(a) perutnina, valilna jajca, enodnevni piščanci in jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov;

(b) meso, mleto meso in mehansko izkoščeno meso perutnine, vključno z ratiti in divjimi pticami, jajca in jajčni izdelki.

1. „perutnina“ pomeni kokoši, purane, pegatke, race, gosi, prepelice, golobe, fazane, jerebice in ratite (ratitae), ki se gojijo ali redijo v ujetništvu za vzrejo, proizvodnjo mesa ali jajc za prehrano ali obnovo populacije divjih ptic;

2. „valilna jajca“ pomenijo jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina;

3. „enodnevni piščanci“ pomenijo vso perutnino, staro manj kot 72 ur, ki še ni bila krmljena, in brazilske race (Cairina moschata) ali njihove križance, stare manj kot 72 ur, krmljene ali nekrmljene;

4. „matična perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, namenjeno za proizvodnjo valilnih jajc;

5. „proizvodna perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, ki se goji za:

6. „jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov“ pomenijo valilna jajca, ki izvirajo iz „jat piščancev, prostih specificiranih patogenih organizmov“, kot je opisano v Evropski farmakopeji ( 17 ), ter ki se uporabljajo izključno za diagnostične, raziskovalne ali farmacevtske namene;

7. „meso“ pomeni užitne dele naslednjih živali:

8. „mehansko izkoščeno meso“ pomeni proizvod, pridobljen z odstranjevanjem mesa s kosti, na katerih ostane meso po izkoščevanju, ali s trupov perutnine z uporabo mehanskih sredstev, kar povzroči izgubo ali spremembo strukture mišičnih vlaken;

9. „mleto meso“ pomeni izkoščeno meso, zmleto v delce, ki vsebuje manj kot 1 % soli;

10. „območje“ pomeni jasno opredeljen del tretje države, na katerem živi podpopulacija živali s posebnim zdravstvenim statusom v zvezi s specifično boleznijo, za katero se za namene uvoza v skladu s to uredbo izvajajo zahtevani ukrepi nadzora, kontrole in biološke varnosti;

11. „kompartment“ pomeni enega ali več perutninskih obratov v tretji državi, ki uporablja(-jo) skupni sistem upravljanja biološke varnosti in v katerem(-ih) živi podpopulacija perutnine s posebnim zdravstvenim statusom v zvezi s specifično boleznijo ali boleznimi, za katero(-e) se za namene uvoza v skladu s to uredbo izvajajo zahtevani ukrepi nadzora, kontrole in biološke varnosti;

12. „obrat“ je objekt ali del objekta na eni lokaciji, ki je namenjen eni ali več naslednjim dejavnostim:

13. „valilnica“ pomeni obrat, v katerem se inkubirajo in valijo jajca ter dobavljajo enodnevni piščanci;

14. „jata“ pomeni vso perutnino enakega zdravstvenega statusa, ki se goji v istih prostorih ali isti obori ter sestavlja eno samo epidemiološko enoto; za perutnino v hlevu ta opredelitev vključuje vse živali, ki si delijo isti zračni prostor;

15. „aviarna influenca“ pomeni okužbo perutnine, ki jo povzroči virus influence tipa A:

16. „visoko patogena aviarna influenca (HPAI)“ pomeni okužbo perutnine, ki jo povzročijo:

17. „nizko patogena aviarna influenca (LPAI)“ pomeni okužbo perutnine, ki jo povzročijo virusi aviarne influence podtipov H5 ali H7, ki niso HPAI;

18. „atipična kokošja kuga“ pomeni okužbo perutnine:

19. „uradni veterinar“ pomeni veterinarja, ki ga imenuje pristojni organ;

20. „strategija razlikovanja med okuženimi in cepljenimi živalmi (DIVA)“ pomeni strategijo cepljenja, ki omogoča razlikovanje med cepljenimi/okuženimi in cepljenimi/neokuženimi živalmi z uporabo diagnostičnih testov za odkrivanje protiteles proti divjemu virusu in necepljenih kontrolnih ptic.

(a) veterinarsko spričevalo iz odstavka 1 z oznako „za tranzit skozi ES“ in

(b) spričevalo, ki ga zahteva namembna tretja država.

(a) tretja država, ozemlje, območje ali kompartment je naveden v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I, v stolpcu 4 navedene tabele pa je vzorec veterinarskega spričevala za zadevno blago;

(b) zanje ne velja prepoved uvoza zaradi zdravstvenega varstva živali;

(c) uvozni pogoji vključujejo zahtevo po osami ali karanteni po opravljenem uvozu.

(a) dodatna jamstva, kot so opredeljena v stolpcu 5 tabele v delu 1 Priloge I;

(b) posebne pogoje iz stolpca 6 ter po potrebi končne datume iz stolpca 6A in začetne datume iz stolpca 6B tabele v delu 1 Priloge I;

(c) dodatna jamstva za zdravje živali, če to zahteva namembna država članica in so navedena v spričevalu;

(d) omejitve v zvezi z odobritvijo programa nadzora za Salmonello se uporabljajo le, če so navedene v ustreznem stolpcu tabele v delu 1 Priloge I.

(a) obvesti Komisijo o razvoju bolezni v 24 urah po potrditvi kakršnih koli prvih izbruhov LPAI, HPAI ali atipične kokošje kuge;

(b) izolate virusa iz prvih izbruhov HPAI in atipične kokošje kuge takoj pošlje v referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco in atipično kokošjo kugo ( 18 ); takšni izolati virusov se ne zahtevajo za uvoz jajc, jajčnih izdelkov in jajc, prostih specificiranih patogenih organizmov, iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, iz katerih je odobren uvoz tega blaga v Skupnost;

(c) redno obvešča Komisijo o razvoju bolezni.

(a) če v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu vsaj 12 mesecev pred izdajo spričevala uradnega veterinarja ni bilo aviarne influence;

(b) če se je vsaj šest mesecev pred izdajo spričevala iz točke (a) tega odstavka izvajal program nadzora aviarne influence v skladu s členom 10, če to zahteva spričevalo.

(a) v primeru visoko patogene aviarne influence se je izvajala politika pokončanja in uničenja okuženih živali za nadzor nad boleznijo;

(b) v primeru nizko patogene aviarne influence se je izvajala politika pokončanja in uničenja okuženih živali ali zakol perutnine za nadzor nad boleznijo;

(c) na vseh v preteklosti okuženih obratih se je izvajalo ustrezno čiščenje in razkuževanje;

(d) tri mesece po zaključku čiščenja in razkuževanja iz točke (c) tega odstavka se je bil izveden nadzor aviarne influence v skladu z delom II Priloge IV, katerega rezultati so bili negativni.

(a) na vseh v preteklosti okuženih obratih se je izvajala politika pokončanja in uničenja okuženih živali za nadzor nad boleznijo, vključno z ustreznim čiščenjem in razkuževanjem;

(b) tri mesece po koncu izvajanja politike pokončanja in uničenja okuženih živali ter čiščenja in razkuževanja iz točke (a) je bil izveden nadzor aviarne influence v skladu z delom II Priloge IV.

(a) če je tretja država, ozemlje, območje ali kompartment vsaj šest mesecev izvajal program nadzora aviarne influence, ki je naveden v stolpcu 7 tabele iz dela 1 Priloge I, ter če ta program izpolnjuje zahteve:

(b) če tretja država obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah svojega programa nadzora aviarne influence.

(a) če tretja država izvaja cepljenje proti aviarni influenci v skladu z načrtom cepljenja iz stolpca 8 tabele iz dela 1 Priloge I ter če ta načrt izpolnjuje zahteve iz Priloge V;

(b) če tretja država obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah svojega načrta cepljenja proti aviarni influenci.

(a) če v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu vsaj 12 mesecev pred izdajo spričevala uradnega veterinarja ni bilo izbruhov atipične kokošje kuge pri perutnini;

(b) če se vsaj v obdobju iz točke (a) tega odstavka ni izvajalo cepljenje proti atipični kokošji kugi s cepivi, ki niso v skladu z merili za priznana cepiva proti atipični kokošji kugi iz Priloge VI.

(a) za nadzor nad boleznijo se je izvajala politika pokončanja in uničenja živali;

(b) na vseh v preteklosti okuženih obratih se je izvajalo ustrezno čiščenje in razkuževanje;

(c) vsaj tri mesece po koncu izvajanja politike pokončanja in uničenja živali ter čiščenja in razkuževanja iz točk (a) in (b):

(a) tretja država, ozemlje, območje ali kompartment dovoljuje uporabo cepiv, ki so v skladu s splošnimi merili iz dela I Priloge VI, vendar ne izpolnjujejo posebnih meril iz dela II te priloge;

(b) izpolnjene so dodatne zdravstvene zahteve iz dela I Priloge VII.

(a) za matično in proizvodno perutnino razen ratitov, valilna jajca in enodnevne piščance razen enodnevnih piščancev ratitov veljajo zahteve iz Priloge VIII;

(b) za ratite za vzrejo in proizvodnjo, valilna jajca in enodnevne piščance ratitov veljajo zahteve iz Priloge IX.

(a) označijo se z žigom z oznako ISO tretje države izvora in številko odobritve obrata izvora;

(b) vsaka embalaža jajc, prostih specificiranih patogenih organizmov, mora vsebovati samo jajca iz iste tretje države izvora, obrata in pošiljatelja ter mora biti opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

(c) jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov, ki se uvažajo v Skupnost, je treba po opravljenem uvoznem nadzoru prepeljati neposredno v končni namembni kraj.

(a) se ne natovorijo na prevozno sredstvo, v katerem se prevaža druga perutnina in enodnevni piščanci nižjega zdravstvenega statusa;

(b) se med prevozom v Skupnost ne smejo prevažati ali raztovarjati v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu, iz katerega uvoz takšne perutnine in enodnevnih piščancev ni dovoljen.

(a) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa pošiljko zapečati z žigom s serijsko številko;

(b) dokumente, ki spremljajo pošiljko in so navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, uradni veterinar na mejni kontrolni točki na vsaki strani označi z žigom „Samo za tranzit v Rusijo skozi ES“;

(c) upoštevane so postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa pošiljko na skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu potrdi kot sprejemljivo za tranzit.

(a) Veterinarska spričevala, sestavljena v skladu z vzorci iz dela 2 te priloge in v skladu z obliko vzorca, ki ustreza zadevnemu blagu, izda izvozna država, ozemlje, območje ali kompartment. V njih so po vrstnem redu, kot je prikazano na vzorcu, priložena potrdila, ki se zahtevajo za vse tretje države in po potrebi tiste dodatne zdravstvene zahteve, ki se zahtevajo za izvozno državo, ozemlje, območje ali kompartment.

Kadar namembna država članica EU za zadevno blago zahteva dodatna jamstva, jih je treba vnesti v izvirnik veterinarskega spričevala.

(b) Za vsako pošiljko zadevnega blaga, ki se izvozi v isti namembni kraj z ozemlja iz stolpcev 2 in 3 dela 1 te priloge in ki se prevaža z istim železniškim vagonom, tovornjakom, letalom ali ladjo, je treba predložiti posebno spričevalo.

(c) Izvirnik spričeval obsega eno stran z dvostranskim tiskom ali pa je spričevalo, kadar se zahteva več besedila, v taki obliki, da vse strani oblikujejo celoto in so neločljive.

(d) Spričevalo se sestavi v najmanj enem uradnem jeziku države članice EU, v katerih se opravi mejna kontrola, in v enem uradnem jeziku namembne države članice EU. Navedeni državi članici lahko dovolita tudi uporabo drugega jezika Skupnosti namesto svojega, ki ga po potrebi spremlja uradni prevod.

(e) Kadar so k spričevalu priložene dodatne strani za namen identifikacije predmetov, ki sestavljajo pošiljko, se te štejejo kot del izvirnika spričevala, pod pogojem da je vsaka stran opremljena s podpisom in žigom uradnega veterinarja, ki je spričevalo izdal.

(f) Kadar je spričevalo, vključno z dodatnimi stranmi iz točke (e), sestavljeno iz več kot ene strani, se vsaka stran oštevilči „–x (številka strani) od y (skupno število strani)–“ na dnu, na vrhu pa ima številčno oznako spričevala, ki jo dodeli pristojni organ.

(g) Izvirnik spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar največ 24 ur pred natovarjanjem pošiljke za uvoz v Skupnost, če ni navedeno drugače. V ta namen morajo pristojni organi države izvoznice zagotoviti, da so upoštevana načela izdajanja spričeval enakovredna tistim, ki so določena v Direktivi 96/93/ES.

Barva podpisa je v drugi barvi kot tisk. Enako velja za žige, razen za suhi ali vodni žig.

(h) Izvirnik spričevala mora spremljati pošiljko do mejne kontrolne točke EU.

(i) Če ni drugače določeno, je spričevalo veljavno 10 dni od dneva izdaje.

V primeru prevoza z ladjo se čas veljavnosti podaljša za čas potovanja. V ta namen se k veterinarskemu spričevalu priloži izvirnik izjave kapitana ladje, ki je sestavljena v skladu s Prilogo II.

(j) Perutnina in enodnevni piščanci se ne prevažajo z drugo perutnino in enodnevnimi piščanci, ki niso namenjeni v Evropsko skupnost ali ki imajo nižji zdravstveni status.

(k) Med prevozom v Skupnost se ne opravlja prevoz perutnine ali enodnevnih piščancev skozi tretjo državo, ozemlje, območje ali kompartment, od koder uvoz takšne perutnine in enodnevnih piščancev v Skupnost ni dovoljen; prav tako se v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu takšna perutnina in enodnevni piščanci ne raztovarjajo.

1.  Aviarna influenca

2.  Atipična kokošja kuga

3.  Salmonella pullorum in Salmonella gallinarum

4.  Salmonella arizonae

5.  Mycoplasma gallisepticum

6.  Mycoplasma meleagridis

Poglavje III Priloge II k Direktivi 90/539/EGS.

7.  Salmonella, ki je pomembna za javno zdravje

Uporablja se metoda odkrivanja, ki jo predlaga referenčni laboratorij Skupnosti za Salmonello iz Bilthovna na Nizozemskem, ali enakovredna metoda. Ta metoda je opisana v veljavni različici osnutka Priloge D standarda ISO 6579 (2002): „Odkrivanje Salmonelle spp. v živalskih fekalijah in vzorcih v primarni fazi vzreje“. Pri tej metodi odkrivanja se uporablja poltrdno sredstvo (spremenjeno poltrdno sredstvo Rappaport-Vassiladis, MSRV) kot edino sredstvo za selektivno obogatitev.

Serotipizacija se izvede z uporabo sheme Kauffmann-White ali enakovredno metodo.

— med sedmim in petnajstim dnem obdobja osamitve je treba odvzeti kloakalne brise vseh ptic, če je v pošiljki manj kot 60 ptic, in vsaj 60 ptic, če je v pošiljki več kot 60 ptic,

— preskusi na vzorcih morajo biti opravljeni v uradnih laboratorijih, ki jih določi pristojni organ, z uporabo diagnostičnih postopkov za:

— Vzorci se lahko združijo tako, da je v vsaki zbirki največ pet vzorcev posamezne ptice.

— Izolirane viruse je treba takoj poslati v državni referenčni laboratorij.

1. Opis ciljev.

2. Tretja država, ozemlje, območje ali kompartment (ustrezno izberite):

3. Vrsta nadzora:

4. Merila vzorčenja:

5. Statistična podlaga za število obratov za jemanje vzorcev:

6. Pogostnost vzorčenja.

7. Število odvzetih vzorcev na obrat/objekt.

8. Obdobje vzorčenja.

9. Vrsta odvzetih vzorcev (tkivo, iztrebki, kloakalni brisi, brisi žrela/sapnika).

10. Uporabljeni laboratorijski testi (na primer AGID, PCR, HI, izolacija virusa).

11. Navedba laboratorijev, ki opravljajo preskuse na centralni, regionalni ali lokalni ravni (ustrezno izberite).

Navedba referenčnega laboratorija, ki opravlja potrditvene poskuse (nacionalni referenčni laboratorij za aviarno influenco, OIE ali referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco).

12. Sistem/protokol poročanja za rezultate nadzora aviarne influence (vključite rezultate, če so na voljo).

13. Nadaljnje spremljanje pozitivnih rezultatov za podvrsti H5 in H7.

1. Vrsta nadzora:

2. Merila vzorčenja.

3. Določitev vrste divjih ptic (navedite imena vrst v latinščini).

4. Določitev izbranih območij.

5. Informacije iz točk 6 in 8 do 12 dela I.A.

1. Država, ozemlje, območje ali kompartment (ustrezno izberite).

2. Zgodovina bolezni (prejšnji izbruhi HPAI/LPAI pri perutnini ali primeri HPAI/LPAI pri divjih pticah).

3. Opis vzrokov za odločitev o uvedbi cepljenja.

4. Ocena tveganja na podlagi naslednjega:

5. Geografsko območje, na katerem se izvaja cepljenje.

6. Število obratov na območju cepljenja.

7. Število obratov, v katerih se izvaja cepljenje, če njihovo število ni enako kot pri točki 6.

8. Vrste in kategorije perutnine ali drugih ptic v ujetništvu na ozemlju, območju ali v kompartmentu cepljenja.

9. Približna količina perutnine ali drugih ptic v ujetništvu v obratih iz točke 7.

10. Povzetek lastnosti cepiva.

11. Odobritev, obdelava, proizvodnja, skladiščenje, dobava, distribucija in prodaja cepiv za aviarno influenco na nacionalnem ozemlju.

12. Izvajanje strategije DIVA.

13. Predvideno trajanje akcije cepljenja.

14. Določbe in omejitve glede premikov cepljene perutnine in perutninskih proizvodov, pridobljenih iz cepljene perutnine, ali cepljenih drugih ptic v ujetništvu.

15. Klinični in laboratorijski preskusi, opravljeni v obratih, v katerih je bilo opravljeno cepljenje in/ali ki so na območju cepljenja (npr. preskušanje učinkovitosti in preskušanje pred premiki itd.)

16. Načini vodenja evidence (npr. za podrobne informacije iz točke 15) in evidentiranje gospodarstev, na katerih se opravlja cepljenje.

1. število obratov, v katerih je bilo opravljeno cepljenje, na območju na kategorijo,

2. število obratov za vzorčenje, v katerih je bilo opravljeno cepljenje, na kategorijo perutnine,

3. uporaba kontrolnih ptic (navedite vrste in število kontrolnih ptic na objekt),

4. število odvzetih vzorcev na obrat, in/ali objekt,

5. podatki o učinkovitosti cepiv.

1. Pristojni organi zadevne tretje države morajo registrirati cepiva, preden se dovolita njihova distribucija in uporaba. Pri takšni registraciji se morajo pristojni organi opirati na popolno dokumentacijo, ki vsebuje podatke o učinkovitosti in neškodljivosti; pri uvoženih cepivih se lahko pristojni organi opirajo na podatke, ki so jih preverili pristojni organi države, v kateri je cepivo izdelano, če so bila ta preverjanja opravljena v skladu z mednarodno sprejetimi standardi.

2. Poleg tega morajo uvoz ali proizvodnjo in distribucijo cepiv nadzorovati pristojni organi zadevne tretje države.

3. Preden se distribucija dovoli, je treba v imenu pristojnih organov pri vsaki seriji cepiv preveriti neškodljivost, zlasti glede oslabitve ali inaktivacije in odsotnosti nezaželenih kontaminantov, ter učinkovitost.

1. Živa cepiva proti atipični kokošji kugi se pripravijo iz seva virusa atipične kokošje kuge, katerega izhodiščni sev cepnega virusa je bil testiran in je bila vrednost intracerebralnega indeksa patogenosti (ICPI):

2. Inaktivirana cepiva proti atipični kokošji kugi se pripravijo iz seva virusa atipične kokošje kuge z vrednostjo intracerebralnega indeksa patogenosti (ICPI) pri enodnevnih piščancih pod 0,7, če je vsaka ptica pri testu ICPI prejela vsaj 108 EID50.

1. Kadar v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu ni prepovedana uporaba cepiv proti atipični kokošji kugi, ki ne izpolnjujejo posebnih meril iz Priloge VI, se uporabljajo naslednje dodatne zdravstvene zahteve:

2. Kadar so enodnevni piščanci uvoženi iz tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta iz točke 1, enodnevni piščanci in valilna jajca, iz katerih so se izlegli, v valilnici ali med prevozom ne smejo biti v stiku s perutnino ali valilnimi jajci, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke 1(a) do (d).

(a) ki zadnjih 30 dni pred zakolom ni bila cepljena s cepivi, pripravljenimi iz izhodiščnega seva cepnega virusa atipične kokošje kuge, ki kaže večjo patogenost kot lentogeni sevi virusa;

(b) na kateri je bil v času zakola v uradnem laboratoriju opravljen preskus izolacije virusa atipične kokošje kuge na naključnem vzorcu kloakalnega brisa najmanj 60 živali v vsaki jati, pri katerem ni bila ugotovljena prisotnost paramiksovirusov za aviarno influenco z intracerebralnim indeksom patogenosti (ICPI), katerega vrednost bi bila večja od 0,4;

(c) ki v zadnjih 30 dneh pred zakolom ni bila v stiku s perutnino, ki ne izpolnjuje pogojev iz točk (a) in (b).

1. Matična in proizvodna perutnina, razen ratitov, valilna jajca in enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev ratitov, za uvoz v Skupnost prihajajo samo iz obratov, ki jih je odobril pristojni organ zadevne tretje države s skladu s pogoji, ki so najmanj enako strogi kot pogoji iz Priloge II k Direktivi 90/539/EGS, pri čemer takšna odobritev ni bila preklicana ali razveljavljena.

2. Kadar je predvideno, da se na matični in proizvodni perutnini, razen ratitov, valilnih jajcih in enodnevnih piščancih, razen ratitov, in/ali njihovih izvornih jatah opravijo preskusi, da se izpolnijo zahteve iz ustreznih veterinarskih spričeval iz te uredbe, je treba vzorčenje za preskuse in preskuse izvesti v skladu s Prilogo II.

3. Valilna jajca za uvoz v Skupnost so označena z imenom tretje države izvora in imajo natisnjeno besedo „valilna“, pri čemer so črke velike najmanj 3 mm, napis pa je v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

4. Vsaka embalaža valilnih jajc iz točke 3 vsebuje samo jajca iste vrste, kategorije in tipa perutnine iz iste tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta izvora in pošiljatelja ter je opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

5. Vsaka škatla uvoženih enodnevnih piščancev vsebuje samo isto vrsto, kategorijo in tip perutnine iz iste tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta izvora, valilnice in pošiljatelja ter je opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

1. Uvožena matična in proizvodna perutnina, razen ratitov, in enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev ratitov, od dneva prispetja ostanejo v namembnih obratih:

Vendar se lahko obdobje iz točke (a) skrajša na tri tedne, če so opravljeni vzorčenje in preskusi v skladu s Prilogo III, pri čemer so rezultati ugodni.

2. Matična in proizvodna perutnina, razen ratitov, ki se izleže iz uvoženih valilnih jajc, ostane najmanj tri tedne od dneva, ko se je izvalila, v valilnici ali najmanj tri tedne v obratih, v katere je bila perutnina poslana po izvalitvi.

Kadar enodnevni piščanci niso vzrejeni v državi članici, ki je uvozila valilna jajca, se prepeljejo neposredno v končni namembni kraj (kot je opredeljeno v točkah 1.10 in 1.11 zdravstvenega spričevala, vzorec 2 iz Priloge IV k Direktivi 90/539/EGS), v katerem ostanejo najmanj tri tedne od datuma izvalitve.

3. Uvožena matična in proizvodna perutnina ter enodnevni piščanci in matična in proizvodna perutnina, razen ratitov, ki so se izvalili iz uvoženih valilnih jajc, v ustreznem obdobju iz točk 1 in 2 ostanejo v osami v hlevih, v katerih ni drugih jat.

Vendar se lahko prinesejo v hleve, v katerih se že nahajajo druga matična in proizvodna perutnina ter enodnevni piščanci.

V tem primeru se ustrezna obdobja iz točk 1 in 2 začnejo z datumom prenosa zadnje uvožene ptice, pri čemer se pred koncem teh obdobij iz hlevov ne premesti nobena prisotna perutnina.

4. Uvožena valilna jajca se valijo v ločenih inkubatorjih in valilnicah.

Vendar se lahko uvožena valilna jajca prenesejo v inkubatorje in valilnice, v katerih so že prisotna druga valilna jajca.

V tem primeru se obdobja iz točk 1 in 2 začnejo z datumom prenosa zadnjega uvoženega valilnega jajca.

5. Najpozneje do dneva izteka ustreznih obdobij iz točke 1 ali 2 se na uvoženi matični in proizvodni perutnini ter enodnevnih piščancih opravi klinični pregled, ki ga izvede pooblaščeni veterinar, po potrebi se odvzamejo tudi vzorci za namen spremljanja njihovega zdravstvenega stanja.

1. Uvoženi ratiti za vzrejo in proizvodnjo („ratiti“) se označijo z oznako na vratu in/ali mikročipi z oznako ISO tretje države izvora. Takšni mikročipi morajo izpolnjevati standarde ISO.

2. Uvožena valilna jajca ratitov se označijo z žigom z oznako ISO tretje države izvora in številko odobritve obrata izvora.

3. Vsaka embalaža valilnih jajc iz točke 2 vsebuje samo jajca ratitov iz iste tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta izvora in pošiljatelja ter je opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

4. Vsaka škatla uvoženih enodnevnih piščancev ratitov za vzrejo in proizvodnjo vsebuje samo ratite iz iste tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta izvora in pošiljatelja ter je opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

1. Po opravljenem uvoznem nadzoru v skladu z Direktivo 91/496/EGS se pošiljke ratitov ter njihovih valilnih jajc in enodnevnih piščancev odpeljejo naravnost v končni namembni kraj.

2. Uvoženi ratiti in enodnevni piščanci ostanejo od dneva prispetja v namembnih obratih:

3. Ratiti, ki se izležejo iz uvoženih valilnih jajc, ostanejo najmanj tri tedne od dneva, ko so se izvalili, v valilnici ali najmanj tri tedne v obratih, v katere so bili poslani po tem, ko so se izvalili.

4. Uvoženi ratiti in ratiti, ki so se izvalili iz uvoženih valilnih jajc, v ustreznih obdobjih iz točk 2 in 3 ostanejo v osami v hlevih, v katerih ni drugih ratitov ali perutnine.

Vendar se lahko prinesejo v hleve, v katerih se že nahajajo drugi ratiti ali perutnina. V tem primeru se obdobja iz točk 2 in 3 začnejo z datumom prenosa zadnjega uvoženega ratita, pri čemer se pred koncem teh obdobij iz hlevov ne premesti noben prisoten ratit ali perutnina.

5. Uvožena valilna jajca se valijo v ločenih inkubatorjih in valilnicah.

Vendar se lahko uvožena valilna jajca prenesejo v inkubatorje in valilnice, v katerih so že prisotna druga valilna jajca. V tem primeru se obdobja iz točk 2 in 3 začnejo z datumom prenosa zadnjega valilnega jajca in uporabijo se ukrepi iz teh točk.

6. Najpozneje do dneva izteka ustreznih obdobij iz točke 2 ali 3 se na uvoženih ratitih in njihovih enodnevnih piščancih opravi klinični pregled, ki ga izvede pooblaščeni veterinar, po potrebi se odvzamejo tudi vzorci za namen spremljanja njihovega zdravstvenega stanja.

(a) pred datumom začetka obdobja osame pristojni organ preveri objekte za osamo iz točke 4 dela II te priloge, da bi ugotovil njihovo ustreznost;

(b) v ustreznih obdobjih iz točk 2 in 3 dela II te priloge se na vzorcih kloakalnih brisov ali iztrebkov vsakega ratita opravi preskus izolacije virusa atipične kokošje kuge;

(c) kadar je treba ratite poslati v državo članico, katere status je določen v skladu s členom 12(2) Direktive 90/539/EGS, se na vsakem ratitu poleg preskusa izolacije virusa iz točke (b) tega dela opravi tudi serološki preskus:

(d) negativni rezultati preskusov iz točk (b) in (c) so na voljo pred izpustitvijo ptic iz osame.