—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. novembra 2020 o akcijskem načrtu EU za enakost spolov (GAP) III: Ambiciozen načrt za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjem delovanju EU (JOIN(2020)0017),

—

ob upoštevanju smernic Svetovne zdravstvene organizacije o varnem splavu: tehnične in politične smernice za zdravstvene sisteme,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) iz leta 1979,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Istanbulska konvencija),

—

ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989,

—

ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

—

ob upoštevanju Konvencije o pravicah invalidov iz leta 2006,

—

ob upoštevanju izjave Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 14. septembra 2021 z naslovom Strokovnjaki OZN obsojajo nadaljnje napade na pravico do varnega splava in vpletenost vrhovnega sodišča,

—

ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, dogovorjenih leta 2015, in zlasti ciljev 3 in 5 o spodbujanju zdravja in enakosti spolov,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—

ob upoštevanju Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, njenega akcijskega programa in rezultatov poznejših konferenc o pregledu,

—

ob upoštevanju izjave iz Nairobija o 25. obletnici Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD25) z dne 1. novembra 2019 z naslovom Pospešimo uresničevanje obljub, pa tudi zavez nacionalnih držav in partnerk ter skupnih akcij, ki so bile napovedane na vrhu v Nairobiju,

—

ob posebnem upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o stanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v EU v povezavi z zdravjem žensk (1), v kateri je dostop do reproduktivnega zdravstvenega varstva razglasil za temelj človekovih pravic žensk, zanikanje tega pa za obliko nasilja zoper ženske in dekleta,

—

ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje in rezultatov poznejših konferenc o pregledu,

—

ob upoštevanju ustave Združenih držav Amerike,

—

ob upoštevanju sodbe v zadevi Roe proti Wade iz leta 1973, ki je potrjena v sodbi v zadevah Planned Parenthood proti Casey ter Whole Woman’s Health proti Hellerstedt in ki nosečim ženskam dodeljuje ustavno pravico ZDA, da same odločajo, ali bodo nadaljevale nosečnost, preden je plod sposoben preživeti zunaj maternice,

—

ob upoštevanju zakona 8 teksaškega senata (SB8) o splavu, vključno s splavom po zaznavi srčnega utripa nerojenega otroka: pooblastilo za zasebno državljansko pravico do ukrepanja,

—

ob upoštevanju odloka vrhovnega sodišča ZDA z dne 1. septembra 2021, s katerim je zavrnilo blokado teksaškega zakona SB8,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker je ameriška zvezna država Teksas 1. septembra 2021 sprejela zakon SB8, s katerim ženskam prepoveduje dostop do splava po zaznavi prvih srčnih utripov ploda, kar je lahko dejansko že šest tednov po zadnjem menstrualnem ciklu, za kar sta potrebna dva ločena pregleda z ultrazvokom, preden se lahko postopek opravi, ter brez izjem, če je nosečnost posledica posilstva, incesta ali za bolezni fetusa, ki ne omogočajo trajnega življenja po rojstvu; ker zakon SB8 uvaja skoraj popolno prepoved splava;

B.

ker morajo tako ZDA kot EU spoštovati načelo človekovih pravic kot neodtujljivih in temeljnih pravic vseh ljudi;

C.

ker temeljna narava čezatlantskega partnerstva pomeni, da temelji na skupnih vrednotah, vključno s spoštovanjem človekovih pravic;

D.

ker so enakost spolov, opolnomočenje vseh žensk in deklet, zagotavljanje zdravega življenja, izkoreninjenje revščine povsod ter spodbujanje blaginje za vse ljudi vseh starosti temeljni cilji, določeni v ciljih trajnostnega razvoja 1, 3 in 5; ker so vse države članice OZN prevzele dolžnosti in obveznosti, da bodo spoštovale in spodbujale te cilje, kot so določeni v ciljih trajnostnega razvoja, vključno s ciljema 3.7 in 5.6 o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah;

E.

ker spolno in reproduktivno zdravje in pravice temeljijo na temeljnih pravicah, so zaščitene v mednarodnem in evropskem pravu človekovih pravic, na primer v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter so bistven element celovitega zagotavljanja zdravstvenega varstva;

F.

ker sta tudi Odbor za odpravo diskriminacije žensk in Odbor OZN za pravice invalidov avgusta 2018 podala skupno izjavo, v kateri sta poudarila, da gre pri dostopu do varnega in zakonitega splava ter z njim povezanih storitev in informacij za bistven vidik reproduktivnega zdravja žensk, države pa sta pozvala, naj ustavijo omejitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic žensk in deklet, saj to ogroža njihovo zdravje in življenja; ker je splav človekova pravica, preložitev ali zanikanje dostopa do njega pa je oblika nasilja na podlagi spola, ki je lahko enakovredna mučenju oziroma krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju; ker so spolno in reproduktivno zdravje in pravice cilji v okviru ciljev OZN glede trajnostnega razvoja št. 3 in 5 in ker sta izkoreninjenje nasilja na podlagi spola in vseh škodljivih praks zoper ženske cilj v okviru cilja trajnostnega razvoja 5;

G.

ker so dostop do celovitega izobraževanja o spolnosti in odnosih, do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z načrtovanjem družine, oblikami kontracepcije ter varnim in zakonitim splavom, pa tudi do avtonomije vsakega posameznika in njegove zmožnosti, da svobodno in neodvisno odloča o svojem telesu in življenju, temeljni pogoji za neodvisnost posameznika in zato bistveni za doseganje enakosti spolov na vseh področjih zasebnega in javnega življenja, vključno z udeležbo na trgu dela in v politiki, ter za odpravo nasilja na podlagi spola; ker se uporablja načelo „moje telo, moja izbira“;

H.

ker je vključevanje moških in dečkov v spolno in reproduktivno zdravje in pravice tako cilj kot temeljni pogoj za doseganje trajnostne enakosti;

I.

ker je uresničevanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic bistven element človekovega dostojanstva in je neločljivo povezano z doseganjem enakosti spolov in bojem proti nasilju na podlagi spola; ker sta udeležba žensk in deklet pri oblikovanju zakonov in politik, ki nanje vplivajo in zadevajo človekove pravice, tudi spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter splav, ter zagotavljanje, da imajo dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev, ko so njihove pravice kršene, bistvena za doseganje enakosti spolov;

J.

ker je pravica do spoštovanja človekove telesne in duševne celovitosti osrednji gradnik Listine;

K.

ker je vrhovno sodišče v prelomni zadevi Roe proti Wade legaliziralo splav po vseh Združenih državah Amerike, kar pomeni, da imajo nosečnice v ZDA ustavno pravico, da same odločajo, ali bodo nadaljevale nosečnost, preden je plod sposoben preživeti zunaj maternice, ker je bila ta pravica dodatno potrjena v zadevah Planned Parenthood proti Casey ter Whole Woman’s Health proti Hellerstedt;

L.

ker je 12 drugih držav v ZDA uvedlo prepoved splava v zgodnji nosečnosti, vendar nobena od njih ni začela veljati, saj so jih zvezna sodišča označila za neustavna;

M.

ker zakon SB8 prepoveduje splav približno šest tednov po začetku nosečnosti in ker bo ta zakon dejansko onemogočil nego ob prekinitvi nosečnosti v tej državi, saj je bilo pred sprejetjem tega zakona približno 85 do 90 odstotkov žensk, ki so splavile v Teksasu, nosečih vsaj šest tednov ali več;

N.

ker je zakon SB8 zasnovan tako, da vladne uradnike razbremeni odgovornosti za izvrševanje zakona ter namesto tega z denarnimi nagradami spodbuja posamezne državljane, naj tožijo vse, ki v državi ponujajo nego ob prekinitvi nosečnosti ali pomagajo pri dostopu do te nege, kar bo verjetno privedlo do zakonitega nadlegovanja ponudnikov zdravstvene nege, žensk, ki potrebujejo nego ob prekinitvi nosečnosti, in vseh, ki jim pri tem pomagajo, vključno z njihovimi bližnjimi; ker bo zakon SB8 v vsakem primeru negativno vplival na ponudnike zdravstvenih storitev;

O.

ker Odbor za odpravo diskriminacije žensk ugotavlja, da kriminalizacija splava nima odvračilnega učinka; ker, kot je ugotovila delovna skupina o diskriminaciji žensk in deklet, povsod, kjer obstajajo pravne omejitve za splav, varna prekinitev nosečnosti postane privilegij socialno-ekonomsko privilegiranih žensk, ženske z omejenimi sredstvi pa se morajo zateči k nevarnim in tajnim splavom, pri čemer ogrožajo svoje življenje in zdravje; ker bo zakon SB8, podobno kot v drugih primerih omejevanja splava, nesorazmerno vplival na ljudi, ki se že soočajo z diskriminacijo ali ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, rasno opredeljene ljudi, etnične manjšine, ženske brez dokumentov, ženske z nizkimi prihodki ali tiste, ki živijo na podeželskih območjih in nimajo sredstev, da bi potovale in tako dobile dostop do teh storitev;

P.

ker prepoved splava in s tem siljenje žensk v nevarne prekinitve nosečnosti viša stopnjo umrljivosti mater, kar bi bilo sicer mogoče v celoti preprečiti;

Q.

ker je država Teksas v preteklem desetletju že uvedla 26 omejitev splava, vključno z letošnjo prepovedjo splava po šestih tednih in prepovedjo splava, ki bi začela veljati, če bi bila zadeva Roe proti Wade razveljavljena; ker je v tem času število klinik za splave v državi upadlo s 46 leta 2011 na samo 21 v letu 2017; ker to pomeni, da ženske nimajo dostopa do nege, ki jo potrebujejo;

R.

ker je dostop do splava v Teksasu in drugih regijah ZDA že tako otežen, tisti, ki se soočajo z ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, vključno z marginaliziranimi in ranljivimi skupinami, zlasti tisti z nizkimi prihodki, pa bodo najbolj čutili posledice zakona SB8;

S.

ker se zaradi dejanske prepovedi splava v Teksasu pacientke odpravljajo v bolnišnice za reproduktivno zdravje v sosednjih državah in preobremenjujejo šibko regijsko infrastrukturo za omogočanje splava; ker se v Teksasu opravi več kot 56 000 splavov na leto; ker je malo verjetno, da bodo lahko sosednje države po sprejetju zakona SB8 sprejele vse pacientke, ki bi se sicer odločile za splav;

T.

ker so med najstnicami, starimi od 15 do 19 let, težave pri nosečnosti in rojstvu najpogostejši vzrok za smrt na svetovni ravni; ker Odbor za pravice otroka poziva države, naj dekriminalizirajo splav in dekletom zagotovijo dostop do varne prekinitve nosečnosti; ker najstniška nosečnost dodatno utrjuje krog revščine; ker ima Teksas sedmo najvišjo stopnjo najstniških smrti v ZDA in najvišjo stopnjo večkratnih rojstev med najstnicami; ker je stopnja najstniške nosečnosti zlasti visoka med dekleti latinskoameriškega in afriškega porekla, pa tudi med dekleti z nizko stopnjo izobrazbe, podeželskimi dekleti, posvojenkami in tistimi, ki živijo v revščini; ker je veliko bolj verjetno, da bodo najstniške matere prekinile izobraževanje in postale brezposelne; ker 65 % otrok, ki se v Teksasu rodijo mladim staršem, živi v revščini, hkrati pa je tudi bolj verjetno, da bodo šibkega zdravja in imeli nizko stopnjo izobrazbe;

U.

ker je zakon SB8 eden najstrožjih ukrepov zoper splav v ZDA, saj prepoveduje splav v državi po tem, ko je mogoče zaznati srčni utrip ploda, edina izjema pa je izredno zdravstveno stanje, medtem ko nosečnost kot posledica posilstva ali incesta ter bolezni fetusa, ki ne omogočajo trajnega življenja po rojstvu, ne štejejo za izjeme; ker je to oblika nasilja na podlagi spola, ki je lahko enakovredna mučenju ali krutemu, nečloveškemu oziroma poniževalnemu ravnanju;

V.

ker so Center za reproduktivne pravice in njegovi partnerji 30. avgusta 2021 pri vrhovnem sodišču ZDA vložili nujno zahtevo za zadržanje uveljavitve zakona v Teksasu;

W.

ker je zakonu nasprotovalo več kot 300 teksaških odvetnikov, ker menijo, da spodkopava dolgoletna pravila in načela pravnega sistema; ker je več kot 200 zdravnikov v Teksasu izrazilo globoko zaskrbljenost glede svoje zmožnosti nudenja zdravstvene oskrbe in opozorilo, da bo zakon učinkoval ustrahovalno, saj bo zdravnikom z več kot 30 različnih specialističnih področij, vključno s primarno oskrbo, urgentno medicino, porodništvom in ginekologijo ter interno medicino, preprečil dajanje informacij pacientom o vseh možnostih v zvezi z nosečnostjo zaradi strahu pred neutemeljenimi tožbami;

X.

ker so strokovnjaki OZN za človekove pravice obsodili sprejetje zakona SB8 kot skrb zbujajoče, obsodili pa so tudi škodo, ki jo bo prepoved povzročila nosečnicam v Teksasu, zlasti ženskam iz marginaliziranih skupnosti, tistim z nizkimi dohodki, tistim, ki živijo na podeželju, ženskam iz rasnih in etničnih manjšin ter migrantkam, ki jih bo ta prepoved nesorazmerno prizadela, in so vlado ZDA pozvali, naj prepreči retroaktivnost pri dostopu do splava in namesto tega sprejme pozitivne ukrepe za omogočanje varnega in zakonitega dostopa do splava;

Y.

ker se je vrhovno sodišče ZDA s petimi glasovi proti štirim izreklo proti zadržanju uveljavitve teksaškega zakona, pri čemer je navedlo, da nasprotniki niso izpolnili dokaznega bremena v zvezi z zapletenimi in novimi predhodnimi postopkovnimi vprašanji v tej zadevi;

Z.

ker je ministrstvo ZDA za pravosodje 9. septembra 2021 vložilo tožbo proti Teksasu, pri čemer je trdilo, da je s prepovedjo kršena posameznikova ustavna pravica do splava pred trenutkom možnosti preživetja ploda, zvezno okrožno sodišče pa je razpisalo predhodno obravnavo v zvezi z začasno odredbo 1. oktobra 2021;

AA.

ker je predsednik Biden izjavil, da ta zakon predstavlja napad na ustavne pravice žensk brez primere, se zavezal, da si bo vsa vlada prizadevala v boju proti njemu, in pozval, naj imajo ženske v Teksasu dostop do varnih in zakonitih splavov, ter v svoji izjavi potrdil, da se bo administracija Biden-Harris vedno borila za zaščito dostopa do zdravstvenega varstva in zagovarjala pravico žensk do odločanja o svojem telesu in lastni prihodnosti;

AB.

ker je inštitut Guttmacher v svojem poročilu iz septembra 2019 o pogostosti splava ter dostopnosti storitve v ZDA za leto 2017 („Abortion Incidence and Service Availability in the United States, 2017“) ugotovil zaskrbljujoč trend naraščanja potencialno nevarnih nezdravstvenih poskusov samopovzročenega splava v ameriških državah z omejevalnim dostopom do reproduktivnega zdravstvenega varstva;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.