa s ploščo ali obročem z odprtino;

4. „krila na vstopnih vodilih“ so krila, nameščena pred propelerjem, ki usmerjajo tok plina proti propelerju in so nastavljiva ali pa tudi ne;

5. „krila na izstopnih vodilih“ so krila, nameščena za propelerjem, ki usmerjajo tok plina proč od propelerja in so nastavljiva ali pa tudi ne;

6. „plošča z odprtino“ je plošča z odprtino, v kateri je nameščen ventilator in ki omogoča, da se ventilator pritrdi na druge konstrukcije;

7. „obroč z odprtino“ je obroč z odprtino, v katerem je nameščen ventilator in ki omogoča, da se ventilator pritrdi na druge konstrukcije;

8. „centrifugalni ventilator“ je ventilator, pri katerem plin vstopi v propeler v glavnem v smeri osi in ga zapusti v smeri, ki je pravokotna na to os. Propeler ima lahko en ali dva vhoda, lahko pa ima tudi ohišje;

9. „centrifugalni radialni ventilator z lopaticami“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu radialna glede na os vrtenja;

10. „centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena naprej glede na smer vrtenja;

11. „centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena nazaj glede na smer vrtenja in ki nima ohišja;

12. „ohišje“ je okvir okoli propelerja, ki usmerja tok plina v, skozi in iz propelerja;

13. „centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena nazaj glede na smer vrtenja in ki ima ohišje;

14. „ventilator s križnim pretokom“ je ventilator, pri katerem je pot plina skozi propeler v glavnem pravokotna na njegovo os in ki vstopa ter izstopa iz propelerja na njegovem robu;

15. „mešalni ventilator“ je ventilator, pri katerem je pot plina skozi propeler nekje vmes med potjo plina centrifugalnih in osnih ventilatorjev;

16. „kratkotrajna uporaba“ pomeni delovanje motorja pri konstantni obremenitvi, ki ne traja dovolj dolgo, da bi se doseglo temperaturno ravnovesje;

17. „prezračevalni ventilator“ je ventilator, ki se ne uporablja pri naslednjih izdelkih, povezanih z energijo:

— sušilni in pralno-sušilni stroji z največjo električno vhodno močjo > 3kW,

— notranje enote za gospodinjske klimatske naprave in notranje gospodinjske klimatske naprave z največjo izhodno močjo klimatske naprave ≤ 12 kW,

— izdelki informacijske tehnologije;

18. „specifično razmerje“ je tlak mirovanja, izmerjen na izhodu iz ventilatorja, deljen s tlakom mirovanja na vhodu v ventilator v točki optimalne energetske učinkovitosti ventilatorja.

(b) ko je „specifično razmerje“ večje od 1,11;

(c) kot prenosni ventilatorji, ki se uporabljajo za prenos neplinskih snovi v okviru industrijske uporabe.

(1) „Merilna kategorija“ je test, merjenje ali način uporabe, ki opredeli vhodne in izhodne pogoje testiranega ventilatorja;

(2) „merilna kategorija A“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri pri prostih pogojih vhoda in izhoda;

(3) „merilna kategorija B“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri pri prostem vhodu in z vodom na izhodu;

(4) „merilna kategorija C“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri z vodom na vhodu in pri prostem izhodu;

(5) „merilna kategorija D“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri z vodom na vhodu in izhodu;

(6) „kategorija učinkovitosti“ je obrazec za izhodno energijo plina ventilatorja, s katerim se določa energetska učinkovitost ventilatorja, bodisi statična ali skupna učinkovitost, pri čemer velja naslednje:

(a) „statični tlak ventilatorja“ (psf) se uporabi za določanje plinske moči ventilatorja v enačbi učinkovitosti za statično učinkovitost ventilatorja in

(b) „skupni tlak ventilatorja“ (pf) se uporabi za določanje plinske moči ventilatorja v enačbi učinkovitosti za skupno učinkovitost;

(7) „statična učinkovitost“ je energetska učinkovitost ventilatorja, ki temelji na izmerjenem „statičnem tlaku ventilatorja“ (psf);

(8) „statični tlak ventilatorja“ (psf) je skupni tlak ventilatorja (pf), od katerega se odšteje dinamični tlak ventilatorja, ki se popravi s faktorjem Mach;

(9) „tlak mirovanja“ je tlak, izmerjen v točki pretakajočega se plina, če bi se ta ustavil z izentropičnim procesom;

(10) „dinamični tlak“ je tlak, izračunan s stopnjo masnega pretoka, povprečno gostoto plina na izhodu in površino na izhodu ventilatorja;

(11) „faktor Mach“ je korekcijski faktor, ki se uporablja za dinamični tlak v točki, opredeljeni kot tlak mirovanja, od katerega se odšteje tlak glede na absolutno ničlo tlaka, ki se pojavi pri točki mirovanja, relativni na plin, ki jo obdaja, in deli z dinamičnim tlakom;

(12) „skupna učinkovitost“ je energetska učinkovitost ventilatorja, ki temelji na izmerjenem „skupnem tlaku ventilatorja“ (pf);

(13) „skupni tlak ventilatorja“ (pf) je razlika med tlakom mirovanja na izhodu ventilatorja in tlakom mirovanja na vhodu ventilatorja;

(14) „raven učinkovitosti“ je parameter v izračunu ciljne energetske učinkovitosti ventilatorja z določeno električno vhodno močjo v točki optimalne energetske učinkovitosti (v izračunu energetske učinkovitosti ventilatorja izražene kot parameter „N“);

(15) „ciljna energetska učinkovitost“ (ηtarget) je minimalna energetska učinkovitost, ki jo mora doseči ventilator, da zadosti zahtevam, in temelji na njegovi električni vhodni moči v točki njegove optimalne energetske učinkovitosti, kjer velja ηtarget kot izhodna vrednost ustrezne enačbe v oddelku 3 Priloge II z uporabo ustreznega celega števila N ravni učinkovitosti (tabeli 1 in 2 v oddelku 2 Priloge I) in vhodni električni moči Pe(d) ventilatorja, izraženi v kW, v točki njegove optimalne energetske učinkovitosti v ustrezni formuli energetske učinkovitosti;

(16) „pogon s spremenljivo hitrostjo (VSD)“ je elektronski pretvornik energije, vgrajen v motor in ventilator, ali pa deluje kot en sistem, ki stalno prilagaja električno energijo za napajanje električnega motorja, da se nadzoruje izhod mehanske energije motorja v skladu z navorom obremenitve, ki jo poganja motor, razen naprav za nadzorovanje napetosti, kjer se spreminja samo napajalna napetost motorja;

(17) „celotna učinkovitost“ je „statična učinkovitost“ ali „skupna učinkovitost“, kar koli se uporablja.

1. Informacije o ventilatorjih iz točk 2(1) do 2(14) morajo biti jasno prikazane na:

(a) tehnični dokumentaciji ventilatorjev;

(b) prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev ventilatorjev.

2. Prikazane morajo biti naslednje informacije:

(1) celotna učinkovitost (η), zaokrožena na eno decimalko;

(2) merilna kategorija, s katero se določa energetska učinkovitost (A–D);

(3) kategorija učinkovitosti (statična ali skupna);

(4) raven učinkovitosti v točki optimalne energetske učinkovitosti;

(5) ali je pri izračunu učinkovitosti ventilatorja upoštevana uporaba pogona s spremenljivo hitrostjo in če je, ali je pogon s spremenljivo hitrostjo vgrajen v ventilator, ali ga je treba vgraditi v ventilator;

(6) leto izdelave;

(7) naziv proizvajalca ali blagovna znamka, številka vpisa v register gospodarskih družb in sedež proizvajalca;

(8) številka modela izdelka;

(9) nazivna(-e) vhodna(-e) moč(-i) motorja (kW), stopnja(-e) pretoka in tlak(-i) pri optimalni energetski učinkovitosti;

(10) obrati na minuto v točki optimalne energetske učinkovitosti;

(11) „specifično razmerje“;

(12) informacije, pomembne za lajšanje razgradnje, recikliranja ali odstranitve po koncu življenjske dobe;

(13) informacije, pomembne za zmanjšanje vpliva na okolje in zagotovitev optimalne pričakovane življenjske dobe, glede namestitve, uporabe in vzdrževanja ventilatorja;

(14) opis dodatnih izdelkov, ki se uporabljajo za določanje energetske učinkovitosti ventilatorja, kot npr. vodi, ki niso opisani v merilni kategoriji in niso dobavljeni z ventilatorjem.

3. Informacije v tehnični dokumentaciji morajo biti navedene, kot je predstavljeno v točkah 2(1) do 2(14). Dobesednega besedila s seznama ni treba ponavljati. Namesto z besedilom so informacije lahko prikazane z grafi, številkami ali simboli.

4. Informacije, navedene v točkah 2(1), 2(2), 2(3), 2(4) in 2(5) morajo biti trajno označene na napisni tablici ventilatorja ali v njeni bližini, pri točki 2(5) pa je treba uporabiti eno od naslednjih oblik, da se ustrezno opiše:

— „V ventilator je treba vgraditi pogon s spremenljivo hitrostjo“,

— „V ventilator je vgrajen pogon s spremenljivo hitrostjo“.

5. Proizvajalci v navodilih za uporabo zagotovijo informacije glede vseh posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, vgradnji ali vzdrževanju ventilatorjev. Če je v skladu z določbo 2(5) zahtev za zagotavljanje informacij o ventilatorjih v ventilator treba vgraditi pogon s spremenljivo hitrostjo, proizvajalci zagotovijo podrobnosti o značilnostih pogona s spremenljivo hitrostjo, da se zagotovi optimalna uporaba po sestavi.

(1) „Prostornina mirovanja vhodnega pretoka“ (q) je prostornina plina, ki gre skozi ventilator na enoto časa (v m3/s) in se izračuna na podlagi mase plina, ki jo premika ventilator (v kg/s), deljeno z gostoto tega plina pri vhodu v ventilator (v kg/m3);

(2) „faktor stisljivosti“ je številka brez merske enote, ki pomeni količino stisljivosti toka plina med testom, in je izračunana kot razmerje med mehanskim delom, ki ga ventilator opravi za plin, in delom, ki bi se opravilo za nestisnjeno tekočino z istim masnim pretokom, gostoto pri vhodu in stopnjo tlaka, upoštevajoč tlak ventilatorja kot „skupni tlak“ (kp) ali „statični tlak“ (kps);

(3) kps je koeficient stisljivosti za izračun statične plinske moči ventilatorja;

(4) kp je koeficient stisljivosti za izračun skupne plinske moči ventilatorja;

(5) „končna sestava“ so končana ali sestavljena montažna dela ventilatorja na kraju samem z vsemi elementi za spreminjanje električne energije v plinsko moč ventilatorja brez potrebe po dodajanju drugih delov ali komponent;

(6) „nedokončana sestava“ je sestava delov ventilatorja vsaj s propelerjem, ki za spreminjanje električne energije v plinsko moč ventilatorja potrebuje eno zunanjo komponento ali več;

(7) „neposredni pogon“ pomeni poganjanje ventilatorja, pri katerem je propeler pritrjen na gred motorja, bodisi neposredno ali z osno povezavo, in hitrost propelerja enaka številu vrtljajev motorja;

(8) „prenos moči“ pomeni poganjanje ventilatorja brez „neposrednega pogona“, kot je opredeljen zgoraj. Takšno poganjanje lahko vključuje prenos moči prek klinastega jermena, menjalnika ali drsne sklopke;

(9) „pogon z nizko učinkovitostjo“ pomeni prenos moči z jermenom, ki je manj kakor trikrat tako širok kakor je dolg, ali z drugo vrsto prenosa moči, razen „pogona z visoko učinkovitostjo“;

(10) „pogon z visoko učinkovitostjo“ pomeni prenos moči z jermenom, ki je vsaj trikrat tako širok kakor je dolg, zobničastim jermenom ali z zobniki.

3.1 Če je ventilator dobavljen v „končni sestavi“, izmerite njegovo plinsko moč in električno vhodno moč v točki optimalne energetske učinkovitosti:

(a) Če ventilator nima pogona s spremenljivo hitrostjo, izračunajte celotno učinkovitost z uporabo naslednje enačbe:

ηe je celotna učinkovitost;

Pu(s) je plinska moč ventilatorja, določena v skladu s točko 3.3, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

Pe je moč, izmerjena na vhodnih terminalih električnega omrežja na motorju ventilatorja, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti.

(b) Če ima ventilator pogon s spremenljivo hitrostjo, izračunajte celotno učinkovitost z uporabo naslednje enačbe:

ηe je celotna učinkovitost;

Pu(s) je plinska moč ventilatorja, določena v skladu s točko 3.3, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

Ped je moč, izmerjena na vhodnih terminalih električnega omrežja na pogonu s spremenljivo hitrostjo ventilatorja, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

Cc je kompenzacijski faktor delne obremenitve:

3.2 Če je ventilator dobavljen v „nedokončani sestavi“, se celotna učinkovitost ventilatorja izračuna v točki optimalne energetske učinkovitosti propelerja z uporabo naslednje enačbe:

ηe je celotna učinkovitost;

ηr je učinkovitost propelerja ventilatorja v skladu s Pu(s) / Pa,

kjer velja:

ηm je nominalna nazivna učinkovitost motorja v skladu z Uredbo (ES) št. 640/2009, kadar se uporablja. Če motor ni zajet v Uredbi (ES) št. 640/2009 ali če motor ni vgrajen, se privzeta ηm motorja izračuna z naslednjimi vrednostmi:

ηT je učinkovitost pogona, za katero je treba uporabljati naslednje privzete vrednosti:

Cm je kompenzacijski faktor, ki izenači skladanje komponent = 0,9;

Cc je kompenzacijski faktor delne obremenitve:

3.3 Plinska moč ventilatorja Pu(s) (kW) se izračuna v skladu z metodo testiranja merilne kategorije, ki jo je izbral dobavitelj:

(a) če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo A, se uporabi statična plinska moč ventilatorja Pus iz enačbe Pus = q · psf · kps;

(b) če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo B, se uporabi plinska moč ventilatorja Pu iz enačbe Pu = q · pf · kp;

(c) če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo C, se uporabi statična plinska moč ventilatorja Pus iz enačbe Pus = q · psf · kps;

(d) če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo D, se uporabi plinska moč ventilatorja Pu iz enačbe Pu = q · pf · kp.

4.1 Ciljna energetska učinkovitost za osne ventilatorje, centrifugalne ventilatorje z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalne radialne ventilatorje z lopaticami (z vgrajenimi osnimi ventilatorji) se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

4.2 Ciljna energetska učinkovitost za centrifugalne ventilatorje z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja, centrifugalne ventilatorje z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem ter mešalne ventilatorje se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

4.3 Ciljna energetska učinkovitost za ventilatorje s križnim pretokom se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

(1) Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

(2) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

(a) vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), po potrebi pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, niso ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) točke 2, in

(b) deklarirane vrednosti izpolnjujejo vsakršne zahteve iz te uredbe, zahtevane informacije o izdelku, ki jih je objavil proizvajalec ali uvoznik, pa ne vsebujejo vrednosti, ki bi bile ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od deklariranih vrednosti, in

(c) so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preskušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskušajo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v tabeli 3.

(3) Če rezultati iz točke 2(a) ali (b) niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(4) Če rezultat iz točke 2(c) ni dosežen:

(a) za modele, ki se jih proizvede manj kot pet na leto, se šteje, da model ni skladen s to uredbo;

(b) za modele, ki se jih proizvede pet ali več na leto, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje. Šteje se, da modeli izpolnjujejo veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v tabeli 3.

(5) Če rezultat iz točke 4(b) ni dosežen, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(6) Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točkami 3, 4(a) in 5.