Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02011D0077-20110916

    Consolidated text: Izvedbeni sklep Sveta z dne 7. decembra 2010 o finančni pomoči Unije Irski (2011/77/EU)

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2011/77/2011-09-16

    2011D0077 — SL — 16.09.2011 — 002.001


    Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

    ►B

    IZVEDBENI SKLEP SVETA

    z dne 7. decembra 2010

    o finančni pomoči Unije Irski

    (2011/77/EU)

    (UL L 030, 4.2.2011, p.34)

    spremenjena z:

     

     

    Uradni list

      No

    page

    date

    ►M1

    IZVEDBENI SKLEP SVETA z dne 30. maja 2011

      L 147

    17

    2.6.2011

    ►M2

    IZVEDBENI SKLEP SVETA z dne 2. septembra 2011

      L 240

    11

    16.9.2011




    ▼B

    IZVEDBENI SKLEP SVETA

    z dne 7. decembra 2010

    o finančni pomoči Unije Irski

    (2011/77/EU)



    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo ( 1 ), in zlasti člena 3(3) Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Zaradi nedavnega stopnjevanja pritiskov na finančnih trgih glede Irske se je ob upoštevanju obsežnih ukrepov javne podpore oslabljenemu finančnemu sektorju povečala zaskrbljenost glede vzdržnosti irskih javnih financ. Zaradi čezmerne izpostavljenosti nepremičninskim in gradbenim projektom je domači bančni sistem zaradi propada teh sektorjev utrpel večje izgube. Trenutna kriza v gospodarskem in bančnem sektorju je močno prizadela tudi irske javne finance in s tem zaostrila učinek recesije. Vse manjši davčni prihodki ter povečanje cikličnih odhodkov, zlasti zaradi povečanja brezposelnosti, sta v primerjavi z ugodnim stanjem pred krizo prispevala k visokemu javnofinančnemu primanjkljaju in k močnemu povečanju dolga kljub izvajanju petih pomembnih fiskalnih konsolidacijskih svežnjev od sredine leta 2008. Podporni ukrepi za bančni sektor, vključno z znatnimi kapitalskimi injekcijami, so stanje javnih financ še precej poslabšali. Trenutna zaskrbljenost na trgih predvsem odseva dejstvo, da je zaradi krize nastala nerazdružljiva vez med plačilno sposobnostjo irskega državnega sistema in bančnega sistema; to je povzročilo strmo rast donosov irskih državnih obveznic, domači bančni sistem pa je dejansko odrezan od mednarodnega tržnega financiranja.

    (2)

    Zaradi teh gospodarskih in finančnih motenj, ki so jih povzročile izjemne razmere, na katere vlada ni imela vpliva, so irski organi 21. novembra 2010 uradno zaprosili za finančno pomoč Evropske unije, držav članic, katerih valuta je euro, in Mednarodnega denarnega sklada, da bi podprli vrnitev gospodarstva na pot trajnostne rasti, zagotovili nemoteno delovanje bančnega sistema ter zaščitili finančno stabilnost v Uniji in na območju eura. 28. novembra 2010 je bil na tehnični ravni dosežen sporazum glede obsežnega svežnja politik za obdobje 2010–2013.

    (3)

    Osnutek programa za gospodarsko in finančno prilagoditev (v nadaljnjem besedilu: program), ki je bil predložen Svetu in Komisiji, je namenjen povrnitvi zaupanja finančnih trgov v irski bančni sektor in državni sistem, kar gospodarstvu omogoča, da se vrne na pot trajnostne rasti. Program vsebuje tri glavne elemente za doseganje teh ciljev. Prvič, strategijo za finančni sektor, ki zajema bistveno zmanjšanje obsega in zadolženosti bančnega sektorja ter njegovo reorganizacijo; ta ukrep dopolnjuje primerna dokapitalizacija v potrebnem obsegu. Drugič, ambiciozno strategijo fiskalne konsolidacije, ki temelji na Nacionalnem načrtu za oživitev za obdobje 2011–2014, ki so ga irski organi objavili 24. novembra 2010. Načrt določa podrobne ukrepe za fiskalno konsolidacijo, na podlagi katerih bi se bruto javni dolg srednjeročno temeljito zmanjševal. Organi se zavzemajo za zmanjšanje dolga pod 3 % BDP do leta 2015 v skladu s spremenjenim rokom, ki ga je Svet določil 7. decembra 2010. Tretjič, na podlagi Nacionalnega načrta za oživitev je v programu opredeljen ambiciozen načrt strukturnih reform, zlasti na trgu dela, da bi se tako olajšala prilagoditev in okrepil potencial rasti gospodarstva. V podporo temu ambicioznemu svežnju politik irski organi prosijo za finančno pomoč Unije in držav članic, katerih valuta je euro, dvostranska posojila Združenega kraljestva, Švedske, Danske in Mednarodnega monetarnega sklada.

    (4)

    V skladu s trenutnimi napovedmi Komisije za nominalno rast BDP (1,4 % leta 2011, 2,7 % leta 2012 in 3,8 % leta 2013) je potek fiskalne prilagoditve, opredeljen v Priporočilu Sveta z dne 7. decembra 2010 za odpravo čezmernega primanjkljaja na Irskem skladen z razvojem deleža dolga glede na BDP na ravni 98,9 % leta 2010, 113,5 % leta 2011, 120,0 % leta 2012 in 121,8 % leta 2013. Delež dolga glede na BDP bi se nato stabiliziral leta 2013 in zmanjševal za tem, kar bo pomenilo nadaljnji napredek pri zmanjšanju primanjkljaja. Na dinamike dolga vpliva več izrednih operacij, ki naj bi po predvidevanjih povečale delež dolga glede na BDP za 5,3 odstotne točke BDP leta 2011 in za 0,8 odstotne točke BDP leta 2012 ter ga zmanjšale za 1,3 odstotne točke BDP leta 2013. Te operacije vključujejo načrtovane kapitalske injekcije bankam leta 2011, zmanjšanje denarnih rezerv ter razlike med plačili obresti na podlagi nastanka poslovnih dogodkov in plačili obresti na gotovinski osnovi.

    (5)

    Komisija v navezi z Evropsko centralno banko (ECB) ocenjuje, da Irska potrebuje financiranje v skupnem znesku 85 milijard (85 000 milijonov) EUR v obdobju od decembra 2010 do konca leta 2013. Ne glede na znatno fiskalno prilagoditev bo v obdobju programa lahko potrebnih do 50 milijard EUR za zapolnitev finančnih potreb proračuna. Pri tem se predpostavlja, da bodo stopnje prenosa zapadlosti dolgoročnega dolga znašale 0 % do konca leta 2011, 20 % leta 2012 ter 80 % leta 2013. Konzervativne predpostavke glede prenosa veljajo tudi za kratkoročne dolgove. Strategija za finančni sektor, ki je v programu namenjena ponovni trajnostni pridobitvi zaupanja v irski bančni sistem, zajema shemo za podporo bankam v vrednosti do 35 milijard EUR. To vključuje neposredno kapitalsko injekcijo do 10 milijard EUR za določene banke, da povečajo delež osnovnega kapitala prvega reda na 12 % ob financiranju zgodnjih ukrepov za zmanjšanje zadolženosti ter ob upoštevanju odbitkov pri vrednotenju dodatnih dolgov, ki se prenesejo na nacionalno agencijo za upravljanje sredstev (NAMA). Nadaljnja sprostitev pogojnega kapitala v višini 25 milijard EUR bi morala zagotoviti, da bodo banke sposobne izpolnjevati trenutne in prihodnje kapitalske zahteve. Dejanske potrebe po financiranju pa bodo lahko bistveno manjše, še zlasti če se pogoji na trgih znatno izboljšajo in če v obdobju programa ne bo nepričakovanih izgub v bankah.

    (6)

    Program se bi financiral s prispevki iz zunanjih virov in uporabo irskih finančnih rezerv. Pomoč Unije Irski bi znašala do 22,5 milijarde EUR iz Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM), vzpostavljenega na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010. To bi bil del skupne podpore v vrednosti do 45 milijard EUR, ki bi jo Irski zagotovili njeni evropski partnerji. Poleg podpore iz EFSM bi posojila iz irskih partneric v Unijo vključevala prispevke iz Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (17,7 milijarde EUR) ter dvostransko podporo pri posojilih s strani Združenega kraljestva, Švedske in Danske (skupaj 4,8 milijarde EUR). Poleg tega je Irska zahtevala posojila Mednarodnega denarnega sklada za 19,5 milijarde posebnih pravic črpanja (v vrednosti približno 22,5 milijarde EUR) na podlagi instrumenta za povečanje sredstev. Irski prispevek bi znašal 17,5 milijarde EUR iz uporabe obstoječih denarnih rezerv iz državne blagajne ter prispevkov iz nacionalnega sklada za pokojninske rezerve. Podporo iz EFSM je treba zagotoviti na podlagi pogojev, podobnim tistim, ki veljajo pri Mednarodnem denarnem skladu.

    (7)

    Svet bi moral redno pregledovati ekonomske politike, ki jih izvaja Irska, zlasti v sklopu letnih pregledov irskih posodobljenih programov za stabilnost in izvajanja nacionalnega programa reform ter na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

    (8)

    Finančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Posebni pogoji ekonomskih politik, ki so bili dogovorjeni z Irsko, bi morali biti opredeljeni v Memorandumu o soglasju o posebni ekonomski pogojenosti (v nadaljnjem besedilu: Memorandum o soglasju). Podrobni finančni pogoji pa bi morali biti opredeljeni v Sporazumu o posojilu.

    (9)

    Komisija bi morala v posvetovanju z ECB redno preverjati, da so pogoji ekonomskih politik, povezani s pomočjo, izpolnjeni, in sicer na podlagi uradnih nalogov ter rednega četrtletnega poročanja irskih organov.

    (10)

    Med celotnim izvajanjem programa bi morala Komisija zagotavljati dodatne nasvete glede politik ter tehnično podporo na posebnih področjih.

    (11)

    Operacije, ki so predmet financiranja iz finančne pomoči Unije, morajo biti skladne s politikami Unije in spoštovati zakonodajo Unije. Posegi v podporo finančnih institucij morajo biti izvedeni v skladu s pravili Unije o konkurenci. Komisija ima v sodelovanju z ECB in Mednarodnim denarnim skladom namen, da države članice ustrezno vključi v oblikovanje in izvajanje previdnostne ocene likvidnosti (PLAR) in v razvoj strategije glede bodoče strukture, delovanja in sposobnosti za preživetje irskih kreditnih institucij.

    (12)

    Pomoč bi morala biti zagotovljena ob upoštevanju uspešne izvedbe programa –

    SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:



    Člen 1

    1.  Unija da Irski na voljo posojilo v vrednosti največ 22,5 milijarde EUR z največjo povprečno zapadlostjo 7½ let.

    2.  Finančna pomoč se da na voljo v treh letih od prvega dneva po začetku veljavnosti tega sklepa.

    ▼M2

    3.  Komisija zagotovi Irski finančno pomoč Unije v največ 13 obrokih. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah. Zapadlosti tranš prvega in tretjega obroka sta lahko daljši od največje povprečne zapadlosti iz odstavka 1. V teh primerih se zapadlost nadaljnjih tranš določi tako, da se največja povprečna zapadlost iz odstavka 1 doseže ob izplačilu vseh obrokov.

    ▼B

    4.  Sprostitev prvega obroka je odvisna od začetka veljavnosti Sporazuma o posojilu in Memoranduma o soglasju. Kakršna koli naknadna izplačila posojil so vezana na pogoj ugodne četrtletne ocene s strani Komisije, v posvetovanju z ECB, o skladnosti Irske s pogoji splošne ekonomske politike, kakor so opredeljeni v tem sklepu in v Memorandumu o soglasju.

    5.  Irska plača dejanske stroške financiranja Unije za vsako tranšo, povišane za maržo 292,5 bazne točke, zaradi česar so pogoji podobni pogojem pomoči Mednarodnega denarnega sklada.

    6.  Poleg tega se Irski naložijo stroški iz člena 7 Uredbe (EU) št. 407/2010.

    7.  Če je to potrebno za financiranje posojila, se dovoli preudarna uporaba zamenjav obrestnih mer s partnerji z najvišjo bonitetno oceno.

    8.  O obsegu in sprostitvi nadaljnjih obrokov odloči Komisija. O obsegu tranš odloči Komisija.

    Člen 2

    1.  Komisija pomoč upravlja tako, da je v skladu s prizadevanji Irske in priporočili Sveta, zlasti s priporočili, ki jih je Svet naslovil na Irsko v sklopu izvajanja njenega nacionalnega programa reform ter v sklopu izvajanja Pakta za stabilnost in rast.

    2.  Komisija se, v posvetovanju z ECB, z irskimi organi dogovori o posebnih pogojih ekonomskih politik, ki so povezani s finančno pomočjo, določeno v členu 3. Ti pogoji se opredelijo v Memorandumu o soglasju, ki ga podpišejo Komisija in irski organi skladno s prizadevanji in priporočili iz odstavka 1. Podrobni finančni pogoji se določijo v Sporazumu o posojilu, ki se sklene s Komisijo.

    3.  Komisija v posvetovanju z ECB redno preverja, ali so izpolnjeni pogoji ekonomskih politik, povezani s pomočjo, in poroča Ekonomsko-finančnemu odboru pred izplačilom vsakega obroka. V ta namen irski organi v celoti sodelujejo s Komisijo in ECB, in jima dajo na voljo vse potrebne informacije. Komisija obvešča Ekonomsko-finančni odbor o morebitnem refinanciranju posojil ali prestrukturiranju finančnih pogojev.

    4.  Irska sprejme in izvaja nadaljnje ukrepe konsolidacije, da se zagotovi makrofinančna stabilnost, če bodo ti ukrepi nujni med programom pomoči. Irski organi se glede sprejetja katerega koli takega ukrepa vnaprej posvetujejo s Komisijo in ECB.

    Člen 3

    1.  Program ekonomske in finančne prilagoditve (v nadaljnjem besedilu: program), ki so ga pripravili irski organi, se sprejme.

    2.  Vsak nadaljnji obrok se izplača na podlagi zadovoljivega izvajanja programa, ki se vključi v program Irske za stabilnost, v nacionalni program reform in podrobneje v posebne pogoje za ekonomske politike, določene v Memorandumu o soglasju. Ti med drugim vključujejo ukrepe iz odstavkov 4 do 9 tega člena.

    3.  Javnofinančni primanjkljaj ne sme preseči 10,6 % načrtovanega BDP leta 2011, 8,6 % BDP leta 2012 in 7,5 % BDP leta 2013, da se Irska s tem napoti k zmanjšanju primanjkljaja na raven pod 3 % BDP do leta 2015. Predvideno letno gibanje primanjkljaja ne vključuje morebitnega neposrednega učinka možnih podpornih ukrepov za banke v sklopu strategije vlade za finančni sektor, kakor je določena v Memorandumu o gospodarskih in finančnih politikah ter podrobno določena v Memorandumu o soglasju. Poleg tega je ta potek skladen s predhodno oceno Komisije (Eurostat) glede računovodske obravnave ESA95 časa knjiženja plačil obresti na zadolžnice za Anglo Irish Bank ( 2 ), tako da sprememba te ocene pomeni spremembo gibanja primanjkljaja.

    4.  Irska sprejme ukrepe iz spodnjih odstavkov 7 do 9 do konca navedenega leta, pri čemer so natančni roki za leta 2011–2013 opredeljeni v Memorandumu o soglasju. Irska je pripravljena sprejeti nadaljnje konsolidacijske ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja na raven pod 3 % BDP do leta 2015, če se uresničijo negativna tveganja za ciljne primanjkljaje, ki so opredeljena v odstavku 3 tega člena.

    5.  Za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančni sektor mora Irska primerno dokapitalizirati, hitro zmanjšati zadolženost in temeljito prestrukturirati bančni sektor, kakor je določeno v Memorandumu o soglasju. V zvezi s tem Irska razvije in se s Komisijo, ECB in Mednarodnim denarnim skladom dogovori o strategiji za prihodnost glede strukture, delovanja in sposobnosti za preživetje irskih kreditnih institucij, ki bo opredelila način zagotovitve njihovega delovanja brez nadaljnje pomoči države. Irska zlasti:

    ▼M1

    (a) sprejme ukrepe za zagotovitev, da se nacionalne banke po potrebi ustrezno kapitalizirajo v obliki delniškega kapitala, da se s tem zagotovi spoštovanje minimalne zakonske zahteve po 10,5 % deležu osnovnega kapitala prvega reda skozi celotno trajanje programa finančne pomoči EU ter obenem zmanjšanje dolga v smeri ciljnega razmerja med posojili in vlogami 122,5 % do konca leta 2013;

    ▼B

    (b) čimprej izvede odprodajo deležev v bankah, ki jih je pridobila med krizo, na način, ki je skladen s preudarki glede finančne stabilnosti in javnih financ;

    (c) izvede poseben načrt za sanacijo Anglo Irish Bank in Irish Nationwide Building Society, ki naj čimbolj zmanjša kapitalske izgube, ki so posledica preoblikovanja teh nezdravih kreditnih institucij;

    (d) do konca leta 2010 predloži osnutek zakonodaje za Oireachtas (parlament) o finančni stabilizaciji in prestrukturiranju kreditnih institucij, ki bo med drugim naslovilo kritje bremen imetnikov podrejenih dolžniških obveznic;

    (e) do konca marca 2011 predloži osnutek zakonodaje za Oireachtas glede posebne ureditve za sanacijo bank in gradbenih podjetij ter glede izboljšanih postopkov za zgodnje ukrepanje centralne banke Irske v bankah v težavah.

    6.  Irska do konca leta 2010 sprejme naslednje ukrepe:

    Sprejetje proračuna za leto 2011, ki vključuje ukrepe fiskalne konsolidacije v skupni vrednosti 6 milijard EUR, namenjene zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja v roku iz odstavka 3. Proračun mora vsebovati ukrepe na ravni prihodkov, ki naj zagotovijo vsaj 1,4 milijarde EUR v letu 2011, vključno z znižanjem razredov obdavčitve osebnega dohodka ter davčnih odbitkov ali enakovrednimi ukrepi, ki naj leta 2011 zagotovijo 945 000 000 EUR; zmanjšanje odbitka pokojninskega davka in odbitkov v zvezi s pokojninami, s čimer naj se leta 2011 zagotovi 155 000 000 EUR; zmanjšanje splošnih davčnih odhodkov, kar naj leta 2011 zagotovi 220 000 000 EUR; zvišanje trošarin in različni davčni ukrepi, ki naj leta 2011 zagotovijo 80 000 000 EUR. Poleg tega bo v proračunu določeno, da bo vlada opredelila načine, s katerimi bo na podlagi enkratnih in drugih ukrepov leta 2011 zagotovljenih vsaj 700 000 000 EUR. Proračun vsebuje tudi zmanjšanje tekoče porabe v letu 2011 za najmanj 2,09 milijarde EUR, ki vključuje: zmanjšanje odhodkov za socialno varnost; zmanjšanje števila delovnih mest na področju javne uprave; postopno zmanjšanje trenutnih pokojnin na področju javnih uprave, ki naj povprečno preseže 4 %; druge prihranke na strani porabe, vključno z zmanjšanjem plačil za blago in storitve in drugih plačil za transferje; zmanjšanje javnih naložb v osnovna sredstva za vsaj 1,8 milijarde EUR v primerjavi s trenutnimi načrti za leto 2011. V izjemnih okoliščinah se v tesnem posvetovanju s Komisijo proučijo drugi ukrepi, ki naj zagotovijo primerljive prihranke.

    7.  Irska tekom leta 2011 v skladu s specifikacijami iz Memoranduma o soglasju sprejme naslednje ukrepe:

    (a) 10-odstotno zmanjšanje plač novozaposlenim v javni upravi. Irska vlada mora poleg tega proučiti primerno prilagoditev, vključno v zvezi z zakonom o plačah v javni upravi, da izravna potencialna pomanjkanja iz načrtovanih prihrankov, ki naj bi bili posledica izboljšanja upravne učinkovitosti in znižanja števila zaposlenih v javni upravi;

    (b) sprejetje proračuna za leto 2012, ki bo vključeval ukrepe fiskalne konsolidacije v skupni vrednosti najmanj 3,6 milijarde EUR, namenjene zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja v roku iz člena 3(3). Osnutek proračuna vključuje zlasti ukrepe na strani prihodkov, ki naj zagotovijo 1,5 milijarde EUR na celoletni osnovi, med drugim vključno z: zmanjšanjem razredov obdavčenja dohodnine in davčnih odbitkov; zmanjšanje odbitkov pri davkih na zasebne pokojninske sheme; zmanjšanje splošnih davčnih odhodkov; uvedba novega davka na nepremičnine; reforma davka na kapitalski dobiček in davka na pridobitev kapitala; ter povečanje davka na emisije CO2. S proračunom se zagotovi zmanjšanje odhodkov v letu 2012 za 2,1 milijarde EUR, vključno z zmanjšanjem socialnih odhodkov; zmanjšanje zaposlovanja v javnem sektorju, prilagoditve višine pokojnin javnega sektorja in drugih odhodkov iz programa; ter zmanjšanje kapitalskih odhodkov. ►M1  Irska lahko ob posvetovanju s Komisijo, MDS in ECB v zgoraj navedene ukrepe uvede proračunske spremembe, da bi v celoti izkoristila učinkovitosti, ki jih bodo opredelili potekajoči celovit pregled odhodkov in prednostne naloge vladnega programa, skladno s splošnim ciljem zagotovitve, da proračun za leto 2012 prinese fiskalno konsolidacijo v višini najmanj 3,6 milijarde EUR; ◄

    (c) finalizacija neodvisne ocene prenosa odgovornosti za zagotavljanje storitev gospodarjenja z vodnimi viri od lokalnih organov na posebno agencijo za upravljanje vodnih virov ter priprava izvedbenih predlogov za začetek izvajanja plačljivih storitev v letih 2012–2013;

    (d) sprejetje zakonodaje za dvig starostne meje za upokojitev na 66 let leta 2014, 67 let leta 2021 in 68 let leta 2028, z namenom okrepiti dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg tega je treba z učinkom od leta 2011 reformirati pokojninske pravice novozaposlenih v javni upravi. To vključuje ponovni pregled zgodnje upokojitve za določene kategorije javnih uradnikov in indeksacijo pokojnin s cenami življenjskih potrebščin. Pokojnine temeljijo na povprečnih prihodkih delovne dobe. Starostna meja za upokojitev se pri novih zaposlitvah poveže s starostno mejo za upokojitev, določeno na nacionalni ravni;

    ▼M1

    (e) sprejetje ukrepov, ki naj utrdijo verodostojno proračunsko strategijo in okrepijo proračunski okvir. Irska sprejme in izvaja fiskalno pravilo, na podlagi katerega bodo vsi nenačrtovani prihodki v letih 2011–2015 namenjeni zmanjševanju primanjkljaja in dolga. Irska ustanovi svetovalni fiskalni svet, da se zagotovi neodvisna ocena proračunskega stanja in napovedi vlade. Irska sprejme zakon o fiskalni odgovornosti, ki uvede srednjeročni okvir za odhodke z zavezujočimi večletnimi zgornjimi mejami za odhodke na vseh področjih. Pri tem upošteva vse pregledane reforme gospodarskega upravljanja na ravni Unije in nadgrajuje obstoječe reforme;

    ▼B

    (f) sprejetje zakonodajnih sprememb za odstranitev ovir za trgovino in konkurenco v zaščitenih sektorjih, vključno s pravniškimi poklici, zdravniškimi storitvami in poklici na področju farmacije;

    ▼M2

    (g) dokapitalizacija nacionalnih bank do konca julija 2011 (če banki Irish Life & Permanent in Bank of Ireland ustrezno prilagodita pričakovani prodaji premoženja in odgovorno upravljanje) v skladu z ugotovitvami previdnostne ocene likvidnosti (PLAR) in previdnostne ocene kapitala (PCAR) iz leta 2011, ki jih je 31. marca 2011 naznanila Centralna banka Irske. Da se zagotovi nadaljnja delitev bremena, bo končna vsota 0,51 milijarde za dokapitalizacijo banke Bank of Ireland dosežena do konca leta 2011 in vsaka nadaljnja dokapitalizacija banke Irish Life & Permanent bo dokončana po dokapitalizaciji sektorja zavarovalništva;

    ▼B

    (h) uvedba zakonodaje za reformo minimalne plače, da se spodbudi ustvarjanje delovnih mest in preprečijo izkrivljanja zaradi sektorskih minimalnih plač ter izvedba, v soglasju s Komisijo, neodvisnega pregleda okvirnih sporazumov o registriranih zaposlitvah ter nalogov za regulacijo zaposlovanja;

    (i) reforma sistemov nadomestil za brezposelnost, ki naj spodbudi čim zgodnejši izhod iz nezaposlenosti. Aktivnostni ukrepi se okrepijo z boljšim ugotavljanjem potreb iskalca zaposlitve, okrepitvijo njegove prizadevnosti ter s sankcijami, ki naj zagotovijo iskanje zaposlitve ali poklicno usposabljanje; to naj bo podprto z učinkovitejšim spremljanjem. Mehanizem sankcij mora biti naravnan tako, da povzroči učinkovito izgubo prihodkov, ne da bi bil pretirano kaznovalen;

    (j) objava poglobljenega pregleda ureditve osebnih dolgov in začetek proučevanja zakonodajne reforme, ki bi izravnala interese posojilodajalcev in posojilojemalcev;

    (k) priprava poročila, ki zagotovi neodvisno oceno sektorjev elektrike in plina, da se podpre javno financiranje in poveča konkurenčnost. Irski organi se s Komisijo posvetujejo o rezultatih te ocene, da določijo primerne cilje;

    ▼M1

    (l) poveča konkurenčnost na odprtih trgih z reformo zakonodaje, ki z okrepitvijo verodostojnosti odvračilnih ukrepov z zagotavljanjem razpoložljivosti učinkovitih sankcij za kršitve irskega konkurenčnega prava ter členov 101 in 102 Pogodbe, kot tudi z zagotavljanjem učinkovitega delovanja organa, pristojnega za konkurenco. Poleg tega bodo organi v času trajanja programa zagotovili, da ne bodo več odobrena nobena nadaljnja odstopanja od okvira konkurenčnega prava, razen v primeru, da bodo popolnoma skladna s cilji programa finančne pomoči Unije in gospodarskimi potrebami;

    ▼B

    (m) za spodbujanje rasti na maloprodajnem trgu bo vlada izvedla študijo za proučitev gospodarskega učinka odstranitve trenutne omejitve glede velikosti poslovnih prostorov za nudenje maloprodajnih storitev, da se s tem pospeši konkurenčnost in znižajo cene za potrošnike. Izvajanje politike študije bo obravnavano skupaj s Komisijo;

    ▼M1

    (n) zmanjšanje dolga nacionalnih bank in s tem približevanje ciljnim razmerjem med posojili in vlogami iz PLAR leta 2011;

    (o) priprava načrta, na katerem bosta temeljili solventnost in sposobnost preživetja podkapitaliziranih institucij v sektorju kreditnih zadrug, vključno s podelitvijo potrebnih pooblastil centralni banki Irske za spodbujanje višje stopnje konsolidacije tega sektorja prek združitev, kjer je to ustrezno, in s finančno podporo vlade, če je ta upravičena;

    (p) predložitev zakonodaje Oireachtas, da kreditnim zadrugam pomaga z okrepljenim zakonskim okvirom, vključno z učinkovitejšimi zakonskimi zahtevami in zahtevami glede upravljanja;

    ▼M2

    (q) predložitev finančnega dokumenta s predproračunskimi obeti in srednjeročnim načrtom za fiskalno konsolidacijo za obdobje 2012–2015, v katerem je opredeljena splošna sestava prilagoditev prihodkov in odhodkov za posamezno leto in ki je skladen s cilji iz Priporočila Sveta z dne 7. decembra 2010, v predstavniškem domu (Dáil Éireann) do konca oktobra;

    (r) do predložitve proračuna za leto 2012 (začetek decembra 2011) naznanitev obvezujočih srednjeročnih zgornjih mej za gotovinske odhodke ter določitev ukrepov v zvezi s prihodki in odhodki, ki so potrebni za dosego prilagoditve v obdobju 2012–2015;

    (s) izdaja smernic s strani Centralne banke Irske, v katerih je razloženo, kako lahko banke knjižijo računovodske izgube, ki so jih utrpele v portfelju posojil, do konca decembra 2011;

    (t) objava novih smernic s strani Centralne banke Irske za oceno poroštev, danih za pridobitev bančnega posojila, do konca decembra 2011;

    (u) priprava osnutka programa prodaje premoženja, vključno z določitvijo potencialnih sredstev za prodajo, morebitnimi potrebnimi regulativnimi spremembami in časovnim razporedom za izvedbo, in razprava o osnutku do konca decembra 2011.

    ▼B

    8.  Irska tekom leta 2012 sprejme naslednje ukrepe v skladu s specifikacijami iz Memoramduma o soglasju:

    (a) sprejetje proračuna za leto 2013, ki vključuje ukrepe fiskalne konsolidacije v skupni vrednosti najmanj 3,1 milijarde EUR, namenjene zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja v roku iz člena 3(3). Proračun zlasti zajema ukrepe na strani prihodkov, da se zagotovijo sredstva v višini najmanj 1,1 milijarde EUR (vključno s prenosom iz leta 2012), ki zajemajo: zmanjšanje razredov obdavčitve dohodnine in davčnih odbitkov; zmanjšanje odbitkov pri davkih na zasebne pokojninske sheme; zmanjšanje splošnih davčnih odhodkov in uvedbo davka na nepremičnine. Proračun tudi zagotovi zmanjšanje odhodkov v letu 2013 za najmanj 2 milijardi EUR, vključno z: zmanjšanjem odhodkov za socialno varnost; zmanjšanjem števila delovnih mest na področju javne uprave; prilagoditvijo višine pokojnin v javni upravi; zmanjšanjem drugih odhodkov iz programa; zmanjšanjem kapitalskih odhodkov. ►M1  Irska lahko ob posvetovanju z Evropsko komisijo, MDS in ECB v zgoraj navedene ukrepe uvede proračunske spremembe, da bi v celoti izkoristila učinkovitosti, ki jih bodo opredelili trenutno potekajoči celovit pregled odhodkov in prednostne naloge vladnega programa, skladno s splošnim ciljem zagotovitve, da proračun za leto 2013 prinese fiskalno konsolidacijo v višini najmanj 3,1 milijarde EUR; ◄

    (b) predložitev Oireachtas zakonodaje za reformo ureditve osebnih dolgov, da se zagotovi boljša izravnava med interesi posojilodajalcev in posojilojemalcev;

    ▼M1

    (c) zmanjšanje dolga nacionalnih bank in s tem približevanje ciljnemu razmerju med posojili in vlogami iz PLAR leta 2011.

    ▼B

    9.  Komisija za zagotovitev neprekinjenega uresničevanja pogojev iz programa ter za trajnostno popravo neravnovesij neprekinjeno podaja nasvete in smernice glede fiskalnih in strukturnih reform ter reform finančnega trga. V okviru programa pomoči Irski Komisija skupaj z Mednarodnim denarnim skladom in v povezavi z ECB redno pregleduje učinkovitost ter ekonomske in socialne vplive dogovorjenih ukrepov ter predlaga potrebne korektivne ukrepe, da se okrepita rast in ustvarjanje delovnih mest, zagotovi potrebna fiskalna konsolidacija in da se čimbolj zmanjšajo škodljivi socialni učinki, zlasti v zvezi z najbolj ranljivimi člani irske družbe.

    Člen 4

    Za upravljanje finančne pomoči Unije Irska odpre poseben račun pri Centralni banki Irske.

    Člen 5

    Ta sklep je naslovljen na Irsko.

    Člen 6

    Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.



    ( 1 ) UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

    ( 2 ) Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/methodology/advice_member_states.

    Top