2002R1605 — SL — 01.01.2007 — 001.002

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006	L 390	1	30.12.2006

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 099, 14.4.2007, str. 18  (1605/02)

---

▼B

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 1605/2002

z dne 25. junija 2002

o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

VSEBINA
DEL 1	SKUPNE DOLOČBE
NASLOV I	PODROČJE UPORABE
NASLOV II	PRORAČUNSKA NAČELA
Poglavje 1	Načelo enotnosti in točnosti proračuna
Poglavje 2	Načelo enoletnosti
Poglavje 3	Načelo ravnotežja
Poglavje 4	Načelo obračunske enote
Poglavje 5	Načelo univerzalnosti
Poglavje 6	Načelo specifikacije
Poglavje 7	Načelo dobrega finančnega poslovodenja
Poglavje 8	Načelo preglednosti
NASLOV III	DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA
Poglavje 1	Določitev proračuna
Poglavje 2	Sestava in priprava proračuna
NASLOV IV	IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
Poglavje 1	Splošne določbe
Poglavje 2	Načini izvrševanja
Poglavje 3	Finančni udeleženci
Oddelek 1	Načelo ločitve nalog
Oddelek 2	Odredbodajalec
Oddelek 3	Računovodja
Oddelek 4	Vodja blagajne predplačil
Poglavje 4	Odgovornost finančnih udeležencev
Oddelek 1	Splošna pravila
Oddelek 2	Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa
Oddelek 3	Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajne predplačil
Poglavje 5	Prihodki
Oddelek 1	Dajanje lastnih sredstev na voljo
Oddelek 2	Ocena terjatev
Oddelek 3	Ugotovitev terjatev
Oddelek 4	Odobritev izterjave
Oddelek 5	Izterjava
Poglavje 6	Izdatki
Oddelek 1	Prevzem obveznosti za izdatke
Oddelek 2	Potrditev izdatkov
Oddelek 3	Odobritev izdatka
Oddelek 4	Plačilo izdatkov
Oddelek 5	Roki za izvršitev izdatkov
Poglavje 7	Informacijski sistemi
Poglavje 8	Notranji revizor
NASLOV V	JAVNA NAROČILA
Poglavje 1	Splošne določbe
Oddelek 1	Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil
Oddelek 2	Objava
Oddelek 3	Postopki oddaje javnega naročila
Oddelek 4	Garancije in nadzor
Poglavje 2	Določbe, ki se uporabljajo na naročila, ki jih oddajo institucije Skupnosti v lastnem imenu
NASLOV VI	DONACIJE
Poglavje 1	Področje uporabe in oblika donacij
Poglavje 2	Načela
Poglavje 3	Postopek dodeljevanja
Poglavje 4	Plačilo in nadzor
Poglavje 5	Izvajanje
NASLOV VII	PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO
Poglavje 1	Priprava zaključnega računa
Poglavje 2	Informacije o izvrševanju proračuna
Poglavje 3	Računovodstvo
Oddelek 1	Skupne določbe
Oddelek 2	Splošno računovodstvo
Oddelek 3	Proračunsko računovodstvo
Poglavje 4	Vodenje evidence premoženja
NASLOV VIII	ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA
Poglavje 1	Zunanja revizija
Poglavje 2	Razrešnica
DRUGI DEL	POSEBNE DOLOČBE
NASLOV I	EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD
NASLOV II	STRUKTURNI SKLADI, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO IN EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA
NASLOV III	RAZISKAVE
NASLOV IV	ZUNANJI UKREPI
Poglavje 1	Splošne določbe
Poglavje 2	Izvajanje ukrepov
Poglavje 3	Javna naročila
Poglavje 4	Donacije
Poglavje 5	Revidiranje računovodskih izkazov
NASLOV V	EVROPSKI URADI
NASLOV VI	PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO
NASLOV VII	STROKOVNJAKI
TRETJI DEL	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
NASLOV I	PREHODNE DOLOČBE
NASLOV II	KONČNE DOLOČBE

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

▼M1

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu „proračun“, ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

▼B

V tej uredbi se Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic in evropski varuh osebnih podatkov štejejo za institucije Skupnosti.

Člen 2

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi zakonodajni akt, mora biti v skladu s proračunskimi načeli iz naslova II.

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

▼M1

Člen 3

Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

▼B

POGLAVJE 1

Načelo enotnosti in točnosti proračuna

Člen 4

1.  Proračun je instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Evropsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo.

2.  Prihodki in odhodki Skupnosti obsegajo:

3.  V proračunu se evidentirajo jamstva za najeta in dana posojila Skupnosti ter plačila v Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

Člen 5

1.  S pridržkom člena 74 se ne sme noben prihodek pobrati in noben odhodek izvršiti, če ni evidentiran na postavki v proračunu.

2.  Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobrenih proračunskih sredstev.

3.  Proračunskih sredstev ni mogoče vključiti v proračun, če niso namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

▼M1

4.  S pridržkom člena 5a ter členov 18 in 74 se obresti iz sredstev, ki so last Skupnosti, vpišejo v proračun kot razni prihodki.

▼M1

Člen 5a

1.  Obresti iz plačil predhodnega financiranja se pripišejo zadevnemu programu ali ukrepu in odštejejo od plačila razlike zneska, ki se dolguje upravičencu.

V uredbi o določbah za izvajanje te uredbe, v nadaljevanju „izvedbene določbe“, se določijo primeri, v katerih odgovorni odredbodajalec izjemoma letno izterja takšne obresti. Te obresti se nato vpišejo v proračun kot razni prihodki.

2.  Obresti se ne izplačajo Skupnostim v naslednjih primerih:

▼B

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 6

Proračun se sprejme za eno proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 7

1.  Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila, in nediferencirana sredstva.

2.  S pridržkom členov 77(2) in 166(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu.

3.  Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje prevzetih pravnih obveznosti v tekočem proračunskem letu in/ali v preteklih proračunskih letih.

4.  Odstavka 1 in 2 ne posegata v posebne določbe naslovov I, IV in VI drugega dela. Ne preprečujeta, da se določijo celotne pravice porabe ali da se proračunske obveznosti prevzamejo v letnih obrokih.

Člen 8

1.  Prihodki v proračunskem letu se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto v dejanskih zneskih, pobranih v proračunskem letu. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko plačajo vnaprej v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

2.  Vknjižbe lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost, dodatnih sredstev na podlagi BNP in drugih finančnih prispevkov se lahko popravijo v skladu z uredbo iz odstavka 1.

3.  Proračunska sredstva, ki so odobrena za določeno proračunsko leto, se lahko uporabljajo izključno za poravnavanje izdatkov, odobrenih in plačanih v navedenem proračunskem letu, ter za pokrivanje neporavnanih zneskov za prevzete obveznosti iz preteklih proračunskih let.

4.  Prevzete obveznosti se knjižijo v poslovnih knjigah na podlagi pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra, ob upoštevanju celotnih pravic porabe iz člena 77(2) in sporazumov o financiranju iz člena 166(2), ki se knjižijo v poslovne knjige na podlagi prevzetih obveznosti v breme proračuna do 31. decembra.

5.  Plačila se knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil najpozneje do 31. decembra navedenega leta.

6.  Z odstopanjem od odstavkov 3, 4 in 5 se odhodki Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto v skladu s pravili iz naslova I drugega dela.

Člen 9

1.  Sredstva proračuna, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, zapadejo.

Lahko pa se na podlagi odločitve zadevne institucije prenesejo samo v naslednje proračunsko leto najpozneje do 15. februarja v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali pa se avtomatsko prenesejo v naslednje leto v skladu z odstavkom 4.

2.   ►M1  Sredstva za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva ◄ , za katere obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo:

3.   ►M1  Odobritve plačil ◄ se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti za prenesene odobritve za prevzem obveznosti, kadar sredstva proračuna, ki so predvidena na ustreznih postavkah v proračunu za naslednje proračunsko leto, niso zadostna glede na zahteve. Zadevna institucija najprej porabi sredstva, ki so odobrena za tekoče proračunsko leto, in dokler niso porabljena tekoča sredstva, ne uporablja prenesenih sredstev.

4.  Nediferencirana sredstva proračuna v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob zaključku proračunskega leta, se avtomatično prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

5.  Zadevna institucija o odločitvi o prenosu obvesti Evropski parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu „proračunski organ“) najpozneje do 15. marca in za vsako proračunsko postavko navede, kako je za prenos uporabila merila iz odstavkov 2 in 3.

6.  Sredstva proračuna, ki se razporedijo v rezervo, in sredstva za plače se ne smejo prenašati v naslednje obdobje.

Člen 10

Prihodki in sredstva proračuna iz namenskih prejemkov iz člena 18, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, se avtomatsko prenesejo v naslednje obdobje. Razpoložljiva sredstva proračuna iz prenesenih namenskih prejemkov je treba porabiti najprej.

Člen 11

Brez poseganja v ►M1  člen 157 in člen 160a ◄ , kadar odobrena sredstva zapadejo, ker ukrepi, za katere so bili zneski namenjeni, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevna sredstva črtajo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bila sredstva odobrena v proračunu.

Člen 12

Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko obveznosti za sredstva, določena v proračunu, začnejo prevzemati s 1. januarjem, razen če ni drugače določeno v naslovu I in naslovu VI drugega dela.

Člen 13

1.  Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se za prevzemanje obveznosti inplačila izdatkov, ki jih je mogoče knjižiti na določeno postavko proračuna kot del izvrševanja zadnjega proračuna, ki je bil pravilno sprejet, uporablja prvi odstavek člena 273 Pogodbe ES in prvi odstavek člena 178 Pogodbe Euratom.

2.  Obveznosti se lahko prevzemajo po programih do največ ene četrtine skupnih odobrenih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po programih do največ ene dvanajstine odobrenih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu.

Ne smejo prekoračiti omejitve proračunskih sredstev, predvidene v predlogu proračuna v pripravi.

3.  Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Skupnosti in za potrebe upravljanja:

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

4.  Če za dani program odobritev dveh ali več začasnih dvanajstin v okoliščinah in po postopkih iz odstavka 3 ne zadostuje za pokrivanje izdatkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Skupnosti na področju porabe, ki ga pokriva zadevni program, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev sredstev, odobrenih za ustrezni program proračuna v preteklem proračunskem letu. Proračunski organ ukrepa po postopkih iz odstavka 3. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobrenih sredstev v proračunu za preteklo proračunsko leto.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 14

1.  Proračunski prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2.  Brez poseganja v člen 46(1)(4) Evropska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo, pa tudi organi, ki jih ustanovijo Skupnosti, navedeni v členu 185, ne smejo najemati posojil.

Člen 15

1.  Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2.  Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v pisni predlog spremembe, ki se predloži v skladu s členom 34. Pripravijo se v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

3.  Po pripravi zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja od ocen vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi te razlike. V takem primeru mora Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa predložiti predhodni predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 16

Proračun se pripravi in izvršuje v evrih, prav tako se v evrih pripravijo računovodski izkazi.

▼M1

Toda za namene denarnega toka iz člena 61 lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil in, za potrebe upravnega poslovodenja zunanjih služb Komisije, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v nacionalnih valutah, kakor določajo izvedbena pravila.

▼B

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 17

Skupni prihodki pokrivajo skupna odobrena plačila pod pogoji iz člena 18. S pridržkom člena 20 se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave.

Člen 18

1.   ►M1  Brez poseganja v člen 160(1a) in člen 161(2) se za financiranje posebnih postavk odhodkov uporabljajo naslednje postavke prihodkov: ◄

▼M1

▼B

▼M1

▼B

2.  Temeljni akt lahko prav tako namensko dodeli prejemke, katerih podlaga je, za določene postavke izdatkov.

3.  Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo kategorije namenskih prejemkov iz odstavkov 1 in 2, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Člen 19

1.  Komisija lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist Skupnostim, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

2.   ►M1  Donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomenijo tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presegajo 10 % vrednosti izplačane donacije, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije. ◄ Če v tem času ne ugovarjata, Komisija sprejme končno odločitev v zvezi s sprejetjem donacije.

Člen 20

1.  Izvedbene določbe lahko določijo primere, ko se lahko določeni prihodki odštejejo od računov ali zahtevkov za plačilo, ki se nato predložijo za izplačilo v neto znesku.

2.  Stroški proizvodov ali storitev za Skupnosti, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti ali tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3.  Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za tekoče leto.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 21

Proračunska sredstva se določijo za posebne namene po področjih porabe in programih; programi se naprej delijo na člene in postavke.

▼M1

Člen 22

1.  Vsaka institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna prerazporedi odobrena proračunska sredstva:

2.  Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če v tem obdobju katera koli veja proračunskega organa temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

3.  Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere naj bi se sredstva prerazporedila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

4.  Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.

▼B

Člen 23

1.  Komisija lahko v svojem delu proračuna:

▼M1

▼B

▼M1

▼M1

Komisija tri tedne pred prerazporeditvijo iz točk (b) in (c) prvega pododstavka o svoji odločitvi obvesti proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v navedenem tritedenskem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

▼M1

Vendar lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobrena proračunska sredstva, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, odhodke za zunanje sodelavce in druge sodelavce, iz enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto. Komisija proračunski organ obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

Komisija proračunski organ obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede prerazporeditev iz točke (d) prvega pododstavka.

▼B

2.  Komisija lahko v okviru svojega dela proračuna proračunskemu organu poleg prerazporeditev iz ►M1  odstavka 1 ◄ predlaga še druge prerazporeditve.

Člen 24

1.  Proračunski organ sprejme odločitev o prerazporeditvah sredstev, kakor je predvideno v odstavkih 2, 3 in 4, razen če ni drugače določeno v naslovu I drugega dela.

2.  O predlogih za prerazporeditev sredstev v zvezi z izdatki, ki so neizogibna posledica Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom odloči s kvalificirano večino v šestih tednih, razen v nujnih primerih. Evropski parlament pravočasno da svoje mnenje, da ga lahko Svet upošteva in ukrepa v določenem roku. Če Svet ne ukrepa v določenem roku, se šteje, da so predlogi za prerazporeditev odobreni.

3.  O predlogih za prerazporeditev sredstev v zvezi z izdatki, ki niso neizogibna posledica Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, lahko Evropski parlament po posvetovanju s Svetom odloči v šestih tednih, razen v nujnih primerih. Svet s kvalificirano večino pravočasno sprejme svoje mnenje, da ga lahko Evropski parlament upošteva in ukrepa v določenem roku. Če v tem roku odločitve ne sprejme, se šteje, da so predlogi za prerazporeditev odobreni.

4.  Šteje se, da so predlogi za prerazporeditev v zvezi z izdatki, ki so neizogibna posledica Pogodb ali drugih aktov, sprejetih na njihovi podlagi, pa tudi z drugimi izdatki, odobreni, če niti Evropski parlament niti Svet ne odločita drugače v šestih tednih od datuma, ko sta ti dve instituciji prejeli predloge. Če pri takih predlogih za prerazporeditev Evropski parlament in Svet predlagano prerazporeditev znižata za različne zneske, se šteje, da je odobren nižji od zneskov, ki jih je odobrila ena od obeh institucij. Če ena od institucij zavrne načelo prerazporeditve, se prerazporeditev ne izvede.

Člen 25

1.  Proračunska sredstva se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali imajo zaznamek (p.m.).

2.  Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

Člen 26

▼M1

1.  Prerazporeditve med naslovi proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), strukturne sklade, Kohezijski sklad, Evropski sklad za ribištvo, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in raziskave se prerazporedijo v skladu s posebnimi določbami iz naslovov I, II in III drugega dela.

▼B

2.   ►M1  Odločitve o prerazporeditvi, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za pomoč v nujnih primerih, sprejme proračunski organ na predlog Komisije. Za vsako posamično prerazporeditev sredstev je treba predložiti poseben predlog. ◄

Uporablja se postopek iz člena 24(2) in (3). Če obe veji proračunskega organa ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi teh rezerv, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta odločitve o predlogu Komisije o prerazporeditvi.

▼M1

3.  V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo po 15. decembru proračunskega leta, lahko Komisija prerazporedi neporabljena odobrena proračunska sredstva, ki so v tekočem proračunskem letu še na voljo za tiste proračunske naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, na ustrezne proračunske naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči. Komisija o takih prerazporeditvah nemudoma obvesti obe veji proračunskega organa.

▼B

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 27

1.  Odobrena proračunska sredstva morajo biti uporabljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.  Načelo gospodarnosti zahteva, da morajo biti sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najprimernejšo ceno.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje specifičnih ciljev in rezultatov, za katere so bila sredstva namenjena.

3.  Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalci poslovanja, proračunski uporabnik pa mora proračunskemu organu zagotoviti ustrezne informacije. Informacije iz člena 33(2)(d) se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predhodnemu predlogu proračuna.

4.  Za boljše odločanje institucije izvajajo predhodno in naknadno ocenjevanje v skladu z usmeritvami Komisije. Takšno ocenjevanje se uporablja za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultati ocenjevanja pa se pošljejo proračunskim uporabnikom ter zakonodajnim organom in proračunskemu organu.

Člen 28

▼M1

1.  Vsakemu predlogu ali pobudi, ki jih Komisija ali država članica v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o ES ali Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, je treba priložiti finančni izkaz in oceno iz člena 27(4) te uredbe.

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in lahko znatno vpliva na proračun, vključno s spremembami števila proračunskih postavk, je treba priložiti finančni izkaz, ki ga pripravi institucija, ki predlaga spremembo.

▼B

2.  Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih proračunskih sredstev in začetnih napovedi v finančnih izkazih. Ta informacija mora vključevati tudi opis opravljenega dela in faze, ki jo je zakonodajni organ dosegel pri obravnavanju predloženih predlogov. Zahtevana proračunska sredstva se lahko po potrebi revidirajo glede na napredek pri obravnavi temeljnega akta.

▼M1

3.  Za preprečitev nevarnosti goljufije in nepravilnosti so v finančnih izkazih iz odstavka 1 navedene vse informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

▼M1

Člen 28a

1.  Proračun se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, primerno za posamezni način upravljanja, in v skladu z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev.

2.  Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je primerno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

▼B

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 29

1.  Proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti.

▼M1

2.  Predsednik Evropskega parlamenta objavi sprejeti proračun in spremembe proračuna, kakor sta bila dokončno sprejeta, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračun se objavi tri mesece po datumu razglasitve dokončnega sprejetja proračuna.

Konsolidirani letni zaključni računi in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

▼B

Člen 30

1.  Informacije o poslih zadolževanja in posojanja, ki jih sklenejo Skupnosti za tretje osebe, se navedejo v Prilogi k proračunu.

2.  V finančne izkaze se vključi tudi informacija o poslovanju Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

▼M1

3.  Komisija na ustrezen način omogoči dostop do svojih informacij, ki zadevajo upravičence sredstev, ki izhajajo iz proračuna, kadar se proračun izvršuje centralizirano in neposredno s strani njenih oddelkov, ter informacij, ki zadevajo upravičence sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja.

Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti, zlasti varovanja osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 8 ); in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 9 ), in varnostnih zahtev ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov upravljanja iz člena 53 ter po potrebi v skladu z ustreznimi pravili posameznih sektorjev.

▼B

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 31

Evropski parlament, Svet, Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic in evropski varuh osebnih podatkov pripravijo ocene prihodkov in odhodkov ter jih pošljejo Komisiji vsako leto do 1. julija.

Te institucije vsako leto najpozneje do 1. julija ocene pošljejo v vednost tudi proračunskemu organu. Komisija pripravi svoje lastne ocene, ki jih do istega datuma tudi pošlje proračunskemu organu.

Pri pripravi lastnih ocen Komisija uporablja informacije iz člena 32.

Člen 32

Vsak organ iz člena 185 v skladu z aktom o ustanovitvi pošlje Komisiji vsako leto do 1. aprila oceno svojih prihodkov in odhodkov, skupaj z načrtom delovnih mest in programom dela.

Komisija te dokumente pošlje v vednost proračunskemu organu, razen v primeru iz točke (3)(d) člena 46(1).

Člen 33

1.  Komisija predloži Svetu predhodni predlog proračuna vsako leto najpozneje do 1. septembra. Hkrati predhodni predlog proračuna pošlje tudi Evropskemu parlamentu.

Predhodni predlog proračuna vsebuje povzetek skupnega izkaza odhodkov in prihodkov Skupnosti in konsolidirane ocene iz člena 31.

2.  Komisija k predhodnemu predlogu proračuna priloži:

▼M1

▼M1

▼B

Člen 34

1.  Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo druge institucije, pri vsaki za njen del proračuna, predloži Svetu pisni predlog spremembe predhodnega predloga proračuna na podlagi novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predhodnega predloga.

2.  Takšen pisni predlog spremembe pa Komisija predloži Svetu najmanj 30 dni pred prvim branjem predlogaproračuna v Evropskem parlamentu, razen če se institucije ne dogovorijo drugače ali v izjemnih okoliščinah. Svet mora predložiti pisni predlog spremembe Evropskemu parlamentu najmanj 15 dni pred navedenim prvim branjem.

Člen 35

1.  Svet pripravi predlog proračuna po postopku iz člena 272(3) Pogodbe ES in člena 177(3) Pogodbe Euratom.

2.  Svet predloži Evropskemu parlamentu predlog proračuna najpozneje do 5. oktobra v letu pred letom izvrševanja proračuna. Svet temu predlogu proračuna priloži obrazložitveni memorandum, v katerem pojasni razloge za odstopanje od predhodnega predloga proračuna.

Člen 36

1.  Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 272(7) Pogodbe ES in člena 177(7) Pogodbe Euratom.

2.  Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, mora vsaka država članica od 1. januarja v naslednjem proračunskem letu ali od datuma razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet, če je ta datum po 1. januarju, plačati Skupnosti neporavnane zneske, kakor določa Uredba Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

Člen 37

1.  Komisija lahko predloži predhodne predloge za spremembo proračuna, če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine.

Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v predhodnem odstavku, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

▼M1

Pred predstavitvijo predhodnega predloga za spremembo proračuna, Komisija in institucije, razen Komisije, preučijo obseg ponovne dodelitve ustreznih odobrenih proračunskih sredstev, ob upoštevanju vseh pričakovanih neporabljenih odobrenih proračunskih sredstev.

▼B

2.  Razen v izjemnih primerih Komisija predloži predhodni predlog spremembe proračuna Svetu vsako leto najpozneje do 1. septembra. Predlogu lahko priloži mnenje o zahtevah za spremembo proračuna drugih institucij.

3.  Proračunski organ jih obravnava ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 38

1.  Ko Svet prejme predhodni predlog za spremembo proračuna, pripravi predlog spremembe proračuna v skladu s členoma 35 in 37.

2.  Za spremembe proračuna se uporabljata člena 35 in 37, razen glede rokov. Utemeljeni morajo biti s sklicevanjem na proračun, katerega ocene spreminjajo.

Člen 39

Komisija in proračunski organ se lahko dogovorita za podaljšanje nekaterih rokov za predložitev ocen ter za sprejetje in pošiljanje predhodnih predlogov in predlogov proračunov. Ta dogovor pa ne sme skrajšati ali podaljšati rokov, ki so določeni za obravnavo teh besedil na podlagi člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 40

Proračun sestavljajo:

▼M1

▼B

Člen 41

1.  Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij proračunski organ razčleni po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni v okviru področij porabe, programov, členov in postavk.

2.  Poročilo o izvrševanju izdatkov za del proračuna za Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejme proračunski organ in je razčlenjena po namenu.

Področje porabe se nanaša na določeno politiko, program pa praviloma na dejavnost.

Vsako področje porabe lahko vključuje sredstva za poslovanje in za upravo.

►C1  Sredstva za poslovanje ◄ okviru področja porabe se združijo v en sam program.

Člen 42

Proračun ne sme vsebovati negativnih prihodkov.

Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku poročila o realizaciji prihodkov proračuna.

Člen 43

1.  Vsak del proračuna lahko vsebuje naslov „rezervacije“. Proračunska sredstva se odobrijo za ta naslov v naslednjih dveh okoliščinah:

▼M1

Odobrena proračunska sredstva iz tega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi v skladu s postopkom iz člena 23(1)(d), kadar se za sprejetje osnovnega akta uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, in v skladu s postopkom iz člena 24, za vse druge primere.

▼B

2.  V primeru resnih težav pri izvrševanju lahko Komisija predlaga, da se proračunska sredstva prerazporedijo na naslov „rezervacije“ med proračunskim letom. Proračunski organ sprejme odločitev o teh prerazporeditvah, kakor določa člen 24.

Člen 44

Del proračuna za Komisijo lahko vključuje „negativno rezervo“, ki je omejena na največ 200 milijonov EUR. Ta rezerva, ►C1  ki se vpiše v poseben naslov ◄ , lahko zajema odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

To rezervo je treba črpati pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov ►M1  členov 23 in 25. ◄

▼M1

Člen 45

1.  Del proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2.  Iz rezerve iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 24 in 26.

▼B

Člen 46

1.  Proračun prikazuje:

▼B

▼M1

▼B

2.  Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko proračunski organ proračunu priloži še vse druge ustrezne dokumente.

Člen 47

1.  Načrt delovnih mest, opisan v točki 3 člena 46(1), predstavlja absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ; nobeno imenovanje ni mogoče nad to omejitvijo.

Razen za ►M1  plačilne razrede AD 16, AD 15 in AD 14 ◄ pa lahko vsaka institucija ali organ spremeni načrt delovnih mest za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju dveh pogojev:

Institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ tri tedne pred izvedbo spremembe iz drugega pododstavka. Če katera od obeh vej proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, institucija ne izvede sprememb in se uporabi običajni postopek.

2.  Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko v skladu s kadrovskimi predpisi učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 48

1.  Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

2.  Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

▼M1

Člen 49

1.  Preden se odobrena proračunska sredstva, vključena v proračun, lahko uporabijo za kateri koli ukrep Skupnosti ali Evropske unije, se najprej sprejme temeljni akt.

Temeljni akt je zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, vključenih v proračun, daje pravno podlago.

2.  Na področju uporabe Pogodbe ES in Pogodbe Euratom temeljni akt pomeni akt, ki ga sprejme zakonodajni organ ter ima lahko obliko uredbe, direktive, odločbe v smislu člena 249 Pogodbe ES ali sklepa sui generis.

3.  Na področju uporabe naslova V PEU (o skupni zunanji in varnostni politiki – SZVP) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz členov PEU 13(2) in (3), 14, 18(5), 23(1) in (2) ter 24 PEU.

4.  Na področju uporabe naslova VI PEU (o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz člena 34(2) PEU.

5.  Priporočila in mnenja niso temeljni akti v smislu tega člena, prav tako ne resolucije, sklepi, izjave ali drugi akti, ki nimajo pravnega učinka.

6.  Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Skupnosti ali Evropske unije, se lahko brez temeljnega akta z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 izvršujejo:

▼B

Člen 50

Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

▼M1

Vsaka institucija izvaja ta pooblastila v skladu s to uredbo in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

▼B

Člen 51

Komisija in druge institucije lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in drugimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Osebe, na katere se prenesejo pooblastila, lahko delujejo samo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

▼M1

Člen 52

1.  Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju, upravljanju, reviziji ali notranji kontroli proračuna, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Skupnosti. Če bi do tega prišlo, mora zadevna oseba prenehati s temi dejavnostmi in zadevo prepustiti pristojnemu organu.

2.  Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

▼B

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

▼M1

Člen 53

Komisija izvršuje proračun v skladu z določbami iz členov 53a do 53d na katerega koli od naslednjih načinov:

▼M1

Člen 53a

Kadar Komisija izvršuje proračun centralizirano, naloge izvrševanja opravljajo bodisi neposredno njene službe bodisi se naloge opravljajo posredno v skladu s členi 54 do 57.

Člen 53b

1.  Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, so naloge izvrševanja prenesene na države članice. Ta metoda velja zlasti za ukrepe iz naslovov I in II drugega dela.

2.  Brez poseganja v dopolnilne določbe, vključene v ustrezne predpise posameznih sektorjev, in da bi pri deljenem upravljanju zagotovile, da se sredstva uporabijo v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice sprejmejo vse zakonodajne, ureditvene in upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Skupnosti. V ta namen:

V ta namen države članice izvajajo redne preglede in uvedejo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole v skladu z določbami v členu 28a. Po potrebi sprožijo pravni postopek.

3.  Države članice bodo vsako leto na ustrezni nacionalni ravni pripravile povzetek razpoložljivih revizij in izjav.

4.  Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna.

Člen 53c

1.  Kadar Komisija izvršuje proračun z decentraliziranim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na tretje države v skladu z določbami člena 56 in naslova IV drugega dela brez poseganja v prenos preostalih nalog na organe iz člena 54(2).

2.  Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna.

3.  Tretje države, na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

Člen 53d

1.  Kadar Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, določene naloge izvrševanja v skladu z izvedbenimi določbami prenese na mednarodne organizacije v naslednjih primerih:

Te organizacije v svojih računovodskih, revizijskih in notranjih kontrolnih postopkih ter postopkih za oddajo naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi.

2.  Posamični sporazum za dodelitev financiranja, sklenjen z mednarodno organizacijo, vsebuje podrobne določbe glede izvrševanja nalog, ki so zaupane mednarodni organizaciji.

3.  Mednarodne organizacije, na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

▼B

Člen 54

▼M1

1.  Komisija ne more prenesti na tretje osebe izvršilnih pooblastil, ki jih ima po Pogodbah, kadar ta vključujejo precejšnjo diskrecijo v zvezi s političnimi odločitvami. Naloge izvrševanja, ki se prenesejo, morajo biti jasno opredeljene in njihovo izvajanje v celoti nadzorovano.

Prenos nalog izvrševanja proračuna ustreza načelu dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter zagotavlja skladnost z načelom nediskriminacije in preglednosti ukrepov Skupnosti. Nobena naloga izvrševanja, ki se prenese na ta način, ne sme povzročiti navzkrižja interesov.

▼B

2.   ►M1  V mejah iz odstavka 1 lahko Komisija pri izvrševanju proračuna s posrednim centraliziranem upravljanjem ali z decentraliziranem upravljanjem na podlagi členov 53a ali 53c prenese naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna na: ◄

▼M1

▼M1

▼B

3.  Kadar organi iz odstavka 2 opravljajo naloge izvrševanja proračuna, morajo izvajati redne preglede, da zagotovijo pravilno izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz proračuna.

▼M1

Takšni organi ali osebe sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sprožijo pravni postopek za izterjavo nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

Člen 55

1.  Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Skupnosti in so ustanovljene s sklepom Komisije, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Skupnosti ali njegovega dela v imenu Komisije in pod njeno odgovornostjo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti ( 10 ).

2.  Za izvrševanje ustreznih odobrenih proračunskih sredstev za poslovanje je pristojen direktor agencije.

Člen 56

1.  Kadar Komisija izvršuje proračun s posrednim centraliziranim upravljanjem, mora najprej pridobiti dokaz o obstoju in pravilnem delovanju subjektov, ki jim zaupa izvrševanje glede naslednjega:

Ob upoštevanju mednarodno sprejetih standardov lahko Komisija ugotovi, da so sistemi revizije, računovodstva in javnega naročanja subjektov iz odstavkov 1 in 2 enaki njenim lastnim sistemom.

2.  V primeru decentraliziranega upravljanja se uporabljajo merila iz odstavka 1 z izjemo merila iz točke (e), v celoti ali deloma, odvisno od stopnje decentralizacije, dogovorjene med Komisijo in zadevno tretjo državo ali nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi.

Ne glede na odstavek (1)(a) in člen 169a se lahko Komisija odloči, da:

uporabi postopke za oddajo naročil ali dodelitev donacij partnerske države upravičenke ali kakor se dogovorijo donatorji.

Pred sprejetjem take odločitve Komisija najprej pridobi dokazila za vsak primer posebej, da so takšni postopki v skladu z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, nudijo jamstva, ki ustrezajo mednarodno sprejetim standardom, in zagotavljajo skladnost z določbami dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo.

Zadevna tretja država, nacionalni ali mednarodni javni organi se obvežejo, da bodo izpolnjevali naslednje obveznosti:

3.  Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in kontrolo izvajanja prenesenih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporablja lasten sistem kontrole, Komisija upošteva enakorednost sistemov kontrol.

▼B

Člen 57

▼M1

1.  Komisija ne sme prenesti ukrepov za izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz člena 54(2)(c) ali v posebnih primerih, v katerih naj se zadevna plačila, na podlagi pogojev in zneskov, ki jih določi Komisija, izplačajo upravičencem, ki jih določi Komisija, in v katerih subjekt ali organ, ki izvršuje plačila, ne deluje po prostem poudarku.

▼B

2.  Naloge, ki se lahko pogodbeno prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen če ne opravljajo javnih storitev, so strokovne naloge ter upravne, pripravljalne ali pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

POGLAVJE 3

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 58

Dolžnosti odredbodajalca in računovodje so ločene in so med seboj nezdružljive.

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 59

1.  Institucija opravlja naloge odredbodajalca.

▼M1

1a.  Za namen tega naslova se izraz „osebje“ nanaša na osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.

▼M1

2.  Vsaka institucija v svojih notranjih upravnih pravilih določi osebje na ustreznih položajih, na katerega prenese naloge odredbodajalca v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, obseg prenesenih pooblastil in možnost, da jih osebe, na katere se pooblastila prenesejo, prenesejo naprej.

3.  Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na osebje.

▼B

4.  Odredbodajalci lahko na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa delujejo samo v mejah, ki jih določa odločba o prenosu ali nadaljnjem prenosu. Odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko pri njegovi nalogi pomaga en zaposleni ali več, ki se mu v okviru njegove odgovornosti zaupa izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa.

Člen 60

1.  Odredbodajalec je v vsaki instituciji odgovoren za izvrševanje prihodkov in izdatkov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

2.  Za izvrševanje izdatkov odredbodajalec na podlagi prenosa in nadaljnjega prenosa prevzema obveznosti v breme proračuna in zakonske obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter pripravi predhodna poročila o izvrševanju proračuna.

3.  Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

4.  Odredbodajalec na podlagi prenosa vzpostavi v skladu z minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov, organizacijsko strukturo in notranje postopke za poslovodenje in kontrolo, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog, po potrebi vključno z naknadnim preverjanjem. Pred odobritvijo postopka osebje, razen delavca, ki je začel postopek, preveri operativne in finančne vidike. Začetek ter predhodno in naknadno preverjanje postopka so ločene funkcije.

5.  Vse osebje, ki je odgovorno za kontroliranje finančnega poslovodenja, mora biti ustrezno usposobljeno. Upoštevati morajo tudi poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme vsaka institucija.

6.  Vsak delavec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega delavca izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti odredbodajalca na podlagi prenosa, in če ta ne ukrepa, komisijo iz člena 66(4). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovala interesom Skupnosti, mora obvestiti organe ali telesa, imenovana na podlagi ustrezne zakonodaje.

▼M1

7.  Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije in v katerem se potrdi, da podatki v poročilu predstavljajo resničen in pošten odraz, razen če ni drugače določeno v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov.

Navedeno poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistema notranje kontrole. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami. Komisija vsako leto najpozneje do 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto.

▼B

Oddelek 3

Računovodja

Člen 61

1.  Vsaka institucija imenuje računovodjo, ki je v vsaki instituciji odgovoren za:

2.  Računovodja pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki daje resnično sliko sredstev Skupnosti, in za izvrševanja proračuna od odredbodajalca, ki jamči za njihovo zanesljivost.

▼M1

2a.  Preden institucija sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima primerno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resničen in pošten odraz finančnega stanja institucije.

V ta namen se računovodja prepriča, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili, metodami in računovodskimi sistemi, vzpostavljenimi pod njegovo odgovornostjo, kakor je v tej uredbi določeno za zaključni račun njegove institucije, ter da so v zaključnem računu upoštevani vsi prihodki in odhodki.

Odredbodajalec na podlagi prenosa posreduje vse informacije, ki jih računovodja potrebuje, da lahko opravi svoje naloge.

Odredbodajalec ostaja v celoti odgovoren za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravlja, ter zakonitost in pravilnost odhodkov pod njegovim nadzorom.

2b.  Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebni za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke in natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

2c.  Računovodje drugih institucij in agencij potrdijo svoje letne zaključne račune in jih pošljejo računovodji Komisije.

▼M1

3.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje z gotovino in gotovini podobnimi sredstvi. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

▼B

Člen 62

▼M1

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog določene naloge prenese na podrejeno osebje.

▼B

Odločba o prenosu nalog določa naloge, ki se prenesejo na podrejene.

Oddelek 4

Vodja blagajne predplačil

▼M1

Člen 63

1.  Za plačilo majhnih zneskov, kot jih določajo izvedbene določbe, in za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil.

Toda na področju dejavnosti za pomoč za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči v smislu člena 110 se lahko blagajniška knjiga predplačil uporabi brez kakršnih koli omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višino odobrenih proračunskih sredstev za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto, kot jo je določil proračunski organ.

2.  Blagajniško knjigo predplačil odobri računovodja institucije, zanjo pa so odgovorni vodje blagajne predplačil, ki jih imenuje računovodja institucije.

▼B

POGLAVJE 4

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 64

1.  Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko prenos ali nadaljnji prenos nalog na odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa kadarkoli začasno ali dokončno prekliče organ, ki ga je imenoval.

2.  Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko računovodjo kadarkoli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

3.  Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko vodjo blagajne predplačil kadarkoli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

Člen 65

▼M1

1.  Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 64 po veljavni nacionalni zakonodaji in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Skupnosti ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Skupnosti ali uradniki držav članic.

▼B

2.  Vsak odredbodajalec, računovodja ali vodja blagajne predplačil je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, brez poseganja v člene 66, 67 in 68. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, se zadeva predloži organom in tele som, imenovanim na podlagi ustrezne zakonodaje.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa

Člen 66

▼M1

1.  Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

▼M1

1a.  Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti:

▼B

2.  Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, ki meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel naloge. Če organ, ki je nanj prenesel naloge, da odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

▼M1

3.  V primeru nadaljnjega prenosa nalog v okviru njegovih služb odredbodajalec na podlagi prenosa nalog ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost notranjih sistemov poslovodenja in kontrole in za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

4.  Vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti ali sodeluje v skupni komisiji, ki jo ustanovi več institucij. Komisije delujejo neodvisno in ugotavljajo, ali je prišlo do finančne nepravilnosti, in njene morebitne posledice.

▼B

Na podlagi mnenja te komisije se institucija odloči ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajn predplačil

Člen 67

Računovodja disciplinsko in odškodninsko odgovarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

Člen 68

Vodja blagajne predplačil disciplinsko in odškodninsko odgovarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki določenimi v njih. Zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

POGLAVJE 5

Prihodki

Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na voljo

Člen 69

Ocena prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti se v proračun vpiše v evrih. Sredstva se dajejo na voljo v skladu z uredbo Sveta o izvajanju navedenega sklepa.

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 70

1.  Oceno terjatev najprej pripravi odredbodajalec, ki je odgovoren za ukrep ali stanje, ki ima lahko za posledico terjatev ali spremembo zneska, ki se dolguje Skupnostim.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na voljo zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 71

1.  Ugotovitev terjatev je akt, s katerim odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa:

2.  Lastna sredstva, dana na voljo Komisiji, in vsako terjatev v fiksnem znesku in zapadlo, ki se potrdi kot resnična, je treba ugotoviti z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

3.  Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

4.  V izvedbenih določbah se določijo pogoji, pod katerimi se Skupnostim plačajo zamudne obresti.

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 72

1.  Odobritev izterjave je akt, s katerim odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa nalog z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja ugotovljene terjatve.

2.  Institucija lahko z odločbo, ki je izvršljiva v smislu člena 256 Pogodbe ES, formalno ugotovi terjatev nasproti osebam, ki niso države.

Oddelek 5

Izterjava

Člen 73

1.  Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Pri tem ravna s potrebno skrbnostjo, da zagotovi, da Skupnosti prejmejo svoje prihodke in da so njihove pravice varovane.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, ki jih imajo Skupnosti do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Skupnosti, ki je resničen, v fiksnem znesku in zapadel.

▼M1

2.  Kadar se odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa namerava odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljenega zneska terjatev, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti v skladu s postopki in merili, določenimi v izvedbenih določbah. Odločitev o odpovedi izterjave mora biti utemeljena. Odredbodajalec lahko pooblastilo za tako odločitev prenese samo v skladu z izvedbenimi določbami.

Odgovorni odredbodajalec lahko prekliče ali prilagodi ugotovljeni znesek terjatev, v skladu s pogoji iz izvedbenih pravil.

▼M1

Člen 73a

Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti velja za upravičenosti Skupnosti nasproti tretjim osebam in upravičenosti tretjih oseb nasproti Skupnosti rok zastaranja petih let.

Datum za izračun roka zastaranja in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v izvedbenih določbah.

▼B

Člen 74

Prejemki iz glob, periodičnih denarnih kazni in drugih sankcij ter obresti se v prihodkih proračuna ne evidentirajo dokončno, dokler lahko Evropsko sodišče razveljavi odločbo, s katero so bile naložene.

Prvi odstavek se ne uporablja za odločitve o potrditvi obračuna ali finančne popravke.

POGLAVJE 6

Izdatki

Člen 75

1.  Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2.  Razen v primeru sredstev, ki jih je mogoče izvrševati brez temeljnega akta v skladu s ►M1  členom 49(6)(e) ◄ , mora institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo izdatka sprejeti odločitev o financiranju.

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za izdatke

Člen 76

1.  Prevzem obveznosti v breme proračuna je postopek rezervacije proračunskih sredstev za pokritje poznejših plačil, ki so potrebna za izpolnitev pravne obveznosti.

Pravna obveznost je akt, s katerim odredbodajalec prevzame ali ugotovi obveznost, ki ima za posledico bremenitev.

Obveznost v breme proračuna in pravno obveznost hkrati prevzame isti odredbodajalec, razen v utemeljenih primerih, določenih v izvedbenih določbah.

2.  Prevzem obveznosti v breme proračuna je posamičen, kadar sta upravičenec in višina izdatka poznana.

Prevzem obveznosti v breme proračuna je celoten, kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni poznan.

Prevzem obveznosti v breme proračuna je začasen, če je namenjen za pokrivanje izdatkov iz člena 150 ali rutinskih upravnih stroškov in bodisi znesek ali končni upravičenec še ni dokončno znan.

3.  Odobritve proračunskih sredstev za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razporedi na več let v letne obroke samo, kadar tako določa temeljni akt, in za upravne stroške. Če se proračunske obveznosti tako razdelijo v letne obroke, mora tako določati pravna obveznost, razen v primeru izdatkov za plače.

Člen 77

1.  Za vsak ukrep, ki lahko povzroči izdatek v breme proračuna, mora odgovorni odredbodajalec najprej rezervirati proračunska sredstva, preden pravno prevzame obveznost do tretjih oseb.

2.  S pridržkom posebnih določb iz naslova IV drugega dela celotne pravice porabe zajemajo skupne stroške ustreznih posameznih pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra leta n + 1.

S pridržkom člena 76(3) in člena 179(2) se posamezna pravna obveznost, ki se nanaša na posamezno ali začasno odobritev proračunskih sredstev, prevzame do 31. decembra leta n.

Na koncu obdobij iz prvega in drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec razveljavi neporabljene pravice porabe.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih pravic porabe, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne pravice porabe.

3.  Za evidentirane pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, in ustrezne pravice porabe se, razen v primeru plač, končni datum za izvršitev določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Deli takih proračunskih sredstev, ki niso bili izvršeni v šestih mesecih po tem datumu, se sprostijo v skladu s členom 11.

▼M1

Znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obveznosti, za katero v obdobju treh let po podpisu pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 81, se sprosti.

▼B

Člen 78

1.  Pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

2.  Pri evidentiranju pravnih obveznosti odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

Oddelek 2

Potrditev izdatkov

Člen 79

Potrditev izdatka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec:

Oddelek 3

Odobritev izdatka

Člen 80

Odobritev izdatka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so proračunska sredstva na voljo, z izdajo odredbe za plačilo da navodilo računovodji, da plača izdatek, ki ga je potrdil.

▼M1

Kadar se periodična plačila izvršijo za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika.

▼B

Oddelek 4

Plačilo izdatkov

Člen 81

1.  Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z določbami temeljnega akta ali pogodbe in zajema enega ali več naslednjih postopkov:

2.  V poslovnih knjigah je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačila iz odstavka 1.

Člen 82

Plačilo izdatka izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

Oddelek 5

Roki za izvršitev izdatkov

Člen 83

Potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov morajo biti izvedeni v rokih, določenih v izvedbenih določbah, ki tudi določajo okoliščine, v katerih so upniki, ki prejmejo plačilo z zamudo, upravičeni do zamudnih obresti v breme proračunske postavke, s katere je bila plačana glavnica.

POGLAVJE 7

Informacijski sistemi

Člen 84

Kadar se prihodki in odhodki vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom.

POGLAVJE 8

Notranji revizor

Člen 85

Vsaka institucija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje institucija, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanje sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec ali računovodja.

Člen 86

1.  Notranji revizor svoji instituciji svetuje glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov poslovodenja in kontrol ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Odgovoren je zlasti za:

▼M1

▼B

2.  Notranji revizor opravlja te naloge za vse dejavnosti in službe institucije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi na kraju samem in tudi v državah članicah ter v tretjih državah.

3.  Notranji revizor poroča instituciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Institucija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor instituciji tudi predloži letnonotranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

4.  Institucija vsako leto organu, ki da za razrešnico, pošlje poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

Člen 87

Institucija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki morajo biti taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in ki določajo njegovo odgovornost.

▼M1

Če je notranji revizor član osebja, prevzame odgovornost v skladu s kadrovskimi predpisi in izvedbenimi določbami.

▼B

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

▼M1

Člen 88

1.  Javna naročila so pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklenejo eden ali več gospodarskih subjektov in eden ali več naročnikov v smislu členov 104 in 167, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, opravili gradbena dela ali storitve.

Te pogodbe obsegajo:

2.  Okvirne pogodbe so pogodbe med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerih namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine. Urejajo se na podlagi določb iz tega naslova, ki zadevajo postopek za oddajo naročila, vključno z oglaševanjem.

3.  Ta naslov se ne nanaša na donacije, brez poseganja v člene 93 do 96.

▼B

Člen 89

1.  Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, morajo biti izvedena v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2.  Za vsa javna naročila je treba zagotoviti zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se ne uporabi postopek s pogajanji iz člena 91(1)(d).

▼M1

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.

▼B

Oddelek 2

Objava

Člen 90

▼M1

1.  Vsi razpisi za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 105 ali člena 167, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Obvestilo o javnem naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 91(2) te uredbe, kakor je določeno v izvedbenih določbah, in za pogodbe o opravljanju storitev iz Priloge IIB Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/18/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ( 11 ).

▼B

Objava nekaterih informacij po oddaji javnega naročila se lahko opusti, če bi ovirala uporabo prava, bila v nasprotju z javnim interesom ali škodovala zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljala pošteno konkurenco med njimi.

▼M1

2.  Pogodbe z vrednostjo, nižjo od mejnih vrednosti iz člena 105 ali člena 167, in pogodbe za izvajanje storitev iz Priloge IIB Direktive 2004/18/ES se objavijo na ustrezen način, kakor je določeno v izvedbenih določbah.

▼B

Oddelek 3

Postopki oddaje javnega naročila

Člen 91

▼M1

1.  Postopki za oddajo naročil imajo eno od naslednjih oblik:

Kadar javno naročilo ali okvirna pogodba zanima dve ali več institucij, izvajalskih agencij ali organov iz člena 185, in kadar koli se lahko doseže večja učinkovitost, zadevni naročniki poskušajo izvesti postopek za oddajo naročil na medinstitucionalni ravni.

Kadar sta javno naročilo ali okvirna pogodba potrebna za izvajanje skupnega ukrepa med institucijo in naročnikom iz države članice, lahko postopek za oddajo naročila skupno izvedeta institucija in ta naročnik, kakor je določeno v izvedbenih določbah.

▼B

2.  Za javna naročila, pri katerih vrednost presega mejne vrednosti iz členov 105 ali člena 167, se uporaba postopka s pogajanji dovoli samo v primerih, ki so predvideni v izvedbenih določbah.

▼M1 —————

▼B

3.  Mejne vrednosti, pod katerim lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji ali, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 88(1), enostavno plača stroške na podlagi računa, se določijo v izvedbenih določbah.

▼M1

4.  Izvedbene določbe opredeljujejo postopek za oddajo naročila iz odstavka 1 za javna naročila storitev iz Priloge II B Direktive 2004/18/ES in za javna naročila, ki so označena kot tajna, njihovo izvedbo pa morajo spremljati posebni varnostni ukrepi ali kadar tako zahteva zaščita temeljnih interesov Skupnosti ali Evropske unije.

▼M1

Člen 92

V razpisni dokumentaciji je predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno; določena so merila za izključitev, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za naročilo.

▼B

Člen 93

1.   ►M1  Kandidati ali ponudniki so izključeni iz sodelovanja v postopkih za oddajo naročila: ◄

▼M1

▼M1

Točke (a) do (d) prvega pododstavka se ne uporabljajo za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki končuje poslovne dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali v skladu s podobnim postopkom po nacionalni zakonodaji.

▼M1

2.  Kandidati ali ponudniki morajo predložiti potrdilo, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1. Vendar se lahko naročnik vzdrži zahtev po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor so določene v izvedbenih določbah.

Za namen pravilne uporabe odstavka 1 mora kandidat ali ponudnik, kadar koli naročnik to zahteva:

▼M1

3.  Izvedbene določbe opredeljujejo najdaljše obdobje, v katerem situacije iz odstavka 1 privedejo do izključitve kandidatov ali ponudnikov iz postopka javnega naročila. Najdaljše obdobje ne presega desetih let.

▼M1

Člen 94

Naročilo se ne odda kandidatom ali ponudnikom, pri katerih se med postopkom za oddajo naročila za to naročilo ugotovi:

Člen 95

1.  Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov v skladu s pravili Skupnosti o varovanju osebnih podatkov. Baza podatkov vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so se znašli v kateri od situacij iz členov 93, 94 ter 96(1)(b) in (2)(a). Baza podatkov je skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185.

2.  Pristojni organi držav članic in tretjih držav kakor tudi telesa, razen tistih iz odstavka 1, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v skladu s členi 53 in 54, sporočijo pristojnemu odredbodajalcu podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz člena 93(1)(e), kadar je dejanje izvajalca škodilo finančnim interesom Skupnosti. Odredbodajalec prejeme te podatke in od računovodje zahteva, da jih vnese v bazo podatkov.

Organi in telesa iz prejšnjega pododstavka imajo dostop do informacij iz baze podatkov in jih lahko upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo lastno odgovornost, pri oddaji naročil, ki so povezana z izvrševanjem proračuna.

3.  Pregledna in skladna merila za zagotovitev sorazmerne uporabe meril izključitve se opredelijo v izvedbenih določbah. Komisija opredeli standardizirane postopke in tehnične specifikacije za vodenje baze podatkov.

Člen 96

1.  Naročnik lahko izreče upravne ali denarne kazni:

Vendar pa mora naročnik v vseh primerih zadevni osebi dati možnost, da izrazi svoje stališče.

2.  Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:

Člen 97

1.  Naročila se oddajo na podlagi meril za dodelitev, ki se uporabljajo za vsebino ponudbe, potem ko se preveri sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni na podlagi členov 93, 94 in 96(2)(a), v skladu z merili za izbor iz razpisne dokumentacije.

2.  Naročilo se odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

▼B

Člen 98

▼M1

1.  Ureditev postopka za predložitev ponudb je taka, da zagotavlja resnično konkurenco in zaupnost vsebine ponudb, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2.  Kadar je ustrezno in sorazmerno, lahko naročnik zahteva, da ponudnik v skladu z izvedbenimi določbami vnaprej položi varščino kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.

▼B

3.  Razen pri naročilih za majhne zneske iz člena 91(3), vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se zavrže.

▼M1

4.  Vse prijave za sodelovanje ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, se ocenijo na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji, z namenom da se naročniku predlaga, da naročilo odda, ali pa začne elektronsko dražbo.

▼B

Člen 99

Med postopkom za oddajo javnega naročila morajo vsi stiki med naročnikom in kandidati ali ponudniki potekati tako, da je zagotovljena preglednost in enaka obravnava. Ne smejo pripeljati do spremembe pogojev pogodbe ali pogojev razpisa.

Člen 100

1.  Odredbodajalec sprejme odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z merili za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine ponudbe, določenimi vnaprej v razpisni dokumentaciji in v pravilih za oddajo javnega naročila.

2.  Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene, o razlogih za zavrženje in vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednosti izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, kateremu je bilo naročilo oddano.

Razkritje določenih informacij pa se lahko opusti, če bi oviralo uporabo prava, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi.

Člen 101

Naročnik lahko pred podpisom pogodbe bodisi odstopi od razpisa bodisi prekliče razpis za oddajo naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev mora biti utemeljena in jo je treba sporočiti kandidatom ali ponudnikom.

Oddelek 4

Garancije in nadzor

▼M1

Člen 102

1.  Naročnik zahteva, da izvajalci vnaprej položijo varščino v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah.

2.  Naročnik lahko, kadar je to ustrezno in sorazmerno, zahteva, da izvajalci položijo varščino, da se:

Člen 103

Kadar v postopku za oddajo naročila pride do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, institucije prekinejo postopek in lahko uvedejo kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s prenehanjem postopka.

Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila prišlo do resnih napake, nepravilnosti ali goljufij, institucije lahko, glede na to, v kateri fazi je postopek, ne sklenejo pogodbe, prekinejo njeno izvedbo ali jo po potrebi odpovejo.

Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko institucije tudi zavrnejo izvršitev plačila, izterjajo že plačane zneske ali odpovejo vse pogodbe, sklenjene s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.

▼B

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije Skupnosti v lastnem imenu

Člen 104

Institucije Skupnosti se štejejo za naročnike pri naročilih, ki jih oddajo za svoj račun. ►M1  Institucije v skladu s členom 59 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog naročnika. ◄

▼M1

Člen 105

1.  Ob upoštevanju naslova IV drugega dela te uredbe Direktiva 2004/18/ES predpisuje mejne vrednosti, ki določajo:

2.  Naročnik glede na izjeme in pogoje, določene v izvedbenih določbah, v primeru naročil, ki jih zajema Direktiva 2004/18/ES, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnimi ponudniki do izteka obdobja mirovanja.

▼B

Člen 106

Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse fizične in pravne osebe, ki spadajo v področje uporabe Pogodb, in za vse fizične in pravne osebe iz tretjih držav, ki imajo poseben sporazum z Evropskimi skupnostmi na področju oddaje javnih naročil, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

Člen 107

Če se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, so pogodbe odprte tudi za državljane držav, ki so ratificirale ta sporazum, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

NASLOV VI

DONACIJE

▼M1

POGLAVJE 1

Področje uporabe in oblika donacij

▼B

Člen 108

1.  Donacije so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna za financiranje:

▼M1

O donacijah se sklene pisni sporazum ali sprejme odločba Komisije, o kateri se uradno obvesti uspešnega vlagatelja.

2.  Za donacije v smislu tega naslova se ne štejejo:

▼M1

3.  Z donacijami so izenačene in zanje ustrezno velja ta naslov:

4.  Vsaka institucija lahko dodeli donacije za dejavnosti na področju komunikacij, kadar zaradi ustrezno upravičenih razlogov uporaba postopkov javnih naročil ni primerna.

Člen 108a

1.  Donacije so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

2.  Donacije ne smejo preseči skupne zgornje meje, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti.

▼M1

POGLAVJE 2

Načela

Člen 109

1.  Za donacije veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj in zahteva se sofinanciranje.

V nobenem primeru se ne smejo preseči skupni upravičeni stroški za financiranje, kakor so določeni v izvedbenih določbah.

2.  Z donacijo si upravičenec ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvariti.

3.  Odstavek 2 se ne uporablja za naslednje:

▼B

Člen 110

▼M1

1.  Donacije so zajete v letnem delovnem programu, ki se objavi na začetku leta.

Ta letni delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih nujnih primerih ali če lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti ali če je upravičenec kot prejemnik donacije opredeljen v temeljnem aktu.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

▼B

2.  Vse donacije, dodeljene med proračunskim letom, se objavijo enkrat letno, pri čemer je treba ustrezno upoštevati zahteve glede zaupnosti in varnosti.

▼M1

Člen 111

Vsak ukrep se za posameznega upravičenca iz proračuna lahko dodeli samo ena donacija, razen če zadevni temeljni akt ne določa drugače.

Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje.

Vlagatelj nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih vlogah in večkratnih donacijah, ki se nanašajo na isti ukrep ali isti delovni program.

Isti stroški se iz proračuna nikoli ne financirajo dvakrat.

Člen 112

1.  Donacija se lahko dodeli za ukrep, ki se je že začel izvajati, samo če vlagatelj lahko dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred dodelitvijo donacije.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za donacijo, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so določeni v temeljnem aktu, ali v primeru izdatkov, ki so nujni za pravilno izvajanje pomoči za krizno upravljanje ali ukrepov v okviru humanitarne pomoči v skladu z izvedbenimi določbami.

Nobene donacije ni mogoče dodeliti za nazaj za ukrepe, ki so že končani.

2.  Donacija za poslovanje se dodeli v šestih mesecih po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati niti preden je bila vložena vloga za donacijo niti pred začetkom proračunskega leta upravičenca.

▼B

Člen 113

1.  Z donacijo se ne morejo financirati celotni stroški ukrepa, s pridržkom naslova IV drugega dela.

Z donacijo se ne smejo financirati celotni poslovni izdatki upravičenca.

▼M1

2.  Razen če temeljni akt za organe, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu, ne določa drugače, se pri ponovno dodeljenih donacijah za poslovanje njihov znesek postopoma znižuje. Ta določba se ne uporablja za donacije v eni od oblik iz točk (b) in (c) člena 108a(1).

▼B

POGLAVJE 3

Postopek dodeljevanja

▼M1

Člen 114

1.  Vloge za donacijo se vložijo pisno.

2.  Vloge za donacijo so upravičene, če jih predložijo:

3.  Donacij ni mogoče dodeliti vlagateljem, ki so v času izvajanja postopka za dodelitev donacije v kateri od situacij iz člena 93(1), člena 94 ali člena 96(2)(a).

Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz prvega pododstavka. Vendar se odredbodajalec lahko odpove zahtevi po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor je določeno v izvedbenih določbah.

4.  Odredbodajalec lahko vlagateljem v skladu s členom 96 izreče upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Takšne kazni se lahko izreče tudi upravičencem, ki so ob predložitvi vloge ali v času izvršitve donacije dali lažne izjave v zvezi z informacijami, ki jih zahteva odredbodajalec, ali pa teh informacij sploh niso dali.

▼B

Člen 115

1.  Merila za ocenitev sposobnosti so takšna, da omogočajo oceno sposobnosti vlagatelja za končanje predlaganega ukrepa ali delovnega programa.

2.  Merila za ocenitev vsebine vloge, ki se objavijo vnaprej v razpisu, so takšna, da omogočajo oceno kakovosti predloženih predlogov glede na cilje in prednostne naloge.

Člen 116

▼M1

1.  Predlogi se ovrednotijo na podlagi vnaprej objavljenih meril za izbor in dodelitev, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

▼B

2.  Odgovorni odredbodajalec nato na podlagi ocene iz odstavka 1 pripravi seznam upravičencev in odobrenih zneskov.

3.  Odgovorni odredbodajalec pisno obvesti vlagatelje o odločitvi glede njihove vloge. Če zaprošena donacija ni odobrena, institucija navede razloge za zavrnitev vloge, zlasti glede na merila za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vloge, ki so bila predhodno objavljena.

POGLAVJE 4

Plačilo in nadzor

Člen 117

Hitrost plačil se določi glede na finančno tveganje, trajanje in napredek ukrepa ali stroške upravičenca.

▼M1

Člen 118

1.  Odgovorni odredbodajalec lahko, če meni, da je ustrezno in sorazmerno, zahteva, da upravičenec vnaprej predloži garancijo, da zmanjša finančno tveganje, povezanim s predhodnim financiranjem.

2.  Odredbodajalec od upravičenca zahteva, da v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, predloži takšno garancijo vnaprej.

▼B

Člen 119

1.  Znesek donacije ni dokončen, dokler institucija ne sprejme končnih poročil in zaključnega računa, brez poseganja v poznejše kontrole institucije.

▼M1

2.  Če upravičenec ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi, se v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, potem ko se upravičencu da možnost, da izrazi svoje stališče, donacija ustavi ali zniža ali prekine.

▼B

POGLAVJE 5

Izvajanje

▼M1

Člen 120

1.  Če mora upravičenec za izvedbo ukrepa razpisati postopek za oddajo naročil, so zadevni postopki taki, kot so določeni v izvedbenih določbah.

2.  Če je treba za izvedbo ukrepa zagotoviti finančno podporo tretjim osebam, lahko upravičenec donacije Skupnosti dodeli takšno finančno podporo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Za namen točke (c) se najvišji znesek finančne podpore, ki ga lahko upravičenec plača tretji stranki, določi v izvedbenih določbah.

3.  Vsaka odločba ali sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.

▼B

NASLOV VII

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

Priprava zaključnega računa

Člen 121

Zaključni račun Skupnosti zajema:

▼M1

▼B

▼M1

Člen 122

1.  Zaključnim računom institucij in organov in člena 121 je priloženo poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu.

2.  Poročilo iz odstavka 1 med drugim poroča o obsegu izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev in vsebuje povzetek o prerazporeditvi odobrenih proračunskih sredstev med različnimi proračunskimi postavkami.

▼B

Člen 123

Zaključni račun mora biti pripravljen v skladu s pravili, biti točen in izčrpen ter predstavljati resnično in pošteno sliko:

Člen 124

Finančni izkazi se pripravijo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli:

Člen 125

1.  V skladu z načelom računovodskega evidentiranja na podlagi nastanka poslovnih dogodkov finančni izkazi prikazujejo odhodke in prihodke za proračunsko leto ne glede na datum plačila ali izterjave.

2.  Vrednost sredstev in obveznosti se določi v skladu s pravili vrednotenja iz člena 133.

Člen 126

1.  Finančni izkazi se pripravijo v milijonih evrov in zajemajo:

2.  Priloga k finančnim izkazom dopolnjuje in pojasnjuje informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1 in daje vse dodatne informacije, predpisane z mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti Skupnosti.

Člen 127

Poročila o izvrševanju proračuna so predstavljena v milijonih evrov. Obsegajo:

▼M1

Člen 128

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 121 računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošljejo svoje začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune z začasnim zaključnim računom Komisije in najpozneje do 31. marca naslednjega leta Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Komisije, čemur priloži poročilo Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom, skupaj z začasnim konsolidiranim zaključnim računom.

Računovodja vsake institucije in organa iz člena 121 do datuma iz drugega odstavka, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.

▼B

Člen 129

1.  Računsko sodišče najpozneje do 15. junija da svoje pripombe o začasnem zaključnem računu vsake institucije in vsakega organa iz ►M1  člena 121. ◄

▼M1

2.  Vse institucije razen Komisije in vsak organ iz člena 121 pripravijo svoj končni zaključni račun v skladu s členom 61 ter ga pošljejo računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. julija naslednjega leta za pripravo končnega konsolidiranega zaključnega računa.

▼M1

2a.  Računovodja Komisije pripravi končni konsolidirani zaključni račun na podlagi podatkov drugih institucij, predloženih v skladu z odstavkom 2. Končnemu konsolidiranemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje Komisije, s katero potrjuje, da je bil pripravljen v skladu z naslovom VII ter načeli, pravili in metodami iz priloge k računovodskim izkazom.

▼M1

3.  Po potrditvi končnega konsolidiranega zaključnega računa in svojega končnega zaključnega računa ju Komisija do 31. julija naslednjega proračunskega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

▼B

4.  Končni konsolidirani zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče, v skladu s členom 248 Pogodbe ES in členom 160c Pogodbe Euratom do ►M1  15. novembra ◄ naslednjega proračunskega leta.

POGLAVJE 2

Informacije o izvrševanju proračuna

Člen 130

Poleg izkazov iz členov 126 in 127 Komisija dvakrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o proračunskih poroštvih in tveganjih, povezanimi z njimi.

Te informacije hkrati pošlje Računskemu sodišču.

Člen 131

1.  Poleg izkazov iz členov 126 in 127 ►M1  računovodja Komisije ◄ enkrat mesečno pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu zbirne podatke o izvrševanju proračuna najmanj na ravni programa za prihodke, pa tudi za odhodke glede na celotna odobrena proračunska sredstva.

Ti zneski tudi vsebujejo podatke o porabi prenesenih proračunskih sredstev.

►M1  Računovodja Komisije ◄ podatke pošlje v 10 dneh po koncu vsakega meseca.

2.  Trikrat letno v 30 delovnih dneh po 31. maju, 31. avgustu in 31. decembru ►M1  računovodja Komisije ◄ pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvrševanju proračuna, ki zajema prihodke in odhodke, razčlenjene na programe, člene in postavke.

To poročilo prav tako vsebuje podatke o porabi proračunskih sredstev, prenesenih iz preteklih proračunskih let.

3.  Zneske in poročilo o izvrševanju proračuna hkrati pošlje tudi Računskemu sodišču.

POGLAVJE 3

Računovodstvo

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 132

1.  Računovodski sistem institucij je sistem, ki omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko številke knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

2.  Računovodstvo se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v evrih na osnovi koledarskega leta.

3.  Vrednosti v splošnem in proračunskem knjigovodstvu se zaključijo ob koncu proračunskega leta, tako da se lahko pripravi zaključni račun iz poglavja I.

4.  Ne glede na odstavka 2 in 3 odredbodajalec na podlagi prenosa nalog lahko vodi tudi analitične konte.

Člen 133

1.  Računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij in organov iz ►M1  člena 121 ◄ sprejme računovodska pravila in metode ter usklajeni kontni okvir, ki ga uporabljajo institucije, uradi iz naslova V drugega dela in vsi organi iz ►M1  člena 121. ◄

2.  Pri sprejemanju računovodskih pravil in metod iz odstavka 1 računovodja Komisije ravna po mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor, če pa je to upravičeno zaradi posebne narave dejavnosti Skupnosti, pa lahko ravna tudi v nasprotju z njimi.

Oddelek 2

Splošno računovodstvo

Člen 134

Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse poslovne dogodke in aktivnosti, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij in organov iz ►M1  člena 121. ◄

Člen 135

1.  Promet na računih in stanja se evidentirajo v računovodskih knjigah.

2.  Vse vknjižbe, vključno s popravki na kontih, morajo biti utemeljene z listinami, na katere se nanašajo.

3.  Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja sledenje vseh vknjižb.

Člen 136

Ob zaključku proračunskega leta in do datuma priprave zaključnega računa računovodja izvede vse popravke, ki nimajo za posledico plačil ali izterjave sredstev za navedeno leto, vendar so potrebni za resnično in pošteno predstavitev zaključnega računa v skladu s pravili.

Oddelek 3

Proračunsko računovodstvo

Člen 137

1.  Proračunsko računovodstvo omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna.

2.  Za namene uporabe odstavka 1 proračunsko računovodstvo evidentira proračunske prihodke in odhodke iz naslova IV prvega dela.

POGLAVJE 4

Vodenje evidence premoženja

Člen 138

1.  Vsaka institucija in vsak organ iz ►M1  člena 121 ◄ vodi evidenco premoženja, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev Skupnosti v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Vsaka institucija in vsak organ iz ►M1  člena 121 ◄ preveri, da vknjižbe v evidenco ustrezajo dejanskemu stanju.

2.  Prodaja premičnin se ustrezno objavi.

NASLOV VIII

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

POGLAVJE 1

Zunanja revizija

Člen 139

1.  Evropski parlament, Svet in Komisija čim prej obvestijo Računsko sodišče o vseh odločitvah in pravilih, sprejetih v skladu s členi 9, 13, 18, 22, 23, 26 in 36.

▼M1

2.  Vsaka institucija obvesti Računsko sodišče in proračunski organ o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

▼B

3.  Računsko sodišče se obvesti o vseh imenovanjih odredbodajalcev, notranjih revizorjev, računovodij in vodij blagajn predplačil ter o odločitvah o prenosu nalog na podlagi členov 51, 61, 62, 63 in 85.

Člen 140

1.  Računsko sodišče pri pregledovanju, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi izdatkinastali na zakonit in pravilen način, upošteva določbe Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenih določb in vseh drugih aktov, sprejetih na podlagi Pogodb.

2.  Pri izvajanju svoje naloge ima Računsko sodišče pravico, da na način iz člena 142 pregleda vso dokumentacijo in informacije v zvezi s finančnim poslovodenjem služb ali organov za operacije, ki jih financirajo ali sofinancirajo Skupnosti. Računsko sodišče ima pooblastilo, da lahko zasliši vsakega uradnika, ki je odgovoren za prihodke in odhodke, in uporabi vse revizijske postopke, ki so primerni za navedene službe ali organe. V državah članicah opravlja revizijo skupaj z nacionalnimi revizijskimi organi ali, če ti nimajo potrebnih pooblastil, s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Računsko sodišče, da bi pridobilo vse potrebne informacije za opravljanje naloge, ki mu je zaupana s Pogodbami ali akti, sprejetimi na njihovi podlagi, lahko na lastno pobudo sodeluje pri vseh revizijah, ki jih v okviru izvrševanja proračuna izvede institucija Skupnosti ali se izvajajo v njenem imenu.

Na zahtevo Računskega sodišča vsaka institucija finančnim institucijam, pri katerih ima Skupnost depozite, dovoli, da Računskemu sodišču omogočijo preveritev, če se zunanji podatki skladajo s poslovnimi knjigami.

3.  Računsko sodišče, da bi lahko izvajalo svojo nalogo, institucijam in organom, za katere se uporablja ta uredba, uradno sporoči imena svojih revizorjev, ki imajo pooblastilo za njihovo revidiranje.

Člen 141

Računsko sodišče zagotovi, da se vsi vrednostni papirji in gotovina na vpogled ali v blagajni preverijo s knjigovodskimi listinami, ki jih podpišejo depozitarji, ali z uradnimi zapisniki o gotovini in vrednostnih papirjih v blagajni. Te preverbe lahko opravi tudi samo.

Člen 142

1.  Komisija, druge institucije, organi, ki vodijo prihodke ali odhodke v imenu Skupnosti, in končni upravičenci do plačil iz proračuna, dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva in vse informacije, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za izvajanje njegove naloge. Računskemu sodišču dajo na voljo vso dokumentacijo v zvezi z odobravanjem in izvajanjem pogodb, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti, in vse poslovne knjige gotovine ali materiala, vse računovodske evidence ali dokazila in tudi upravne dokumente v zvezi z njimi, vse dokumente v zvezi s prihodki in odhodki, vse evidence premoženja, vse organigrame služb, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za revidiranje izkaza realizacije proračuna in izkaza finančnega izida na podlagi evidenc ali na kraju samem, ter vse dokumente in podatke, pripravljene ali arhivirane na magnetnih medijih.

Druge službe in notranje revizijske službe zadevnih nacionalnih uprav dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva, za katera slednje meni, da so potrebna za izvajanje njegove naloge.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna Skupnosti.

2.  Uradniki, katerih delo preverja Računsko sodišče:

Informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko zahteva samo Računsko sodišče.

3.  Računsko sodišče ima pooblastilo za revidiranje dokumentacije v zvezi s prihodki in odhodki Skupnosti, ki jih hranijo službe institucij in zlasti službe, odgovorne za odločanje v zvezi s takimi prihodki in odhodki, organi, ki vodijo prihodke in odhodke v imenu Skupnosti, ter fizične in pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna.

4.  Pri nalogi ugotavljanja, ali so bili prihodki prejeti in ali so odhodki nastali na zakonit in primeren način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro, se ugotavlja tudi, kako organi zunaj institucij uporabljajo sredstva, ki jih prejmejo v obliki donacij.

5.  Za finančna sredstva Skupnosti, ki se plačajo upravičencem zunaj institucij, upravičenci ali njihovi izvajalci ali podizvajalci, če se izvajalci ne strinjajo, da Računsko sodišče revidira uporabo odobrenih sredstev, sklenejo pisne sporazume.

6.  Komisija da Računskemu sodišču na njegovo zahtevo vse informacije o poslih zadolževanja in posojanja.

7.  Uporaba integriranih računalniških sistemov ne sme poslabšati možnosti dostopa Računskega sodišča do dokazil.

Člen 143

1.  Letno poročilo Računskega sodišča urejajo določbe odstavkov 2 do 6 tega člena.

2.  Računsko sodišče pošlje Komisiji in zadevnim institucijam najpozneje do ►M1  30. junija ◄ vse ugotovitve, ki bi po njegovem mnenju morale biti vključene v letno poročilo. Te ugotovitve morajo ostati zaupne. Vsaka institucija pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču najpozneje do ►M1  15. oktobra ◄ . Odgovori institucij, razen Komisije, se pošljejo hkrati tudi Komisiji.

3.  Letno poročilo vsebuje oceno urejenosti finančnega poslovodenja.

4.  Letno poročilo vsebuje poseben del za vsako institucijo. Računsko sodišče lahko po lastni presoji doda povzetek poročila ali splošne ugotovitve.

Računsko sodišče ukrene vse potrebno, da se odgovori vsake institucije na njegove ugotovitve objavijo takoj po ugotovitvah, na katere se nanašajo.

▼M1

5.  Računsko sodišče najpozneje do 15. novembra organom, odgovornim za razrešnico, in drugim institucijam pošlje svoje letno poročilo, ki mu priloži odgovore institucij, ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.

▼B

6.  Ko Računsko sodišče pošlje letno poročilo, Komisija takoj obvesti zadevne države članice o vsebini tega poročila, ki se nanaša na upravljanje sredstev, za katero so odgovorne po veljavnih pravilih.

Države članice odgovorijo Komisiji v 60 dneh po prejemu takih informacij. Komisija pošlje povzetek Računskemu sodišču, Svetu in Evropskemu parlamentu do ►M1  28. februarja. ◄

Člen 144

1.  Računsko sodišče zadevne institucije uradno obvesti o vseh ugotovitvah, ki so po njegovem mnenju take, da bi morale biti vključene v posebno poročilo. Te ugotovitve morajo ostati zaupne.

Zadevna institucija mora v roku dveh mesecev in pol sporočiti Računskemu sodišču svoje pripombe, ki jih želi dati na te ugotovitve.

Računsko sodišče sprejme dokončno različico posebnega poročila v sledečem mesecu.

Posebna poročila se skupaj z odgovori zadevnih institucij nemudoma pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, od katerih vsak odloči, kjer je primerno skupaj s Komisijo, kakšne ukrepe je treba sprejeti na podlagi tega poročila.

▼M1

Če se Računsko sodišče odloči katero od posebnih poročil objaviti v Uradnem listu Evropske unije, mu priloži tudi odgovore zadevnih institucij.

▼B

2.   ►M1  Mnenja iz člena 248(4) Pogodbe ES in člena 160c(4) Pogodbe Euratom, ki se ne nanašajo na predloge ali osnutke, za katere se uporablja zakonodajni postopek posvetovanja, lahko Računsko sodišče objavi v Uradnem listu Evropske unije. ◄ Računsko sodišče sprejme odločitev o objavi po posvetovanju z institucijo, ki je zahtevala mnenje ali na katero se mnenje nanaša. Skupaj z mnenji se objavijo vse pripombe zadevne institucije.

POGLAVJE 2

Razrešnica

Člen 145

1.  Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament Komisiji da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto n do ►M1  15. maja ◄ leta n + 2.

2.  Če datuma iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo o razlogih za odložitev sprejetja odločitve o razrešnici.

3.  Če Evropski parlament odloži sprejetje odločitve o razrešnici, Komisija stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali za hitrejšo odpravo ovir za sprejem te odločitve.

Člen 146

1.  Odločitev o razrešnici zajema obračune vseh prihodkov in odhodkov Skupnosti, končno bilanco ter sredstva in obveznosti Skupnosti, prikazane v bilanci stanja.

2.  Za sprejetje odločitve o razrešnici Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda poročila in izkaze stanja iz člena 275 Pogodbe ES in člena 179a Pogodbe Euratom. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori institucij, v katerih je bila opravljena revizija,, posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

3.  Komisija predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 276 Pogodbe ES.

Člen 147

1.  V skladu s členom 276 Pogodbe ES in členom 180b Pogodbe Euratom Komisija in druge institucije sprejmejo potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v odločitvi o razrešnici Evropskega parlamenta, ter pripomb, priloženih priporočilom Sveta, ki se nanašajo na razrešnico.

2.  Institucije na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi navedenih ugotovitev in pojasnil, zlasti pa o navodilih, ki so jih dale službam, odgovornim za izvrševanje proračuna. Države članice sodelujejo s Komisijo in jo obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi teh ugotovitev, tako da jih Komisija lahko upošteva pri pripravi svojega lastnega poročila. Tudi poročila institucij se pošljejo Računskemu sodišču.

DRUGI DEL

POSEBNE DOLOČBE

▼M1

NASLOV I

EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD

▼B

Člen 148

▼M1

1.  Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke organov in teles, navedenih v pravilih za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), in za prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

▼B

2.  Aktivnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu.

Člen 149

▼M1

1.  Za vsako proračunsko leto EKJS vključuje nediferencirana odobrena proračunska sredstva razen odhodkov, povezanih z ukrepi iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005, ki se pokrijejo iz diferenciranih odobrenih proračunskih sredstev.

▼B

2.  Odobritve za plačila, ki se prenesejo v naslednje leto in niso porabljene do konca proračunskega leta, zapadejo.

▼M1

3.  Odobrena proračunska sredstva, ki niso razdeljena, v zvezi z ukrepi iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

Takšen prenos ne sme presegati niti 2 % začetnih odobrenih proračunskih sredstev iz prvega pododstavka niti zneska prilagoditev neposrednih plačil iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ( 13 ), ki je bil uporabljen v zadnjem proračunskem letu.

Prenesena odobrena proračunska sredstva se vrnejo izključno v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz člena 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Takšen prenos se lahko uporabi samo za dodatna plačila tistim končnim upravičencem, za katere je v zadnjem proračunskem letu veljala prilagoditev neposrednih plačil v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Komisija sprejme odločitev o prenosu najpozneje do 15. februarja v letu, na katerega se sredstva prenesejo, in o tem obvesti proračunski organ.

▼B

Člen 150

1.  Komisija povrne izdatke, ki jih imajo države članice.

▼M1

2.  Odločitve Komisije, s katerimi so določijo zneski teh plačil, predstavljajo začasne celotne proračunske obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za EKJS.

3.  Od 15. novembra dalje se lahko vnaprej prevzamejo obveznosti za kritje rutinskih odhodkov za upravljanje EKJS v breme odobrenih proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Takšna obveznost pa ne sme presegati treh četrtin ustreznih skupnih odobrenih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto. Lahko se uporabljajo samo za odhodke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.

▼B

Člen 151

1.   ►M1  Odhodki, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za EKJS, se odobrijo za poglavje, člen in postavko v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Ta odobritev se lahko izvede po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, kadar je potreben postopek za prerazporeditev odobrenih proračunskih sredstev glede zadevnih proračunskih vrstic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti. ◄

Te proračunske obveznosti se odštejejo od začasnih celotnih proračunskih obveznosti iz člena 150.

2.  Začasne celotne proračunske obveznosti za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti na specifičnih postavkah v proračunski nomenklaturi do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, zapadejo glede na proračunsko leto, v katerem so bile določene.

3.  Odstavka 1 in 2 se uporabljata s pridržkom potrditve obračuna.

▼M1

Člen 152

Pri proračunskem računovodstvu se odhodki za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do najpozneje 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

▼B

Člen 153

▼M1

1.  Če Komisija lahko prerazporedi odobrena proračunska sredstva v skladu s členom 23(1), sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti proračunski organ, kakor je določeno v členu 23(1).

▼B

2.  Razen v primerih iz odstavka 1 Komisija pošlje predloge za prenos proračunskemu organu najpozneje do 10. januarja naslednjega proračunskega leta.

Proračunski organ sprejme odločitve o takih prenosih po postopku iz člena 24 najpozneje v roku treh tednov.

▼M1

Člen 154

1.  Namenski prejemki pod tem naslovom se razporedijo glede na izvor v skladu s členom 18(2).

2.  Rezultat odločitev o potrditvi obračuna iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se vpiše v skupni člen.

NASLOV II

STRUKTURNI SKLADI, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO IN EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA

▼B

Člen 155

▼M1

1.  Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke, ki jih imajo organi in subjekti iz uredb o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP) ( 14 ), Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) ( 15 ), Evropskem socialnem skladu (ESS) ( 16 ), Kohezijskem skladu ( 17 ), Evropskem skladu za ribištvo (ESR) ( 18 ), v nadaljnjem besedilu „skladi“, ter za njihove prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

▼B

2.  Aktivnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu te uredbe.

▼M1 —————

▼B

Člen 156

1.  Plačila finančnih prispevkov iz skladov Komisija izvede v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

2.  Rok za vmesna plačila Komisije se določi v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

3.  Obravnavo vračil držav članic in posledice za višino prispevka iz skladov urejajo pravila, navedena v členu 155.

Člen 157

Komisija avtomatično sprosti proračunska sredstva, ki so bila odobrena v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

▼M1

Sproščena proračunska sredstva se lahko znova dajo na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

▼B

V ta namen Komisija preveri sproščena sredstva v prejšnjem proračunskem letu in se do 15. februarja tekočega leta na podlagi zahtev odloči, ali je ta sredstva treba spet dati na voljo.

▼M1

Člen 158

V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija z izjemo za EKSRP prerazporedi sredstva z enega področja na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu uredb o skladih iz člena 155 ali za odhodke za tehnično pomoč.

▼B

Člen 159

Vidike v zvezi z vodenjem in izbiro projektov ter revizijo urejajo pravila, navedena v členu 155.

NASLOV III

RAZISKAVE

Člen 160

1.  Prvi in tretji del se uporabljata za proračunska sredstva za raziskave in tehnološki razvoj, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Ta sredstva se vnesejo bodisi v enega od proračunskih področij porabe za raziskovalne politike za neposredne ali posredne ukrepe bodisi v program za raziskave v drugem področju porabe.

Uporabljajo se za izvajanje ukrepov, naštetih v izvedbenih določbah.

▼M1

1a.  Odobrena proračunska sredstva v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s protokolom, priloženim k Pogodbi ES, o finančnih posledicah izteka veljavnosti Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Odobritve za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo, odobritve plačil pa takoj, ko so prihodki prejeti.

▼B

2.  V zvezi z izdatki za poslovanje iz tega naslova lahko Komisija sredstva prerazporedi z enega področja porabe na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen.

3.  Strokovnjaki, ki se plačajo iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj, se zaposlijo po postopku, ki ga določi Svet ob sprejetju posameznega okvirnega raziskovalnega programa.

▼M1

Člen 160a

1.  Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sproščenih obveznosti, ki so posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjene, so lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih znova na voljo, če je bistvenega pomena, da se izvede sprva načrtovan program, razen če proračun za tekoče proračunsko leto že vsebuje sredstva za ta namen.

2.  Za namene odstavka 1 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščene obveznosti iz prejšnjega proračunskega leta in na podlagi zahtev oceni, ali je treba ta sredstva znova dati na voljo.

Na podlagi te ocene Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta lahko predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so ta odobrena proračunska sredstva znova na voljo.

3.  Proračunski organ o predlogih Komisije odloči v šestih tednih. Če v tem roku ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da so predlogi odobreni.

Znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo v letu n, v nobenem primeru ne presega 25 % celotnega zneska sproščenih sredstev iz iste proračunske vrstice v letu n-1.

4.  Odobritve za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo, se ne prenesejo.

Pravne obveznosti, ki so povezane z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n.

Ob koncu leta n odgovorni odredbodajalec dokončno sprosti neporabljeni znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki je bil znova dan na voljo.

▼B

Člen 161

1.  Skupno raziskovalno središče lahko prejme financiranje v breme proračunskih sredstev zunaj področij porabe in programov iz člena 160(1), če na podlagi konkurenčnih postopkov ali postopkov pogajanj sodeluje v aktivnostih Skupnosti, ki se v celoti ali delno financirajo iz skupnega proračuna.

2.  Proračunska sredstva za aktivnosti, v katerih skupno raziskovalno središče sodeluje na podlagi konkurenčnih postopkov, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Pravice za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo.

Uporaba teh proračunskih sredstev se prikazuje na analitičnih kontih v izkazu proračunskega izida za vsako kategorijo ukrepov, na katere se nanašajo; prikazana morajo biti ločeno od prihodkov od tretjih oseb (javnih ali zasebnih) iz financiranja in od prihodkov iz drugih storitev, ki jih opravlja Komisija za tretje osebe.

3.  Pravila za oddajo naročil iz naslova V prvega dela se ne uporabljajo za dejavnosti skupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb.

4.  Z odstopanjem od člena 23 lahko Komisija v okviru področja porabe proračuna, ki se nanaša na politiko „raziskave — neposredni ukrepi“ prerazporedi med programi do 15 % proračunskih sredstev na postavki, s katere se prerazporedijo.

NASLOV IV

ZUNANJI UKREPI

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 162

1.  Prvi in tretji del se uporabljata za zunanje ukrepe, ki se financirajo iz proračuna, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

2.  Proračunska sredstva za ukrepe iz odstavka 1 Komisija uporablja:

POGLAVJE 2

Izvajanje ukrepov

Člen 163

►M1  Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja Komisija centralizirano ali z deljenim upravljanjem, ali tretja država upravičenka ali države upravičenke decentralizirano ali skupaj z mednarodnimi organizacijami v skladu z ustreznimi določbami iz členov 53 do 57. ◄ Proračunska sredstva za zunanje ukrepe se za doseganje skupnega cilja lahko kombinirajo s sredstvi iz drugih virov.

▼M1 —————

▼B

Člen 165

Ukrepe, ki jih izvajajo tretje države upravičenke ali mednarodne organizacije, nadzira Komisija. Takšen nadzor se izvaja na podlagi predhodnega odobritev, naknadnih pregledov ali kombiniranega postopka.

Člen 166

1.  Za izvajanje ukrepov se sklene:

▼M1

Pogoji, pod katerimi se dodeljuje zunanja pomoč, se določijo v instrumentu, s katerim se upravljajo finančni sporazumi ali pogodbe ali donacije iz točk (a) in (b).

2.  Finančni sporazumi s tretjimi državami upravičenkami iz odstavka 1(a) se sklenejo najpozneje do 31. decembra leta n + 1, pri čemer je leto n leto, v katerem se prevzame obveznosti v breme proračuna.

Posamezne pogodbe, odločbe o donacijah in sporazumi za izvajanje takih finančnih sporazumov se ne smejo sprejeti ali skleniti pozneje kakor v treh letih po datumu sklenitve finančnega sporazuma.

Posamezne pogodbe in sporazumi v zvezi z revizijo in ovrednotenjem se lahko sklenejo tudi pozneje.

▼M1

3.  Določba iz odstavka 2 se ne uporablja za večletne programe v naslednjih primerih:

V teh primerih se uporabljajo naslednja pravila:

▼B

POGLAVJE 3

Javna naročila

Člen 167

1.  Za pogodbe, ki jih zajema ta naslov, in s pridržkom posebnih določb o mejnih vrednostih in načinih oddaje javnih naročil, določenih v izvedbenih določbah, se uporabljajo določbe člena 56 in poglavja I naslova V prvega dela o splošnih določbah o oddaji javnih naročil. Naročniki za namene tega poglavja so:

▼M1

2.  Postopki za oddajo javnih naročil morajo biti določeni v finančnih sporazumih ali sporazumu ali odločbi o donaciji iz člena 166.

▼B

Člen 168

1.  Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse osebe, ki spadajo v okvir Pogodb, in v skladu s posebnimi določbami temeljnih instrumentov, ki urejajo sodelovanje zadevnega sektorja, za vse fizične in pravne osebe, ki so državljani tretjih držav upravičenk, ali za druge tretje države, ki so izrecno navedene v teh instrumentih.

2.  V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih se lahko na podlagi posebnih pogojev, določenih v temeljnih aktih o sodelovanju, v javnih razpisih dovoli sodelovati tudi državljanom tretjih držav poleg tistih iz odstavka 1.

3.  Kadar se uporablja sporazum o razširitvi trga za javna naročila blaga ali storitev, katerega pogodbenica je Skupnost, so pogodbe za naročila, ki se financirajo iz proračuna, odprte za državljane tretjih držav, poleg tistih iz odstavkov 1 in 2, pod pogoji iz tega sporazuma.

▼M1

POGLAVJE 4

Donacije

▼B

Člen 169

Ukrep se lahko v celoti financira iz proračuna samo, če se dokaže, da je njegova izvedba nujno potrebna.

▼M1

Člen 169a

Postopki za dodelitev donacij, ki jih v okviru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države upravičenke, so določeni v finančnih sporazumih iz člena 166. Ti temeljijo na pravilih iz naslova VI prvega dela.

▼B

POGLAVJE 5

Revidiranje računovodskih izkazov

▼M1

Člen 170

Vsak sporazum o financiranju ali sporazum ali odločba o donaciji mora izrecno določati, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.

▼B

NASLOV V

EVROPSKI URADI

Člen 171

1.  „Evropski uradi“ so za namene uporabe tega naslova upravne strukture, ki jih ustanovi ena ali več institucij za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog.

▼M1

2.  Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), razen člena 174, člena 174a in člena 175(2).

▼B

3.  Prvi in tretji del se uporabljata za delovanje evropskih uradov, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Člen 172

1.  Proračunska sredstva za vsak evropski urad, katerih skupni znesek se vpiše v posebno proračunsko postavko v delu proračuna za Komisijo, se natančneje določijo v prilogi k temu delu proračuna.

Priloga ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenih na enak način kakor področja proračuna.

Proračunska sredstva, vpisana v Prilogi, pokrivajo vse finančne potrebe vsakega evropskega urada pri opravljanju nalog v imenu institucij.

2.  Načrt delovnih mest vsakega evropskega urada se priloži k načrtu delovnih mest Komisije.

3.  Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti proračunski organ.

4.  Zaključni račun vsakega evropskega organa je sestavni del zaključnega računa Skupnosti iz člena 121.

▼M1

Člen 173

Komisija v zvezi z odobrenimi proračunskimi sredstvi, ki so v Prilogi navedena za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 59 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.

▼B

Člen 174

1.  Vsak medinstitucionalni evropski urad pripravi analitično evidenco svojih izdatkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljen za vsako od institucij. ►M1  Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temelji računovodski sistem. ◄

2.  Pojasnila k proračunski postavki, v kateri so vpisana skupna proračunska sredstva za vsak medinstitucionalni evropski urad, prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih urad opravi za vsako od institucij. Ta temelji na analitičnem računovodstvu iz odstavka 1.

3.  Vsak medinstitucionalni evropski urad uradno obvesti zadevne institucije o rezultatih analitičnega računovodstva.

▼M1

Člen 174a

1.  Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja med-institucionalnega evropskega urada za upravljanje odobrenih proračunskih sredstev, ki spadajo v njen del proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil.

2.  Notranji revizor Komisije izvaja vse naloge iz naslova IV, poglavja 8 prvega dela.

▼M1

Člen 175

Če pristojnost evropskega urada vključuje opravljanje storitev za tretje osebe za finančno udeležbo, njegov direktor po odobritvi upravnega odbora določi posebne določbe za izvajanje teh storitev in za vodenje knjigovodstva.

▼M1 —————

▼B

NASLOV VI

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO

Člen 177

Prvi in tretji del se uporabljata za proračunska sredstva za upravo, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Člen 178

1.  Vsako leto od 15. novembra dalje se lahko prevzemajo obveznosti za rutinske upravne stroške v breme proračunskih sredstev za naslednjo proračunsko leto. ►M1  Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski postavki za tekoče proračunsko leto. ◄ Ne morejo se uporabljati za nove stroške, ki niso bili vnaprej odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet.

2.  Izdatki, ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, na primer najemnine, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. ►M1  V tem primeru se rok iz odstavka 1 ne uporablja. ◄

Člen 179

1.  Proračunska sredstva za upravo so nediferencirana proračunska sredstva.

►C1  2.  Izdatki iz poslovanja na podlagi pogodb ◄ , ki zajemajo daljše obdobje od proračunskega leta bodisi v skladu z lokalno prakso bodisi se nanašajo na dobavo opreme, se plačajo v breme proračuna za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

3.  Institucije čim prej obvestijo obe veji proračunskega organa o vsakem projektu gradnje, ki bi lahko imel večje finančne posledice za proračun.

▼M1

Če namerava katera koli od obeh vej proračunskega organa izdati mnenje, o tem v dveh tednih po prejemu obvestila o projektu gradnje obvestita zadevno institucijo. Če odgovora ni, lahko zadevna institucija nadaljuje načrtovane ukrepe v okviru svoje upravne samostojnosti s pridržkom člena 282 Pogodbe ES in člena 185 Pogodbe Euratom o zastopanju Skupnosti.

To mnenje se zadevni instituciji pošlje v dveh tednih po prejemu takega obvestila.

▼M1

NASLOV VII

STROKOVNJAKI

Člen 179a

Izvedbene določbe vključujejo poseben postopek za izbiro strokovnjakov, ki se plačajo na podlagi fiksnega zneska, za pomoč institucijam zlasti pri ocenjevanju predlogov in vlog za donacije ali javnih naročil ter za tehnično pomoč v nadaljevanju postopka in končno oceno projektov, ki se financirajo iz proračuna.

▼B

TRETJI DEL

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNE DOLOČBE

▼M1 —————

▼M1

Člen 181

1.  Kar zadeva sklade iz člena 155(1), za katera so bili temeljni akti razveljavljeni pred dnevom začetka uporabe te uredbe, se odobrena proračunska sredstva, ki so bila sproščena na podlagi uporabe člena 157(1), lahko znova na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji, ali v primeru višje sile, ki ima resne posledice za izvajanje ukrepov, ki dobivajo pomoč iz teh skladov.

2.  Centralna baza podatkov iz člena 95 se vzpostavi do 1. januarja 2009.

3.  Za prerazporeditev odobrenih proračunskih sredstev, ki zadevajo izdatke za poslovanje iz uredb, ki urejajo Strukturne sklade in Kohezijski sklad za programsko obdobje 2000 – 2006, za katera je še treba izvršiti plačila Skupnosti, da se do zaključka pomoči poravnajo neporavnane obveznosti Skupnosti, Komisija lahko prerazporedi sredstva iz enega naslova v drugega, če so zadevna odobrena proračunska sredstva:

4.  Člen 30(3) se prvič uporablja za sklad iz člena 148(1) za plačila, ki gredo v breme proračuna za leto 2008.

▼B

NASLOV II

KONČNE DOLOČBE

Člen 182

Evropski parlament in Svet sta pooblaščena zahtevati vse informacije ali pojasnila glede proračunskih zadev v njuni pristojnosti.

Člen 183

Komisija sprejme določbe za izvajanje te uredbe.

Člen 184

Vsaka tri leta ali kadar se izkaže za potrebno, se ta uredba pregleda po postopku iz člena 279 Pogodbe ES in člena 183 Pogodbe Euratom, ob uporabi spravnega postopka, če tako zahteva Evropski parlament.

Člen 185

1.   ►M1  Komisija sprejme okvirno finančno uredbo za organe, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe, ki dejansko prejemajo prispevke v breme proračuna. ◄ Finančna pravila teh organov ne smejo odstopati od okvirne uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebni operativni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije.

2.  Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta.

3.  Notranji revizor Komisije ima ista pooblastila v zvezi z organi iz odstavka 1 kakor v zvezi s službami Komisije.

▼M1 —————

▼B

Člen 186

Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi.

Člen 187

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 2003.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA

PRIMERJALNA TABELA

iz člena 186

---

( 1 ) UL C 96 E, 27.3.2001, str. 1,

in UL C 103 E, 30.4.2002, str. 292.

( 2 ) UL C 153 E, 27.6.2002, str. 236.

( 3 ) UL C 162, 5.6.2001, str. 1,

in UL C 92, 17.4.2002, str. 1.

( 4 ) UL C 260, 17.9.2001, str. 42.

( 5 ) UL L 356, 31.12.1977, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001 (UL L 111, 20.4.2001, str. 1).

( 6 ) UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

( 7 ) UL L 198, 21.07.2001, str. 1.

( 8 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 9 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 10 ) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

( 11 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28).

( 12 ) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).

( 13 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1405/2006 (UL L 265, 26.9.2006, str. 1).

( 14 ) Uredba (ES) št. 1290/2005.

( 15 ) Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L 210, 31.7.2006, str. 1).

( 16 ) Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu (UL L 210, 31.7.2006, str. 12).

( 17 ) Uredba Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L 210, 31.7.2006, str. 79).

( 18 ) Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, 15.8.2006, str. 1)

( 19 ) UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

( 20 ) UL L 310, 9.11.2006, str. 1.