Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 3 so KNPVP tisti podjemi, katerih:

Države članice lahko dovolijo, da KNPVP sestavlja več naložbenih razdelkov.

Podjemi iz odstavka 2 se lahko ustanovijo po pogodbenem pravu (kot splošni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje), investicijskem pravu (kot vzajemni skladi) ali po statutu (kot investicijske družbe).

Za namene te direktive:

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

▼M4

▼B

Za namene odstavka 1(i)(ii) se uporablja naslednje:

Noben KNPVP ne izvaja teh dejavnosti, če ne dobi dovoljenja v skladu s to direktivo.

To dovoljenje je veljavno v vseh državah članicah.

Pristojni organi matične države članice KNPVP ne izdajo dovoljenja KNPVP, če:

Brez poseganja v člen 29(2) se družbo za upravljanje oziroma kjer je primerno investicijsko družbo v dveh mesecih po vložitvi popolnega zahtevka obvesti, ali je bilo dovoljenje za KNPVP izdano.

Pristojni organi matične države članice KNPVP ne izdajo dovoljenja KNPVP, če direktorji depozitarja nimajo zadostnega ugleda ali nimajo zadosti izkušenj tudi glede na vrsto KNPVP, ki se upravlja. V ta namen se morajo imena direktorjev depozitarja in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, sporočijo pristojnim organom.

„Direktorji“ pomenijo tiste osebe, ki po zakonu ali ustanovnih listinah zastopajo depozitarja ali dejansko določajo politiko depozitarja.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo informacije, ki se predložijo pristojnim organom v zahtevi za izdajo dovoljenja za KNPVP.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Nobena družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen upravljanja KNPVP, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to direktivo, z izjemo dodatnega upravljanja drugih kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih ta direktiva ne ureja in zaradi katerih je družba za upravljanje predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja, vendar njenih enot v skladu s to direktivo ni mogoče tržiti v drugih državah članicah.

Upravljanje KNPVP za namene te direktive vključuje naloge, navedene v Prilogi II.

Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice družbam za upravljanje izdajo dovoljenje, da poleg upravljanja KNPVP opravljajo tudi naslednje storitve:

V skladu s to direktivo družbe za upravljanje v nobenem primeru ne morejo pridobiti dovoljenja le za opravljanje storitev iz tega odstavka ali za opravljanje pomožnih storitev brez pridobitve dovoljenja za opravljanje storitev iz točke (a) prvega pododstavka.

Brez poseganja v druge splošne pogoje za zahtevo za izdajo dovoljenja, ki so predpisani z nacionalno zakonodajo, pristojni organi družbi za upravljanje ne smejo izdati dovoljenja, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko države članice družbi za upravljanje odobrijo oprostitev do 50 % dodatnega zneska lastnih sredstev iz točke (i), če te družbe pridobijo jamstvo za isti znesek pri kreditni instituciji ali zavarovalnici; kreditna institucija ali zavarovalnica mora imeti statutarni sedež v državi članici ali v tretji državi, če zanjo veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so po mnenju pristojnih organov enakovredna pravilom iz zakonodaje Skupnosti.

V primeru obstoja tesnih povezav med družbo za upravljanje in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami pristojni organi izdajo dovoljenje le, če te tesne povezave ne preprečujejo učinkovitega opravljanja njihovih nadzornih nalog.

Pristojni organi tudi zavrnejo izdajo dovoljenja, če zakoni in drugi predpisi tretje države, ki se nanašajo na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima družba za upravljanje tesne povezave, ali težave pri njihovem uveljavljanju preprečujejo učinkovito izvajanje njihovih nadzornih nalog.

Pristojni organi morajo zahtevati, da jim družbe za upravljanje stalno posredujejo zahtevane informacije, ki jih ti potrebujejo za spremljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka.

Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje, ki je bilo izdano družbi za upravljanje skladno s to direktivo le, če ta družba:

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da bi se opredelili standardni obrazci, predloge in postopki za tako obvestilo ali sporočanje informacij, ki jih je treba predložiti v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti družbe za upravljanje, dokler niso obveščeni o identiteti delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, ter o zneskih teh deležev.

Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivega in skrbnega vodenja družbe za upravljanje niso zadovoljni z usposobljenostjo delničarjev ali družbenikov iz prvega pododstavka.

Pred izdajo dovoljenja se je treba posvetovati s pristojnimi organi druge vključene države članice glede izdaje dovoljenja kateri koli družbi za upravljanje, ki je eno od naslednjega:

Odnosi s tretjimi državami se urejajo v skladu z ustreznimi pravili iz člena 15 Direktive 2004/39/ES.

Za namen te direktive se izraza „investicijsko podjetje“ in „investicijska podjetja“ iz člena 15 Direktive 2004/39/ES razumeta kot „družba za upravljanje“ in „družbe za upravljanje“; izraz „opravljanje investicijskih storitev“ iz člena 15(1) Direktive 2004/39/ES se razume kot „opravljanje storitev“.

Države članice obvestijo ESMA in Komisijo o kakršnih koli splošnih težavah, na katere naletijo KNPVP pri trženju svojih enot v kateri koli tretji državi.

Komisija čim prej te težave preuči, da bi se našla ustrezno rešitev. ESMA ji pomaga pri opravljanju te naloge.

Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje zahtevajo, da družba za upravljanje, ki so ji izdali dovoljenje, vedno izpolnjuje pogoje iz členov 6 ter 7(1) in (2).

Lastna sredstva družbe za upravljanje se ne smejo znižati pod raven, določeno v členu 7 (1)(a). Če se to zgodi, lahko pristojni organi v primeru, da razmere tako ravnanje upravičujejo, družbi za upravljanje dovolijo, da v omejenem obdobju popravi svoj položaj ali preneha opravljati dejavnosti.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti te direktive lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izčrpen seznam informacij iz tega člena v zvezi s členom 10b(4) Direktive 2004/39/ES, ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo, brez poseganja v člen 10a(2) navedene direktive.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Da bi se zagotovili enaki pogoji uporabe tega člena, lahko ESMA pripravi osnutka izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in načini postopka posvetovanja ustreznih pristojnih organov iz tega člena v zvezi s členom 10(4) Direktive 2004/39/ES.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Vsaka država članica določi pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki jih morajo družbe za upravljanje, ki so pridobile dovoljenje v tej državi članici glede na dejavnost upravljanja KNPVP v skladu s to direktivo, vedno upoštevati.

Predvsem morajo pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje ob upoštevanju lastnosti KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, od družbe za upravljanje zahtevati, da:

Vsaka družba za upravljanje, katere dovoljenje ureja tudi storitve diskrecijskega upravljanja premoženja, kot določa člen 6(3)(a):

Komisija brez poseganja v člen 116 z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, ki opredeljujejo postopke in ureditve iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1 ter strukture in organizacijske zahteve za preprečevanje navzkrižja interesov iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 1.

▼M1 —————

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se podrobneje opredelijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi s postopki, ureditvijo, strukturami in organizacijskimi zahtevami iz odstavka 3.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Če zakonodaja matične države članice družbe za upravljanje dovoli, da družbe za upravljanje zaradi učinkovitejšega opravljanja dejavnosti prenesejo eno ali več svojih nalog na tretje osebe, ki jo te opravljajo v njihovem imenu, morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Vsaka država članica sestavi pravila ravnanja, ki jih morajo družbe za upravljanje z dovoljenjem v tej državi članici vedno upoštevati. Takšna pravila morajo izvajati vsaj načela iz tega odstavka. Ta načela zagotavljajo, da družba za upravljanje:

Komisija brez poseganja v člen 116 z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, s katerimi naj bi zagotovila, da družbe za upravljanje izpolnjujejo dolžnosti iz odstavka 1, zlasti kar zadeva:

▼B

▼M1 —————

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo delegirani akti, ki jih sprejme Komisija v zvezi z merili, načeli in koraki iz odstavka 2.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Družbe za upravljanje pri pripravi in uporabi plačnih politik iz člena 14a izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki sta primerna glede na njihovo velikost, notranjo organizacijo ter naravo, področje in zapletenost njihovih dejavnosti:

Države članice zagotavljajo, da družba za upravljanje, ki ji izdajo dovoljenje pristojni organi njene matične države članice, na ozemlju teh držav lahko izvaja dejavnosti, za katere je pridobila dovoljenje, bodisi z ustanovitvijo podružnice ali na podlagi prostega opravljanja storitev.

Če taka pooblaščena družba za upravljanje predlaga trženje enot KNPVP, ki jih upravlja, kot je določeno v Prilogi II, v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, ne da bi odprla podružnico ali predlagala izvajanje drugih dejavnosti ali storitev, za tako trženje veljajo le zahteve iz poglavja XI.

Pod pogoji, določenimi v tem členu lahko KNPVP, imenuje družbo za upravljanje ali dovoli, da ga upravlja družba, ki ima izdano dovoljenje države članice, ki ni matična država članica KNPVP, v skladu z zadevnimi določbami te direktive, pod pogojem, da ta družba za upravljanje izpolnjuje naslednje določbe:

Države članice zahtevajo od vsake družbe za upravljanje, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, da pri obveščanju, predvidenem v odstavku 1, poda naslednje podatke in dokumentacijo:

V dveh mesecih od prejema vseh podatkov, navedenih v odstavku 2, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje te podatke sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice družbe za upravljanje in obvestijo tudi družbo za upravljanje, razen če imajo ob upoštevanju predvidenih dejavnosti razlog, da dvomijo o ustreznosti upravne strukture ali finančnega položaja družbe za upravljanje. Sporočijo tudi podrobnosti o kakršni koli shemi jamstev za terjatve vlagateljev namenjeni varstvu vlagateljev.

Če pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje zavrnejo zahtevo za posredovanje podatkov iz odstavka 2 pristojnim organom države članice gostiteljice družbe za upravljanje, morajo zadevni družbi za upravljanje navesti razloge za zavrnitev v dveh mesecih od prejema vseh informacij. Za to zavrnitev ali opustitev odgovora velja pravica do sodnega varstva v matični državi članici družbe za upravljanje.

Če družba za upravljanje želi izvajati storitve upravljanja kolektivnega premoženja iz Priloge II, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje dokumentaciji, poslani pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje, priložijo potrdilo, da je družba za upravljanje pridobila dovoljenje v skladu z določbami te direktive, in opis področja veljavnosti dovoljenja družbe za upravljanje ter podrobnosti o morebitnih omejitvah vrst KNPVP, ki jih družba za upravljanje sme upravljati.

V primeru spremembe podatkov, ki so bili sporočeni v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje ustrezno obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje.

Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje posodabljajo informacije, ki jih vsebuje potrdilo iz tretjega pododstavka odstavka 3, in obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje, če pride do sprememb v področju veljavnosti dovoljenja družbe za upravljanje ali pri podrobnostih glede morebitnih omejitev vrst KNPVP, ki jih je družbi za upravljanje dovoljeno upravljati.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da bi opredelila, katere informacije je treba predložiti v skladu z odstavki 1, 2, 3, 8 in 9.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavkoma 3 in 9.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Vsaka družba za upravljanje, ki želi prvič izvajati dejavnosti, za katere je pridobila dovoljenje, na ozemlju druge države članice v okviru prostega opravljanja storitev, pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje sporoči naslednje informacije:

Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 te informacije posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice družbe za upravljanje.

Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje sporočijo tudi podrobne informacije glede morebitnih shem jamstev za terjatve vlagateljev, ki se uporabljajo za varstvo vlagateljev.

Če družba za upravljanje želi opravljati dejavnost upravljanja zbranega premoženja iz Priloge II, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje dokumentaciji, poslani pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje, priložijo potrdilo, da je družba za upravljanje pridobila dovoljenje v skladu z določbami te direktive, in opis področja veljavnosti dovoljenja družbe za upravljanje ter podrobnosti o morebitnih omejitvah vrst KNPVP, ki jih družba za upravljanje sme upravljati.

Ne glede na člena 20 in 93 lahko družba za upravljanje nato začne poslovati v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba predložiti v skladu z odstavki 1, 2 in 4.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavkoma 2 in 4.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Družba za upravljanje, ki opravlja dejavnosti čezmejnega upravljanja zbranega premoženja tako da ustanovi podružnico ali v skladu s prostim opravljanjem storitev, upošteva pravila matične države članice KNPVP, ki se nanašajo na sestavo in delovanje KNPVP, in sicer pravila, ki se uporabljajo za:

Družba za upravljanje, ki zaprosi za dovoljenje za upravljanje KNPVP, ki ima sedež v drugi državi članici, pristojnim organom matične države KNPVP brez poseganja v člen 5 predloži naslednjo dokumentacijo:

▼M4

▼B

Če družba za upravljanje v matični državi članici KNPVP že upravlja isto vrsto KNPVP, je dovolj sklic na že predloženo dokumentacijo.

Pristojni organi matične države članice KNPVP družbi za upravljanje lahko zavrnejo izdajo dovoljenja samo, če:

Preden prošnjo zavrnejo, se pristojni organi matične države članice KNPVP posvetujejo s pristojnimi organi matične države članice družbe za upravljanje.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo informacije, ki jih je treba predložiti pristojnim organom v vlogi za upravljanje KNPVP, ustanovljenega v drugi državi članici.

Komisija lahko sprejme osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se oblikujejo standardni obrazci, predloge in postopki za to zagotavljanje informacij.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Država članica gostiteljica družbe za upravljanje lahko zahteva, da družbe za upravljanje, ki po načelu svobode opravljanja storitev ali z ustanovitvijo podružnice izvajajo svojo dejavnost na njenem ozemlju, zagotovijo potrebne informacije za spremljanje, kako te družbe spoštujejo pravila, za katera je odgovorna država članica gostiteljica družb za upravljanje in ki se uporabljajo za te družbe za upravljanje.

Te zahteve ne smejo biti strožje od zahtev, ki jih ista država članica zaradi spremljanja združljivosti z istimi standardi postavi družbam za upravljanje s sedežem v tej državi članici.

Družbe za upravljanje poskrbijo, da postopki in ureditve iz člena 15 pristojnim organom matične države članice KNPVP omogočajo, da informacije iz tega odstavka pridobijo neposredno od družbe za upravljanje.

Če kljub ukrepom, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje, ali zato, ker se takšni ukrepi izkažejo za nezadostne ali ker niso na razpolago v zadevni državi članici, družba za upravljanje še vedno ni pripravljena posredovati informacij na zahtevo države članice gostiteljice družbe za upravljanje v skladu z odstavkom 2 ali še naprej krši pravne ali ureditvene predpise iz istega odstavka, veljavne v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje, lahko pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje sprejmejo katerega koli izmed naslednjih ukrepov:

Pred uporabo postopka, določenega v odstavkih 3, 4 ali 5, lahko pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje v nujnih primerih sprejmejo varnostne ukrepe, ki so potrebni za zaščito koristi vlagateljev in drugih, za katere se opravljajo storitve. Komisija, ESMA in pristojni organi drugih zadevnih držav članic so o teh ukrepih obveščeni ob prvi priložnosti.

Po posvetu s pristojnimi organi zadevnih držav članic lahko Komisija odloči, da mora zadevna država članica te ukrepe spremeniti ali odpraviti brez poseganja v pooblastila ESMA iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje se pred odvzemom dovoljenja družbi za upravljanje posvetujejo s pristojnimi organi matične države članice KNPVP. V takšnih primerih pristojni organi matične države članice KNPVP sprejmejo ustrezne ukrepe, za varovanje interesov vlagateljev. Ti ukrepi lahko obsegajo odločitve, da se zadevni družbi za upravljanje prepreči začetek vsake nadaljnje transakcije na njenem ozemlju.

Vsaki dve leti Komisija pripravi poročilo o teh primerih.

Države članice obvestijo ESMA in Komisijo o številu in vrsti primerov, v katerih so v skladu s členom 17 ali 20 izdale zavrnitev dovoljenj in o vseh primerih, ko so sprejele ukrepe v skladu z odstavkom 5 tega člena.

▼B

Vsaki dve leti Komisija pripravi poročilo o teh primerih.

Depozitar:

Depozitar zagotovi, da se denarni tokovi KNPVP ustrezno spremljajo, zlasti pa, da so vsa plačila s strani vlagateljev ali v njihovem imenu ob vpisu enot KNPVP prejeta ter da je ves denar KNPVP knjižen na gotovinskih računih, ki so:

Sredstva KNPVP se dajo v hrambo depozitarju, kot sledi:

Depozitar lahko na tretje osebe prenese funkcije iz člena 22(5) le kadar:

Depozitar lahko prenese funkcije iz člena 22(5) na tretjo osebo le, kadar ta tretja oseba ves čas med izvajanjem nalog, ki so bile prenesene nanjo:

Depozitar je lahko:

Brez poseganja v druge pogoje za splošno zahtevo za izdajo dovoljenja, ki so predpisani z nacionalno zakonodajo, pristojni organi matične države članice investicijske družbe ne smejo izdati dovoljenja investicijski družbi, ki ni prenesla pooblastil za upravljanje na družbo za upravljanje, razen če ima investicijska družba zadosten osnovni kapital v višini najmanj 300 000  EUR.

Če investicijska družba nima pooblaščene družbe za upravljanje, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s to direktivo, veljajo tudi naslednji pogoji:

Pristojni organi matične države članice investicijske družbe zavrnejo izdajo dovoljenja tudi, če zakoni in drugi prepisi tretje države, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima investicijska družba tesne povezave, ali težave pri uveljavljanju teh zakonov in drugih predpisov preprečujejo učinkovito opravljanje njihove nadzorne funkcije.

Pristojni organi matične države članice investicijske družbe zahtevajo, da jim investicijske družbe zagotovijo potrebne informacije.

Pristojni organi matične države članice investicijske družbe lahko odvzamejo dovoljenje, izdano investicijski družbi, za katero velja ta direktiva, samo če ta družba:

Za zagotovitev dosledne usklajenosti te direktive lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za zagotavljanje informacij iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 5.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Zakonodaja matične države članice KNPVP, ki se združuje, mora dovoljevati tehnike združitev, ki se uporabijo pri čezmejnih združitvah, kot so opredeljene v členu 2(1)(q).

Zakonodaja države članice, v kateri se ustanovijo KNPVP, mora dovoljevati tehnike združitev, ki se uporabijo pri „domačih združitvah“, kot so opredeljene v členu 2(1)(r).

KNPVP, ki se združuje, zagotovi pristojnim organom svoje matične države članice vse naslednje informacije:

Te informacije se zagotovijo na način, da jih pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, in matične države članice KNPVP prejemnika lahko preberejo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov te države članice ali teh držav članic ali v jeziku, ki so jih odobrili zadevni pristojni organi.

Ko je vloga popolna, pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, nemudoma posredujejo kopije informacij iz odstavka 2 pristojnim organom matične države članice KNPVP prejemnika. Pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, in matične države članice KNPVP prejemnika upoštevajo možni učinek predlagane združitve na imetnike enot premoženja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika, da ocenijo, ali so bile imetnikom enot premoženja zagotovljene ustrezne informacije.

Če se pristojnim organom matične države članice KNPVP, ki se združuje, zdi potrebno, lahko v pisni obliki zahtevajo, da se pojasnijo informacije, posredovane imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje.

Če se pristojnim organom matične države članice KNPVP prejemnika zdi potrebno, lahko najpozneje v 15 delovnih dnevih po prejemu kopije informacij iz odstavka 2 v pisni obliki zahtevajo, da KNPVP prejemnik spremeni informacije za svoje imetnike enot premoženja.

V takšnem primeru pristojni organi matične države članice KNPVP prejemnika izrazijo nezadovoljstvo pristojnim organom matične države članice KNPVP, ki se združuje. Pristojne organe matične države članice KNPVP, ki se združuje, v roku 20 delovnih dni po prejemu obvestijo, ali so zadovoljni s spremenjenimi informacijami za imetnike enot premoženja KNPVP prejemnika.

Pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, izdajo dovoljenje za predlagano združitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Če pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, ocenijo, da vloga ni popolna, najpozneje v 10 delovnih dnevih po prejemu informacij iz odstavka 2 zahtevajo dodatne informacije.

Pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, v 20 delovnih dneh po predložitvi vseh informacij, kot so določene v odstavku 2, obvestijo KNPVP, ki se združuje, ali je bilo izdano dovoljenje za združitev.

Pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, o svoji odločitvi obvestijo tudi pristojne organe KNPVP prejemnika.

Države članice zahtevajo, da KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika pripravita skupni osnutek pogojev združitve.

Ta določa naslednje podrobnosti:

Pristojni organi ne morejo zahtevati, da se v skupni osnutek pogojev združitve vključijo dodatne informacije.

Zakonodaja matične države članice KNPVP, ki se združuje, depozitarja ali neodvisnega revizorja, odobrenega v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ( 14 ), pooblašča, da potrdi:

Informacije se imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združujejo, in KNPVP prejemnikov zagotovijo šele po tem, ko pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, izdajo dovoljenje za predlagano združitev v skladu s členom 39.

Zagotovijo se najpozneje 30 dni pred zadnjim rokom za zahtevanje ponovnega odkupa, izplačila ali, kjer je to ustrezno, preoblikovanja brez dodatnega zaračunavanja po členu 45(1).

Informacije, ki jih je treba zagotoviti imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika, vključujejo ustrezne in točne informacije o predlagani združitvi, ki jim bodo omogočile sprejemanje informirane odločitve o možnem vplivu združitve na njihovo naložbo in uveljavljanje njihovih pravic v okviru členov 44 in 45.

Informacije vključujejo naslednje:

Komisija lahko z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, ki opredeljujejo podrobno vsebino, obliko in način zagotavljanja informacij iz odstavkov 1 in 3.

▼M1 —————

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z vsebino, obliko in načinom zagotavljanja informacij iz odstavkov 1 in 3 tega člena.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pri domačih združitvah datum, ko združitev začne veljati, pa tudi datum za izračun menjalnega razmerja enot KNPVP, ki se združuje, v enote KNPVP prejemnika in, kjer je to ustrezno, datum za izračun zadevne čiste vrednosti sredstev za denarna izplačila, določa zakonodaja držav članic.

Pri čezmejnih združitvah te datume določa zakonodaja matične države KNPVP prejemnika. Države članice zagotovijo, da se ti datumi, kjer je to ustrezno, določijo po tem, ko združitev odobrijo imetniki enot premoženja KNPVP prejemnika ali KNPVP, ki se združuje.

Združitev v skladu s točko (i) člena 2(1)(p) ima naslednje posledice:

Združitev v skladu s točko (ii) člena 2(1)(p) ima naslednje posledice:

Združitev v skladu s točko (iii) člena 2(1)(p) ima naslednje posledice:

Naložbe KNPVP predstavljajo nekaj od naslednjega:

Vendar KNPVP ne more:

KNPVP imajo lahko dodatna likvidna sredstva.

Za zagotovitev enotne uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo določbe v zvezi s kategorijami sredstev, v katere lahko v skladu s tem členom vlagajo KNPVP in v skladu z delegiranimi akti, ki jih sprejme Komisija v zvezi s temi določbami.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Družba za upravljanje ali investicijska družba uporablja postopek obvladovanja tveganj, ki ji omogoča, da spremlja in kadar koli meri tveganja postavk in njihov delež v celotnem profilu tveganj portfelja KNPVP. Zlasti se upravitelj pri ocenjevanju kreditne sposobnosti sredstev KNPVP ne zanaša izključno ali sistematično na bonitetne ocene, izdane s strani bonitetnih agencij, opredeljenih v členu 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah ( 17 )

▼B

Uporablja postopek za natančno in neodvisno oceno vrednosti izvedenih finančnih instrumentov OTC.

Družba za upravljanje ali investicijska družba pristojne organe nadzora svoje matične države članice redno obvešča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, z njimi povezanih tveganjih, količinskih omejitvah in izbranih metodah za oceno tveganj, povezanih s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti za vsak KNPVP, ki ga upravlja.

▼M1

Pristojni organi zagotovijo, da se vse informacije, prejete v skladu s tretjim odstavkom, zbrane glede na vse družbe za upravljanje ali investicijske družbe, ki jih ti organi nadzorujejo, pošljejo ESMA v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 in Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja ( 18 ), v skladu s členom 15 navedene uredbe za namen spremljanja sistemskih tveganj na ravni Unije.

▼B

Države članice lahko dovolijo KNPVP uporabo tehnike in instrumentov v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga pod pogoji in znotraj omejitev, ki jih določijo, pod pogojem, da se te tehnike in instrumenti uporabijo za učinkovito upravljanje portfelja.

Kadar se te dejavnosti nanašajo na uporabo izvedenih finančnih instrumentov, so ti pogoji in omejitve usklajeni z določbami te direktive.

Te dejavnosti nikakor ne smejo odvrniti KNPVP od njihovih naložbenih ciljev, ki so predpisani v pravilih upravljanja, ustanovnih listinah ali prospektu KNPVP.

KNPVP zagotovi, da njegova celotna izpostavljenost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti ne presega skupne čiste vrednosti njegovega portfelja.

Pri izračunu izpostavljenosti upoštevamo trenutno vrednost primarnih sredstev, tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, prihodnja tržna gibanja in razpoložljiv čas za likvidacijo postavk. To velja tudi za tretji in četrti pododstavek.

KNPVP lahko vlaga v izvedene finančne instrumente kot del svoje naložbene politike in v omejitvah, ki jih določa člen 52(5), če izpostavljenost do primarnih sredstev, iz katerih so izvedeni finančni instrumenti, skupaj ne presega naložbenih omejitev iz člena 52. Države članice lahko določijo, da teh naložb ni treba vključiti na način iz člena 52, če KNPVP vlaga v izvedene finančne instrumente na indeksni osnovi.

Če prenosljivi vrednostni papir ali instrument denarnega trga vključuje izvedeni finančni instrument, se izvedeni finančni instrument upošteva pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena.

Brez poseganja v člen 116 Komisija z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, ki opredeljujejo naslednje:

▼M3

▼M1

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z merili in pravili iz odstavka 4.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

KNPVP lahko naloži največ:

Izpostavljenost KNPVP tveganju do nasprotnih strank v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC ne sme presegati:

Države članice lahko petodstotno mejo iz prvega pododstavka odstavka 1 dvignejo na največ 10 %. V kolikor tako ravnajo, skupna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, ki jih ima KNPVP v tistih izdajateljih, v katere je vložil več kakor 5 % svojih sredstev, ne sme presegati 40 % vrednosti njegovega premoženja. Omejitev ne velja za depozite ali posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, sklenjene s finančnimi institucijami, ki so predmet skrbnega nadzora.

Ne glede na posamezne omejitve iz odstavka 1, KNPVP ne sme kombinirati ničesar od naslednjega, če bi to vodilo do tega, da vloži več kot 20 % svojega premoženja v isto organizacijo:

Države članice lahko petodstotno mejo iz prvega pododstavka odstavka 1 dvignejo na največ 25 %, kadar so bile obveznice izdane pred 8. julijem 2022 in so izpolnjevale zahteve iz tega odstavka, kot so se uporabljale na datum njihove izdaje, ali kadar obveznice spadajo pod opredelitev pojma krite obveznice iz točke 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 ).

▼B

Če KNPVP več kakor 5 % svojih sredstev naloži v obveznice posameznega izdajatelja, ki so navedene v prvem pododstavku, skupna vrednost teh naložb ne presega 80 % vrednosti sredstev KNPVP.

▼M7 —————

▼B

Prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga iz odstavkov 3 in 4 se ne upoštevajo pri uporabi 40-odstotne omejitve iz odstavka 2.

Omejitve, določene v odstavkih 1 do 4, se ne morejo kombinirati, zato vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, ki jih izda isti izdajatelj, ali v depozite ali izvedene finančne instrumente, nastale pri tem izdajatelju, izvedene v skladu z odstavki od 1 do 4, skupaj nikakor ne smejo presegati 35 % sredstev KNPVP.

Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kakor določa Direktiva 83/349/EGS ali priznani mednarodni računovodski standardi, se za izračunavanje omejitev iz tega člena obravnavajo kot ena oseba.

Države članice lahko dovolijo kumulativno vlaganje v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga znotraj iste skupine do omejitve 20 %.

Brez poseganja v omejitve, določene v členu 56, lahko države članice dvignejo meje iz člena 52 na največ 20 % za naložbe v delnice ali dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda isti izdajatelj, če je v skladu s pravili upravljanja sklada in ustanovnimi listinami cilj naložbene politike KNPVP natančno posnemati sestavo določenega borznega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, ki ga priznavajo pristojni organi na podlagi naslednjega:

Z odstopanjem od člena 52 lahko države članice dovolijo KNPVP, da vložijo v skladu z načelom razpršitve tveganja do 100 % svojih sredstev v različne prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči katera koli država članica, eden ali več izmed njenih lokalnih organov, tretja država ali javno mednarodno združenje, v katerega so včlanjene ena ali več držav članic.

Pristojni organi matične države članice KNPVP dovolijo tako odstopanje le, če menijo, da imajo imetniki enot premoženja v KNPVP zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki izpolnjujejo omejitve iz člena 52.

Takšni KNPVP imajo vrednostne papirje najmanj šestih različnih izdaj, vendar vrednostni papirji posamezne izdaje ne predstavljajo več kot 30 % skupnega premoženja KNPVP.

KNPVP, navedeni v odstavku 1, v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe izrecno navedejo države članice, enega izmed njihovih lokalnih organov ali javno mednarodno združenje, v katere nameravajo vlagati več kot 35 % svojih sredstev.

Ta pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine pa odobrijo pristojni organi.

Naložbe v enote premoženja kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP, skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev KNPVP.

Države članice lahko določijo, da sredstev zadevnega KNPVP ali drugega kolektivnega naložbenega podjema ni treba združevati zaradi uveljavljanja omejitev iz člena 52, če KNPVP pridobi enote premoženja drugega KNPVP ali kolektivnih naložbenih podjemov.

Če KNPVP vlaga v enote premoženja drugih KNPVP ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih neposredno ali po pogodbi o prenosu upravljanja upravlja ista družba za upravljanje ali druga družba, s katero je družba za upravljanje povezana s skupnim upravljanjem ali nadzorom ali z bistvenim posrednim ali neposrednim deležem, ta družba za upravljanje ali druga družba ne sme za račun KNPVP zaračunavati provizij od vplačila in izplačila pri vlaganju v enote drugih KNPVP ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov.

KNPVP, ki znaten del svojih sredstev vlaga v druge KNPVP ali druga kolektivne naložbene podjeme, naj razkrije v svojem prospektu najvišji nivo provizij za upravljanje, ki se lahko zaračunajo samemu KNPVP in drugim KNPVP ali drugim kolektivnim naložbenim podjemov, v katere namerava vlagati. V svojem letnem poročilu prikaže najvišji delež provizij za upravljanje, ki jih zaračuna samemu KNPVP in drugim KNPVP ali kolektivnim naložbenim podjemom, v katere vlaga.

Investicijska družba ali družba za upravljanje, v povezavi z vsemi splošnimi skladi, ki jih upravlja in sodijo v področje uporabe te direktive, ne pridobi delnic z glasovalnimi pravicami, ki bi ji omogočile, da bi bistveno vplivala na upravljanje izdajatelja.

Do prihodnje uskladitve države članice upoštevajo obstoječa pravila v zakonodaji drugih držav članic, ki opredeljujejo načelo iz prvega pododstavka.

KNPVP lahko pridobita največ:

Omejitve iz točk (b), (c) in (d) se lahko zanemarijo med pridobivanjem, če se v tem času ne da izračunati kosmatega zneska dolžniških vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga ali čistega zneska vrednostnih papirjev, katerih prvi postopek prodaje še ni zaključen.

Država članica lahko opusti uporabo odstavkov 1 in 2 v zvezi:

Odstopanje iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka velja le, če se naložbena politika družbe v tretji državi ujema z omejitvami iz členov 52 in 55 ter iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Če so omejitve, določene v členih 52 in 55, presežene, se smiselno uporablja člen 57.

KNPVP ni treba upoštevati omejitev, navedenih v tem poglavju, kadar uveljavljajo pravico do vpisa, izhajajočo iz prenosljivih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga, ki so sestavni del njihovih sredstev.

Pri zagotavljanju izpolnjevanja načela razpršitve tveganj lahko države članice dovolijo KNPVP, ki jim je bilo nedavno izdano dovoljenje, odstopanje od členov 52 do 55 za šest mesecev od datuma izdaje dovoljenja.

Napajalni KNPVP ima lahko do 15 % svojih sredstev v eni ali več od naslednjih oblik:

Za namene skladnosti s členom 51(3) napajalni KNPVP izračuna svojo celotno izpostavljenost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, tako da svojo neposredno izpostavljenost iz točke (b) prvega pododstavka kombinira z:

Centralni KNPVP je KNPVP ali njegov naložbeni razdelek, ki:

Za centralni KNPVP veljajo naslednja odstopanja:

Pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP odobrijo naložbo, če napajalni KNPVP, njegov depozitar, njegov revizor, kot tudi centralni KNPVP izpolnjujejo vse zahteve iz tega poglavja. V te namene napajalni KNPVP pristojnim organom svoje matične države članice predloži naslednje dokumente:

Če je napajalni KNPVP ustanovljen v državi članici, ki ni matična država članica centralnega KNPVP, napajalni KNPVP predloži tudi potrdilo pristojnih organov matične države članice centralnega KNPVP, da centralni KNPVP je KNPVP ali njegov naložbeni razdelek, ki izpolnjuje pogoje iz točk (b) in (c) člena 58(3). Dokumente zagotovi centralni KNPVP v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice napajalnega KNPVP ali v jeziku, ki so ga odobrili njegovi pristojni organi.

Države članice zahtevajo, da centralni KNPVP napajalnemu KNPVP posreduje vso dokumentacijo in informacije, ki so potrebne, da slednji izpolnjuje zahteve te direktive. V ta namen napajalni KNPVP sklene dogovor s centralnim KNPVP.

Napajalni KNPVP ne vlaga v enote premoženja tega centralnega KNPVP nad mejo iz člena 55(1), dokler ne začne veljati dogovor iz prvega pododstavka. Ta dogovor je na zahtevo in brezplačno na voljo vsem imetnikom enot premoženja.

Če centralni in napajalni KNPVP upravlja ista družba za upravljanje, se lahko dogovor nadomesti z internimi pravili poslovanja, ki zagotavljajo spoštovanje zahtev iz tega odstavka.

Če se centralni KNPVP likvidira, se likvidira tudi napajalni KNPVP, razen če pristojni organi njegove matične države članice odobrijo:

Brez poseganja v posebne nacionalne določbe o obvezni likvidaciji se centralni KNPVP likvidira šele tri mesece po tem, ko je vse svoje imetnike enot premoženja in pristojne organe matičnih držav članic napajalnih KNPVP obvestil o zavezujoči odločitvi glede likvidacije.

Če se centralni KNPVP združi z drugim KNPVP ali se razdeli na dva ali več KNPVP, se napajalni KNPVP likvidira, razen če pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP dovolijo, da napajalni KNPVP:

Združitev ali delitev centralnega KNPVP začne veljati šele po tem, ko centralni KNPVP vsem svojim imetnikom enot premoženja in pristojnim organom matičnih držav članic svojih napajalnih KNPVP predloži podatke ali primerljive podatke iz člena 43, in sicer najpozneje 60 dni pred predlaganim datumom začetka veljavnosti.

Preden združitev ali delitev centralnega KNPVP začne veljati, centralni KNPVP omogoči, da napajalni KNPVP ponovno odkupi ali izplača vse enote premoženja v centralnem KNPVP, razen če so pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP dodelili odobritev v skladu s točko (a) prvega pododstavka.

Komisija lahko z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, ki določajo:

▼B

▼M1 —————

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z dogovorom, ukrepi in postopki iz odstavka 6.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Države članice zahtevajo, da v primeru, ko imata centralni in napajalni KNPVP različna depozitarja, ta depozitarja skleneta dogovor o izmenjavi podatkov in tako zagotovita, da oba izpolnjujeta svoje dolžnosti.

Dokler ta dogovor ne začne veljati, napajalni KNPVP ne sme vlagati v enote centralnega KNPVP.

Depozitar centralnega ali napajalnega KNPVP pri izpolnjevanju zahtev iz tega poglavja ne krši nobene omejitve glede razkritja informacij ali zaščite podatkov, določene s pogodbo ali z zakonodajnimi, regulativnimi ali upravnimi določbami. Tako ravnanje depozitarju ali kateri koli osebi, ki deluje v njegovem imenu, ne nalaga nobene odgovornosti.

Države članice zahtevajo, da je napajalni KNPVP ali, ko je to primerno, družba za upravljanje napajalnega KNPVP odgovorna za to, da depozitarju napajalnega KNPVP sporoči vse informacije o centralnem KNPVP, ki so potrebne za izpolnitev obveznosti depozitarja napajalnega KNPVP.

Komisija lahko z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, ki nadalje določajo:

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z dogovorom, ukrepi in vrstami nepravilnosti iz odstavka 3.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Države članice zahtevajo, da v primeru, ko imata centralni in napajalni KNPVP različna revizorja, ta revizorja skleneta dogovor o izmenjavi podatkov in tako zagotovita, da oba izpolnjujeta svoje dolžnosti, vključno z ureditvijo, ki se sprejme z namenom izpolnitve zahtev iz odstavka 2.

Dokler ta dogovor ne začne veljati, napajalni KNPVP ne sme vlagati v enote centralnega KNPVP.

Revizor napajalnega KNPVP v svojem revizijskem poročilu upošteva revizijsko poročilo centralnega KNPVP. Če imata napajalni in centralni KNPVP različno obračunsko leto, revizor centralnega KNPVP pripravi začasno poročilo na zaključni datum napajalnega KNPVP.

Revizor napajalnega KNPVP poroča zlasti o morebitnih nepravilnostih, ki jih razkrije v revizijskem poročilu centralnega KNPVP, in njihovem vplivu na napajalni KNPVP.

Države članice zahtevajo, da prospekt napajalnega KNPVP poleg podatkov, določenih v seznamu A Priloge I, vsebuje tudi naslednje podatke:

Letno poročilo napajalnega KNPVP poleg podatkov, določenih v seznamu B Priloge I, vključuje izjavo o skupnih stroških napajalnega in centralnega KNPVP.

Letna in polletna poročila napajalnega KNPVP vsebujejo navedbo, kako je letna oziroma polletna poročila centralnega KNPVP mogoče pridobiti.

Države članice zahtevajo, da napajalni KNPVP, ki že opravlja dejavnosti kot KNPVP, med drugim kot napajalni KNPVP drugega centralnega KNPVP, vsem svojim imetnikom enot premoženja zagotovi naslednje podatke:

Ti podatki se predložijo najmanj 30 dni pred datumom iz točke (c) prvega pododstavka.

Komisija lahko z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, ki določajo:

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe glede načina zagotavljanja informacij, lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v zvezi z obliko in načinom predstavitve informacij in postopkom iz odstavka 4.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Investicijska družba in družba za upravljanje za vsakega od splošnih skladov, ki jih upravlja, objavita:

Letna in polletna poročila se objavijo v naslednjih rokih z veljavnostjo od zaključkov obdobij, na katera se nanašajo:

Prospekt vsebuje informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih.

Prospekt ne glede na instrumente, v katere se vlaga, vsebuje jasno in lahko razumljivo razlago profila tveganj sklada.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo določbe v zvezi z vsebino prospekta, letnim poročilom in polletnim poročilom, kot je določeno v Prilogi I, ter obliko teh dokumentov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Ključni podatki za vlagatelje vključujejo podatke o naslednjih bistvenih elementih v zvezi z zadevnim KNPVP:

▼M4

▼B

Ti bistveni elementi morajo biti vlagateljem razumljivi brez napotila na dodatno dokumentacijo.

Komisija z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, ki določajo:

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 7 v zvezi s podatki iz odstavka 3.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Države članice dovolijo, da investicijske družbe in, za vsak splošni sklad, ki ga upravljajo, družbe za upravljanje, posredujejo ključne podatke za vlagatelje na trajnem nosilcu podatkov ali na spletnem mestu. Vlagatelj na zahtevo in brezplačno prejme izvod v tiskani obliki.

Poleg tega se na spletnem mestu investicijske družbe ali družbe za upravljanje objavi posodobljena različica ključnih podatkov za vlagatelje.

Posojil ne sme najemati:

Vendar lahko KNPVP pridobi tuje valute s kritnim posojilom v domači valuti.

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica dovoli KNPVP, da najame posojilo:

Če se KNPVP dovoli najem posojila v skladu s točko (a) ali (b), zadolžitev ne sme presegati 15 % njegovih skupnih sredstev.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da podrobno opredeli zahteve iz tega člena glede posojil.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Z odstopanjem od odstavka 1:

Začasna prekinitev iz točke (a) prvega pododstavka je mogoča le v izjemnih primerih, če tako zahtevajo okoliščine in če je prekinitev utemeljena z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja;

Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo pogoji, ki jih morajo izpolniti KNPVP po sprejetju začasne prekinitve ponovnega odkupa ali izplačila enot KNPVP, kot je določeno v točki (a) odstavka 2, ko se sprejme odločitev o prekinitvi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Brez poseganja v uporabo členov 50 in 51 naslednji ne smejo odobriti posojil ali nastopiti kot porok za tretje osebe:

Če KNPVP predlaga, da bi tržil svoje enote v državi članici, ki ni njegova matična država članica, najprej pristojnim organom svoje matične države članice predloži uradno obvestilo o tem.

Uradno obvestilo vključuje podatke o trženju enot premoženja KNPVP v državi članici gostiteljici, kjer je to pomembno tudi v zvezi z razredi delnic. V okviru člena 16(1) vsebuje tudi navedbo, da KNPVP trži družba za upravljanje, ki ga upravlja.

KNPVP uradnemu obvestilu iz odstavka 1 priloži zadnjo različico naslednjih dokumentov:

Pristojni organi matične države članice KNPVP preverijo, ali je dokumentacija, ki jo je v skladu z odstavkoma 1 in 2 predložil KNPVP, popolna.

Pristojni organi matične države članice KNPVP popolno dokumentacijo iz odstavkov 1 in 2 posredujejo pristojnim organom države članice, za katero KNPVP predlaga, da bi v njej tržil svoje enote premoženja, in sicer najpozneje 10 delovnih dni po datumu prejema uradnega obvestila s priloženo popolno dokumentacijo iz odstavka 2. Dokumentaciji priložijo potrdilo, da KNPVP izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta direktiva.

Po prenosu dokumentacije pristojni organi matične države članice KNPVP o tem takoj obvestijo KNPVP. KNPVP lahko začne tržiti v državi članici gostiteljici KNPVP od datuma tega uradnega obvestila.

Če KNPVP trži svoje enote premoženja v državi članici gostiteljici KNPVP, vlagateljem na ozemlju te države članice zagotovi vse podatke in dokumente, ki jih mora v skladu s poglavjem IX zagotoviti vlagateljem v matični državi članici.

Ti podatki in dokumenti se vlagateljem zagotovijo v skladu z naslednjimi določbami:

Komisija lahko z delegiranimi akti ►M4  v skladu s členom 112a ◄ sprejme ukrepe, ki določajo:

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 93 lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo:

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi prejmejo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Ta pooblastila se izvajajo:

Po odstavku 1 imajo pristojni organi vsaj pravico, da:

▼M4

▼B

Pristojni organ se lahko na zahtevo za informacije ali zahtevo za sodelovanje pri preiskavi ne odzove le v naslednjih izjemnih okoliščinah, in sicer kadar:

Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da v vseh primerih iz odstavka 1 upravne kazni in drugi upravni ukrepi, ki utegnejo biti uporabljeni, vključujejo vsaj naslednje:

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih kazni ali ukrepov in višine upravnih denarnih kazni jamčijo, da so te učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ter upoštevajo vse ustrezne okoliščine, po potrebi tudi:

Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

Pristojni organi držav članic sodelujejo med seboj, kadar je to potrebno za opravljanje njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo ali za izvajanje pooblastil, ki jih imajo v skladu s to uredbo ali nacionalnim pravom.

Države članice sprejmejo potrebne upravne in organizacijske ukrepe za pospešitev sodelovanja iz tega odstavka.

Pristojni organi uporabijo svoja pooblastila za namen sodelovanja tudi v primerih, ko preiskovano ravnanje ne predstavlja kršitve nobene od določb, ki veljajo v njihovi državi članici.

Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 nemudoma zagotovijo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.

Pristojni organi ene države članice lahko zahtevajo sodelovanje pristojnih organov druge države članice pri nadzorni dejavnosti ali preverjanju na kraju samem ali preiskavi na ozemlju druge države članice v okviru njihovih pristojnosti v skladu s to direktivo. Če pristojni organ prejme zahtevo v zvezi s preverjanjem na kraju samem ali preiskavo:

Če preverjanje ali preiskavo na ozemlju ene države članice izvaja pristojni organ iste države članice, lahko pristojni organ države članice, ki vloži zahtevo, zaprosi, da uradnike, ki izvajajo preverjanje ali preiskavo, spremljajo njegovi uradniki. Preverjanje ali preiskava pa sta v celoti pod nadzorom države članice, na ozemlju katere potekata.

Če preverjanje ali preiskavo na ozemlju ene države članice izvaja pristojni organ druge države članice, lahko pristojni organ države članice, na ozemlju katere se preverjanje ali preiskava izvaja, zahteva, da uradnike, ki izvajajo preverjanje ali preiskavo, spremljajo njegovi uradniki.

Pristojni organi države članice, kjer se preverjanje ali preiskava izvaja, lahko odklonijo izmenjavo podatkov iz odstavka 2 ali zavrnejo zahtevo za sodelovanje pri izvajanju preiskave ali preverjanja na kraju samem, kot ga določa odstavek 4, vendar le, če:

Pristojni organi lahko obvestijo ESMA o naslednjih primerih:

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo skupni postopki za sodelovanje pristojnih organov pri preverjanju na kraju samem in preiskavah, kot je določeno v odstavkih 4 in 5.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, kot tudi revizorji in strokovnjaki, ki dobijo navodila pristojnih organov, dolžni varovati poklicno skrivnost. Ta dolžnost pomeni, da se ne sme noben zaupen podatek, ki ga dobijo te osebe pri opravljanju svojih dolžnosti, izdati nobeni osebi, tudi ne organu, razen v obliki povzetka ali skupnih podatkov, tako da se KNPVP in družbe za upravljanje ter depozitarji (podjetja, ki prispevajo k poslovni dejavnosti KNPVP) ne morejo posamično prepoznati, kar pa ne vpliva na primere, ki jih pokriva kazensko pravo.

Vendar se lahko zaupni podatki, ki ne zadevajo tretjih strank, vključenih v poskuse reševanja, razkrijejo v civilnih ali gospodarskih postopkih, kadar gre KNPVP ali podjetje, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti, v stečaj ali obvezno likvidacijo.

Odstavek 1 ne preprečuje pristojnim organom držav članic, da izmenjujejo podatke v skladu s to direktivo ali drugo zakonodajo Unije, ki velja za KNPVP ali podjeme, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti, ali posredujejo te podatke ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 ali ESRB. Za te informacije veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1.

▼B

Pristojni organi, ki si izmenjujejo informacije z drugimi pristojnimi organi v skladu s to direktivo, lahko pri posredovanju informacij navedejo, da te informacije ne smejo biti razkrite brez njihovega izrecnega soglasja, pri čemer se lahko take informacije izmenjajo samo za namene, za katere so ti organi dali soglasje.

Države članice lahko sklepajo sporazume o sodelovanju, ki zagotavljajo izmenjavo podatkov s pristojnimi organi tretjih držav ali z organi ali telesi tretjih držav, kot je določeno v odstavku 5 tega člena in členu 103(1) le, če za razkrite podatke velja jamstvo poslovne skrivnosti, ki je vsaj enakovredno tistemu, navedenemu v tem členu. Takšna izmenjava podatkov je namenjena izvedbi nadzorne naloge teh organov ali teles.

Če podatki izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili in, kadar je primerno, le za namen, za katerega so ti organi dali svoje soglasje.

Pristojni organi, ki prejmejo zaupne podatke po odstavku 1 ali 2, jih lahko uporabijo le pri svojih dolžnostnih za naslednje namene:

Odstavka 1 in 4 ne izključujeta izmenjave podatkov znotraj ene države članice ali med več državami članicami, kjer naj bi taka izmenjava potekala med pristojnim organom in:

▼M1

▼B

Zlasti odstavka 1 in 4 zgoraj navedenim pristojnim organom ne preprečujeta opravljanja nadzornih funkcij ali razkritja podatkov, potrebnih za izvajanje njihovih funkcij, organom, ki upravljajo odškodninske sheme.

Za podatke, ki se izmenjajo v skladu s prvim pododstavkom, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1.

Ne glede na člen 102(1) do (4) lahko države članice odobrijo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in:

Države članice, ki dovoljujejo odstopanje od odstavka 1, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Države članice, ki dovoljujejo odstopanje od odstavka 4, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Za namene točke (c) organi ali subjekti iz odstavka 4 sporočijo pristojnim organom, ki so razkrili podatke, imena in natančne odgovornosti oseb, ki so jim bili poslani.

Člena 102 in 103 ne preprečujeta pristojnim organom, da sporočijo podatke iz člena 102(1) do (4) klirinški hiši ali podobnemu organu, ki je po nacionalni zakonodaji pooblaščen za izvajanje obračunskih storitev ali poravnav za enega od trgov njihove države članice, če menijo, da je podatke treba posredovati zaradi pravilnega delovanja teh organov v zvezi z neizpolnjevanjem ali morebitnim neizpolnjevanjem obveznosti udeležencev na trgu.

Za podatke, prejete v tem kontekstu, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 102(1).

Države članice vsekakor zagotovijo, da se podatkov, prejetih po členu 102(2), v okoliščinah iz prvega pododstavka tega odstavka ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili.

Ne glede na člen 102(1) in (4) lahko države članice glede na določbe, predpisane z zakonom, odobrijo razkritje nekaterih podatkov drugim oddelkom v državni upravi, odgovornim za zakonodajo o nadzoru KNPVP in podjetij, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti, kreditnih institucij, finančnih institucij, investicijskih podjetij in zavarovalnic, ter inšpektorjem, ki so dobili navodila teh oddelkov.

Takšno razkritje je seveda mogoče le, kadar je potrebno zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja.

Države članice lahko seveda predpišejo, da se podatki, prejeti po členu 102(2) in (5), ne smejo nikoli razkriti v okoliščinah iz tega odstavka, razen z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so razkrili te podatke.

Države članice zagotovijo najmanj, da je vsaka oseba, pooblaščena v skladu z Direktivo 2006/43/ES, ki v KNPVP ali podjetju, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti, izvaja obvezne revizijske preglede iz člena 51 Direktive 78/660/EGS, člena 37 Direktive 83/349/EGS ali člena 73 te direktive ali katero koli drugo obvezno nalogo, dolžna takoj poročati pristojnim organom o vsakem dejstvu ali sklepu v zvezi s podjetjem, ki ga odkrije pri opravljanju svoje naloge in ki bi utegnil pomeniti kar koli od naslednjega:

Ta oseba je dolžna poročati o dejstvih in sklepih, ki jih odkrije pri izvajanju svoje naloge, opisane v točki (a), v podjetju, ki ima tesne povezave, ki izhajajo iz obvladujočega odnosa s KNPVP ali podjetjem, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti, v katerem izvaja to nalogo.

Države članice določijo, da lahko eno ali več naslednjih teles, kakor jih določa nacionalno pravo, v interesu potrošnikov in v skladu z nacionalnim pravom pred sodiščem ali pristojnimi upravnimi organi sproži postopek za zagotovitev, da se za izvajanje te direktive uporabljajo nacionalne določbe:

Le organi matične države članice KNPVP imajo pravico, da ukrepajo proti njemu, če prekrši kak zakon ali drug predpis, določen v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe.

Vendar lahko organi države članice gostiteljice KNPVP ukrepajo proti njemu, če prekrši zakone in druge predpise, ki veljajo na njihovem ozemlju in ne sodijo na področje, ki ga ureja direktiva, ali zahteve iz členov 92 in 94.

Če kljub ukrepom, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice KNPVP, ali ker se ti ukrepi izkažejo za nezadostne ali ker matična država članica KNPVP ne ukrepa v razumnem roku, KNPVP še naprej deluje na način, ki je jasno v nasprotju z interesi vlagateljev države članice gostiteljice KNPVP, lahko pristojni organi države članice gostiteljice KNPVP sprejmejo posledično katerega koli izmed naslednjih ukrepov:

▼M1

Komisija in ESMA sta nemudoma obveščena o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s točko (a) prvega pododstavka.

▼B

Če na podlagi prostega opravljanja storitev ali z ustanovitvijo podružnic družba za upravljanje deluje v eni ali več držav članic gostiteljic družbe za upravljanje, morajo pristojni organi vseh zadevnih držav članic tesno sodelovati.

Na prošnjo morajo ti organi drug drugemu posredovati informacije o upravljanju in lastništvu teh družb za upravljanje, s čimer lahko olajšajo njihov nadzor, ter vse informacije, ki lahko olajšajo spremljanje teh družb. Organi matične države članice družbe za upravljanje s sodelovanjem zlasti zagotavljajo, da organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje pridobijo podrobne informacije, navedene v členu 21(2).

Države članice do 30. junija 2011 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(2) – drugi pododstavek, členom 1(3)(b), točkami (e), (m), (p) in q) člena, členom 2(5), členom 4, členom 5(1) do (4), (6) in (7), členom 6(1), členom 2(1), členom 13(1) – uvodno besedilo, členom 13(1)(a), členom 13(1)(i), členom 5, členom 16(1) – drugi pododstavek, členom 16(3), členom 17(1), členom 17(2)(b), členom 7(3) – prvi in tretji pododstavek, členom 17(4) do (7), členom 17(9) – drugi pododstavek, členom 18(1) – uvodno besedilo, členom 18(1)(b), členom 18(2) – tretji do četrti pododstavek, členom 18(3) in (4), členom 19, členom 20, členom 21(2) do (6), (8) in 9), členom 22(1), členom 22(3)(a), členom 22(3)(d), členom 22(3)(e), členom 23(1), (2), (4) in (5), členom 27 – tretji odstavek, členom 29(2), členom 33(2), (4) in(5), členi 37 do 2, členom 43(1) do (5), členi 44 do 49, členom 50(1) – uvodno besedilo, členom 50(3), členom 51(1) – tretji pododstavek, členom 54(3), členom 56(1), členom 56(2) – prvi pododstavek, uvodno besedilo, členi 58 in 59, členom 60(1) do (5), členom 61(1) in (2), členom 62(1) do (3), členom 63, členom 64(1), (2) in (3), členi 65, 66 in 67, členom 68(1) – uvodni del in točka (a), členom 69(1) in (2), členom 70(2) in (3), členi 71, 72, 74, 75(1), (2) in (3), 77do 82, členom 83(1)(b), členom 83(2)(a) – druga alinea, členom 86, členom 8(1)(b), členom 89(b), členom 90, členi 91 do 94, členi 96 do 100, členom 101(1) do (8), členom 102(2) – drugi pododstavek, členom 102(5), členoma 107 in 108, členom 109(2), (3) in (4), členom 110 in Priloga I. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Navedene ukrepe uporabljajo od 1. julija 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na Direktivo 85/611/EGS razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1), člen 1(2) – prvi pododstavek, člen 1(3)(a), člen 1(4) do (7), člen 2(1)(a) do (d), člen 2(1)(f) do (l), člen 2(1)(n) in (o), člen 2(2), (3) in (4), člen 2(6) in (7), člen 3, člen (5), člen 6(2), (3) in (4), členi 7 do 11, člen 12(2), člen 13(1)(b) do (h), člen 13(2), člen 14(1), člen 16(2), člen 17(2)(a), (c) in (d), člen 17(3) – drugi pododstavek, člen 17(8) in (9) – prvi pododstavek, člen 18(1) – razen uvodnega besedila in točke (a), člen 18(2) – prvi in drugi pododstavek, člen 21(1) in (7), člen 22(2), člen 22(3)(b) in (c), člen 23(3), člen 24, členi 25 in 26, člen 27 – prvi in drugi odstavek, člen 28, člen 29(1), (3) in (4), členi 30, 31 in 32, člen 33(1) in (3), členi 34, 35 in 36, člen 50(1)(a) do (h), člen 50(2), člen 51(1) – prvi in drugi pododstavek, člen 51(2) in (3), člen 52, člen 53, člen 54(1) in (2), člen 55, člen 56(2) – prvi pododstavek, točke (a) do (d), člen 56(2) – drugi pododstavek, člen 56(3), člen 57, člen 68(2), člen 69(3) in (4), člen 70(1) in (4), člen 73, člen 76, člen 83(1) – razen 83(1)(b), člen 83(2)(a) – razen druge alinee, členi 84, 85 in 87, člen 88(1) – razen 88(1)(b), člen 8(2), člen 89– razen 89(b), člen 102(1), člen 102(2) – prvi pododstavek, člen 102(3) in 4), členi 103 do 106, člen 109(1), členi 111, 112, 113 in 117 in priloge II, III in IV se uporabljajo od 1. julija 2011.