(1)

Zaradi sedanje pandemije COVID-19 in posledičnih obsežnih omejitev gibanja so kmetje, vinogradniki, proizvajalci oljčnega olja in čebelarji v vseh državah članicah naleteli na izjemne težave. Zaradi logističnih težav in pomanjkanja delovne sile so izpostavljeni gospodarski motnji, ki jo je povzročila pandemija. Zlasti imajo finančne težave in težave z denarnim tokom. Ker je splet navedenih okoliščin brez primere, bi bilo treba navedene težave ublažiti z odstopanjem od nekaterih določb različnih izvedbenih uredb, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike.

(2)

Organizacije proizvajalcev v skladu s členom 9(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/892 (2) pri pristojnem organu države članice vložijo zahtevek za pomoč ali preostali znesek za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katerega se zahteva pomoč. V skladu s členom 9(3) navedene uredbe lahko zahtevki za pomoč zajemajo izdatke, ki so bili sicer načrtovani, vendar niso nastali, če se dokažejo nekateri elementi. Ti elementi vključujejo to, da zadevnih dejavnosti ni bilo mogoče izvesti do 31. decembra v letu izvajanja operativnega programa iz razlogov, na katere zadevna organizacija proizvajalcev ne more vplivati, in da se te dejavnosti lahko izvedejo do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero se zahteva pomoč. Zaradi pandemije COVID-19 bi bilo treba določiti odstopanje od člena 9(3)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 in določiti, da zahtevki za pomoč, vloženi do 15. februarja 2021, lahko zajemajo izdatke za dejavnosti, ki so bile načrtovane za leto 2020, pa niso bile izvedene do 31. decembra 2020, če se navedene dejavnosti lahko izvedejo do 15. avgusta 2021. Iz istega razloga bi bilo treba določiti tudi odstopanje od člena 9(3)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 in določiti, da zahtevki za pomoč, vloženi do 15. februarja 2020, lahko zajemajo izdatke za dejavnosti, ki so bile načrtovane za leto 2019, pa niso bile izvedene do 31. decembra 2019, če se lahko navedene operacije izvedejo do 15. avgusta 2020.

(3)

Ukrepi, ki so jih vlade v zadnjih mesecih sprejele proti krizi zaradi pandemije COVID-19, zlasti zaprtje hotelov, barov in restavracij, omejitev gibanja ljudi in blaga na nujne poti ter zaprtje nekaterih meja v Uniji, negativno vplivajo na vinski sektor Unije. Po ocenah zaprtje hotelov, barov in restavracij neposredno vpliva na 30 % obsega porabe vina v Uniji, kar ustreza 50 % vrednosti vina, porabljenega v Uniji. Poleg tega pomanjkanje delovne sile in logistične težave zaradi pandemije obremenjujejo vinogradnike in celotni vinski sektor. Vinogradniki se zaradi prihajajoče trgatve srečujejo z vse večjimi težavami, kot so nizke cene, manjša poraba ter težave pri prevozu in prodaji.

(4)

Poleg tega so se razmere na trgu vina v Uniji poslabšale že v letu 2019, zato so zaloge vina na najvišji ravni po letu 2009. Do tega je prišlo predvsem zaradi spleta rekordnega pridelka v letu 2018 in zmanjšanja splošne porabe vina v Uniji. Dodatno je na izvoz vplivala uvedba dodatnih carin na vina Unije v Združenih državah Amerike, ki so glavni izvozni trg Unije za vino. Pandemija COVID-19 je zadala dodatni udarec občutljivemu sektorju, ki tako ne more več učinkovito tržiti ali distribuirati svojih proizvodov, predvsem zaradi zaprtja glavnih izvoznih trgov in ukrepov za zagotovitev ustrezne omejitve gibanja in zapore, zlasti prekinitve vseh gostinskih dejavnosti in nezmožnosti dobave običajnim strankam. Vse to povzroča izgubo prihodka za vse udeležence v vinskem sektorju. Negotovost glede trajanja ukrepov proti pandemiji in njihovega vpliva na cene, vzorce porabe in prihodke ustvarja dodaten pritisk na vinski sektor Unije.

(5)

Glede na navedeno bi bilo zato treba sprejeti nujne ukrepe za te razmere, tako da se omogoči nadaljnja prožnost pri izvajanju nekaterih podpornih ukrepov iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1308/2013 z odstopanjem od več določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1150 (3).

(6)

Člen 2(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1150 določa, da se spremembe podpornih programov, ki se uporabljajo, kot so navedene v členu 41(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ne predložijo več kot dvakrat v proračunskem letu. Da bi države članice lahko hitro prilagodile svoje nacionalne podporne programe iz razlogov, povezanih s krizo zaradi pandemije COVID-19, je primerno dovoliti, da se take spremembe lahko predložijo več kot dvakrat v proračunskem letu, če se predložijo pred 15. oktobrom 2020. Države članice bi morale imeti možnost, da se hitro odzovejo na izjemne okoliščine, povezane s krizo zaradi pandemije COVID-19, in spremembe svojih programov predložijo čim prej in tako pogosto, kot je potrebno. S tako prožnostjo bi lahko države članice čim bolj izboljšale že sprejete ukrepe, povečale število intervencij in se pogosteje prilagodile razmeram na trgu. Tudi državam članicam, ki želijo v svoje nacionalne podporne programe vključiti dodatne ukrepe, bi ta prožnost omogočila, da jih lahko vključijo takoj ob začetku veljavnosti te uredbe, namesto da bi morale počakati na naslednji rok za spremembe. S to izboljšano prožnostjo bi gospodarski subjekti, vključno z novinci, imeli na voljo več možnosti za vložitev vlog za podporo. Namen tega je zagotoviti pomoč vinskemu sektorju in potrebno prožnost pri posledicah krize zaradi pandemije COVID-19.

(7)

Zato bi bilo treba določiti začasno odstopanje od člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150, da se dovolijo spremembe nacionalnih podpornih programov tudi za ukrepe iz člena 45(1)(a) ter členov 46 do 52 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Kar zadeva promocijski ukrep iz člena 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/133 (4) državam članicam omogoča, da po potrebi spremenijo svoje nacionalne podporne programe.

(8)

Ob krizi zaradi pandemije COVID-19 in posledičnega pomanjkanja človeških virov proizvajalci ne morejo izvajati načrtovanih dejavnosti pri zeleni trgatvi. Zato je primerno, da se za leto 2020 podaljšata rok za vložitev vlog za podporo za zeleno trgatev in rok za izvedbo takih dejavnosti, kot sta določena v točkah (b) in (d) člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150. To bi moralo proizvajalcem omogočiti dodaten čas za načrtovanje in iskanje potrebne delovne sile za izvajanje takih dejavnosti.

(9)

Poleg tega se glede na krizo zaradi pandemije COVID-19 in posledično naraščajočih presežkov vina na trgu zdi nepotrebno od držav članic zahtevati, da v vlogi za zeleno trgatev predložijo posebno utemeljitev. Zato je primerno določiti odstopanje od točke (c) člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150 in za leto 2020 začasno opustiti zahtevo, da morajo države članice predvideti razmere na trgu, ki utemeljujejo vlogo za zeleno trgatev za vnovično vzpostavitev tržnega ravnotežja in preprečitev krize.

(10)

Člen 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa pravila o triletnih delovnih programih, ki jih pripravijo organizacije proizvajalcev za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk. Trenutna kriza zaradi pandemije COVID-19 je izjemen izziv brez primere za zmogljivost upravičencev, da izvajajo dejavnosti, načrtovane v drugem in tretjem letu izvajanja triletnih programov za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk. Zato se upravičencem izjemoma omogoči prožnost, tako da se pod nekaterimi pogoji dovoli sprememba teh dejavnosti. Zato bi bilo treba določiti odstopanje od nekaterih določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 615/2014 (5), da se omogoči ta prožnost, ki pa ne vpliva na rok za plačilo financiranja EU.

(11)

Pravila o čebelarskih programih v zvezi s pomočjo sektorju so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1368 (6). V skladu s členom 2 navedene uredbe je čebelarsko leto obdobje 12 zaporednih mesecev, ki traja od 1. avgusta do 31. julija. Zato čebelarsko leto 2020 traja od 1. avgusta 2019 do 31. julija 2020. V skladu s členom 3 navedene uredbe mora vsaka država članica uradno sporočiti svoj predlog enotnega čebelarskega programa za svoje celotno ozemlje. Države članice lahko v skladu s členom 6 navedene uredbe spremenijo ukrepe v svojih čebelarskih programih v čebelarskem letu. Vendar skupna zgornja meja načrtovanih letnih izdatkov ne sme biti presežena. Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1368 bi bilo treba spremeniti, da bi se državam članicam omogočilo izvajanje ukrepov, načrtovanih za čebelarsko leto 2020, tudi po 31. juliju 2020. Ta sprememba ne bi smela vplivati na plačilni rok. V skladu s členom 55(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se morajo čebelarski programi pripraviti v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami na področju čebelarstva. Preden države članice zaprosijo za spremembe čebelarskih programov, bi se morale posvetovati z zadevnimi organizacijami.

(12)

Člen 1(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/39 (7) določa opredelitev „šolskega leta“ za namene sheme pomoči iz člena 23 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema). Ukrepi, ki so jih sprejele države članice proti pandemiji COVID-19 in ki vključujejo začasno zaprtje izobraževalnih ustanov, so prekinili izvajanje šolske sheme v šolskem letu 2019/2020. Ti ukrepi so začasno preprečili razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v izobraževalnih ustanovah ter izvajanje spremljevalnih izobraževalnih ukrepov in dejavnosti obveščanja javnosti, spremljanja in vrednotenja. Zato je primerno določiti odstopanje od člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 in šolsko leto 2019/2020 podaljšati, da lahko države članice še naprej izvajajo dejavnosti, predvidene za navedeno šolsko leto, do 30. septembra 2020.

(13)

Člen 4(3), (4) in (5) ter člen 5(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 določata obdobje, ki ga lahko zajemajo zahtevki za pomoč pri dobavi in razdeljevanju proizvodov ter za spremljevalne izobraževalne ukrepe, in rok za vložitev zahtevkov za pomoč in za plačilo pomoči v okviru šolske sheme. Glede na podaljšanje šolskega leta 2019/2020 bi bilo treba določiti odstopanje od člena 4(3), (4) in (5) ter člena 5(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 v zvezi z zahtevki za pomoč pri dejavnostih šolske sheme, ki se izvajajo po 31. juliju 2020, tako da lahko zajemajo obdobja, krajša od dveh tednov, in določiti roke za vložitev zahtevkov za pomoč in za plačilo pomoči.

(14)

Člen 7(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 določa pravila o prerazporeditvi nezahtevane pomoči Unije med državami članicami, ki sodelujejo v šolski shemi in so sporočile, da bi želele uporabiti več pomoči od tiste, ki jim je bila okvirno dodeljena. Znesek okvirne dodelitve, ki se lahko prerazporedi drugi državi članici, temelji na stopnji uporabe dokončne dodelitve pomoči Unije v predhodnem šolskem letu s strani navedene države članice. Pravila o omejitvi gibanja, ki so jih sprejele države članice proti pandemiji COVID-19 in ki vključujejo začasno zaprtje izobraževalnih ustanov, bi lahko privedla do manjše uporabe pomoči Unije v šolskem letu 2019/2020. Zato je primerno določiti odstopanje od člena 7(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39, da se stopnja uporabe pomoči Unije v šolskem letu 2019/2020 ne upošteva pri prerazporeditvi nezahtevane pomoči Unije med državami članicami, ki bodo sodelovale v šolski shemi v šolskem letu 2021/2022.

(15)

Zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –