This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52021XG1213(03)
Council conclusions on culture, high-quality architecture and built environment as key elements of the New European Bauhaus initiative 2021/C 501 I/03
Sklepi Sveta o kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju kot ključnih elementih pobude Novi evropski Bauhaus 2021/C 501 I/03
Sklepi Sveta o kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju kot ključnih elementih pobude Novi evropski Bauhaus 2021/C 501 I/03
ST/14534/2021/INIT
UL C 501I, 13.12.2021, pp. 13–18
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
13.12.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CI 501/13 |
Sklepi Sveta o kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju kot ključnih elementih pobude Novi evropski Bauhaus
(2021/C 501 I/03)
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob priznavanju ukrepov, ki so jih Evropska unija in njene države članice že sprejele, da bi okrepile pomembno vlogo kulture, visokokakovostne arhitekture in grajenega okolja v okviru političnega programa ter zagotovile zapuščino evropskega leta kulturne dediščine 2018, pa tudi njegov trajni učinek na naše družbe in prihodnje generacije,
ob sklicevanju na glavne politične referenčne dokumente iz Priloge k tem sklepom,
na podlagi delovnega načrta za področje kulture za obdobje 2019–2022, zlasti prednostne naloge B („kohezija in blaginja“) ter ukrepov na temo „visokokakovostna arhitektura in grajeno okolje za vse“ –
POZDRAVLJA pobudo Novi evropski Bauhaus in v zvezi s tem
POUDARJA NASLEDNJE:
|
1. |
Arhitektura in grajeno okolje sta izraz pretekle in sedanje kulture, načina življenja in vrednot. Sta kapital naše kulturne dediščine prihodnosti ter prispevata k oblikovanju naših družb in identitet. |
|
2. |
Grajeno okolje (1) je odraz skupnosti, za njegovo splošno kakovost pa so odgovorni ustrezni javni organi in drugi deležniki, ki tesno sodelujejo z vsemi državljani. |
|
3. |
Pomembno je zagotoviti visoko kakovost razvoja obstoječega stavbnega fonda – z restavriranjem, prenovo, prilagojeno ponovno uporabo in ohranjanjem – ter ustvarjanja novih stavb in prostorov. |
|
4. |
Arhitekti imajo med drugim osrednjo vlogo v vseh fazah razvoja visokokakovostne arhitekture in življenjskega okolja, zato lahko pomembno prispevajo k javnemu interesu ob upoštevanju teritorialne raznolikosti in potreb civilne družbe. |
|
5. |
Kultura, visokokakovostna arhitektura (2) in grajeno okolje v marsičem prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (3). Prispevajo lahko k izvajanju evropskega zelenega dogovora (4) in njegovemu cilju, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. |
|
6. |
Novi evropski Bauhaus je naddisciplinarna pobuda, ki zajema tri medsebojno povezane razsežnosti, in sicer estetiko, trajnostnost in vključevanje. Temelji na participativnem pristopu in naj bi vključevala vse ljudi v Uniji, tudi tiste iz prikrajšanih skupin, v skladu z Agendo ZN 2030 in ciljem evropskega zelenega dogovora, da nihče ne bo zapostavljen. |
|
7. |
Pobuda Novi evropski Bauhaus črpa navdih iz izvirnega Bauhausa (5), ki je že imel celosten, trajnosten, visokokakovosten in vključujoč pristop k oblikovanju, arhitekturi in umetnosti. |
|
8. |
Pobuda Novi evropski Bauhaus spoštuje raznoliko evropsko kulturno dediščino, obenem pa je njen cilj ustvariti okvir, ki bo omogočil preoblikovanje življenjskega okolja in da bo naš način življenja lepši, bolj trajnosten in vključujoč, med drugim z inovacijami in visokokakovostno arhitekturo (6), oblikovanjem, urbanizmom ter mnogimi drugimi umetniškimi in ustvarjalnimi področji. |
|
9. |
Evropska kulturna in arhitekturna dediščina je pomembna referenca za doživljajsko in fizično kakovost našega grajenega okolja. Je tudi močan adut, ki lahko navdihuje in spodbuja socialno kohezijo, inovacije, preoblikovanje in obnavljanje. Pobuda Novi evropski Bauhaus zato priznava pomen naše arhitekturne in arheološke dediščine, pokrajine ter materialne in nematerialne kulturne dediščine. |
|
10. |
Večdimenzionalna narava visokokakovostne arhitekture in grajenega okolja zahteva medsektorsko sodelovanje, participacijo, soustvarjanje in naddisciplinarne pristope, zlasti v smislu trajnostnih in skladnih politik. |
|
11. |
Pandemija COVID-19 je sprožila mobilizacijo sredstev na vseh ravneh upravljanja, tudi za visokokakovostno arhitekturo in grajeno okolje. Ta finančna sredstva bi bilo treba uporabiti trajnostno in usmerjeno v kakovost, v skladu z davoškim orodjem za merjenje kakovosti Baukultur (DBQT), priporočili strokovne skupine, ki deluje po odprti metodi koordinacije (7), in revidiranimi načeli kakovosti ICOMOS za ukrepe, ki jih financira EU in lahko vplivajo na kulturno dediščino (8). |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ NA PODROČJIH V SVOJI PRISTOJNOSTI:
|
12. |
Ponovno potrdijo vlogo kulture in kulturne dediščine, ki sta bistveno in neločljivo povezani z grajenim in življenjskim okoljem ter pomembno prispevata k trajnostnemu razvoju, tudi krožnemu gospodarstvu, socialni in teritorialni koheziji, okolju, biotski raznovrstnosti in podnebnim ciljem, blaginji in dobremu počutju vseh ljudi v Evropi. |
|
13. |
Spodbujajo ustrezne sinergije med pobudo Novi evropski Bauhaus in drugimi procesi, v katere so vključeni ljudje v Evropi, na primer konferenco o prihodnosti Evrope (9), ter tudi drugimi strategijami in akcijskimi načrti, ki spodbujajo arhitekturno in estetsko kakovost, na primer Val prenove (10), ter dostopnost, kot je Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (11). |
|
14. |
Prispevajo k oblikovanju celostnega razumevanja in skupne kulture visokokakovostne arhitekture z nadaljnjim ozaveščanjem, na primer v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja že od zgodnjega otroštva, ter s splošnim spodbujanjem in razširjanjem informacij o pobudi Novi evropski Bauhaus ter v njej zajeti vlogi kulture, visokokakovostne arhitekture in grajenega okolja. |
|
15. |
Si prizadevajo za celostno, vključujočo, naddisciplinarno, dolgoročno vizijo arhitekture in grajenega okolja, usmerjeno v visoko kakovost, z vključevanjem različnih politik in strokovnega znanja v vse procese, smernice in projekte soustvarjanja, ki oblikujejo naše življenjsko okolje, tudi v poročilo strokovne skupine, ki deluje po odprti metodi koordinacije (12). |
|
16. |
Upoštevajo pristop, ki temelji na kakovosti in vključuje načela kakovosti, opredeljena v DBQT (13), kot podlago za ozaveščene izbire in odločitve v celotnem življenjskem ciklu objektov ter pri načrtovanju in upravljanju krajine (zasnova, naložbeni načrti, mehanizmi financiranja, podporni ukrepi, postopki načrtovanja, vzdrževanje, obnova, ohranjanje, prilagodljiva ponovna uporaba, rušenje in recikliranje). |
|
17. |
Spodbujajo trajnostno rast, ugodne življenjske razmere in inovacije na evropskih mestnih in podeželskih območjih z uporabo celostnih, visokokakovostnih meril, metod soustvarjanja in načel ICOMOS za zagotavljanje finančne podpore EU za projekte na področju arhitekture in grajenega okolja, kjer je ustrezno. |
|
18. |
Spodbujajo optimizacijo energijske učinkovitosti obstoječega stavbnega fonda s celostnim pristopom ob upoštevanju vseh meril DBQT, tudi ohranjanja stavbne dediščine. |
|
19. |
Preučijo rešitve, ki bi omogočile dostop do cenovno ugodnih in dostojnih stanovanj, zlasti za mlade, ki vstopajo na trg dela, pa tudi za druge ranljive družbene skupine. |
|
20. |
Vključijo načela participativnega soustvarjanja z vključevanjem vseh ustreznih deležnikov na vseh ustreznih ravneh upravljanja v procese, kot so odločanje, načrtovanje, zasnova in gradnja, v zvezi z grajenim in življenjskim okoljem ter prostorskim načrtovanjem. |
|
21. |
Spodbujajo pristop, ki spoštuje dialog med obstoječo kulturno dediščino, krajino in sodobnim ustvarjanjem, tudi s prilagodljivo ponovno uporabo, če je ustrezno. |
|
22. |
Oblikujejo ugodne okvire za visokokakovostno arhitekturo, da bi podprli pravila javnega naročanja, poenostavitev predpisov in inovativne postopke, ki dajejo prednost pristopu, temelječem na visoki kakovosti, in ne pristopu, ki temelji zgolj na stroških, ob upoštevanju najboljših praks za izvajanje natečajev v zvezi z javno arhitekturo, krajinsko arhitekturo in prostorskim načrtovanjem. |
|
23. |
Še naprej spodbujajo in krepijo ozaveščenost, znanje in kompetence odločevalcev in posebnih ekip na vseh ustreznih ravneh upravljanja, tudi tehničnih strokovnjakov in pogodbenih izvajalcev, da bi jim omogočili uporabo visokokakovostnih meril in standardov pri sprejemanju odločitev v zvezi z arhitekturo in grajenim okoljem za vse. |
|
24. |
Spodbujajo kar najboljšo uporabo ustreznih programov financiranja EU in drugih razpoložljivih finančnih orodij EU, da bi:
|
|
25. |
Ohranijo zagon ter nadaljujejo proces razmisleka in izmenjav o kulturni, družbeni, gospodarski in ekološki vlogi visokokakovostne arhitekture in grajenega okolja. |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:
|
26. |
Izboljšajo skladnost politik za visokokakovostno arhitekturo in grajeno okolje z ustreznim usklajevanjem med vsemi ustreznimi ministrstvi in upravnimi ravnmi, agencijami in službami, da bi v vse politike in dejavnosti, ki vplivajo na grajeno in življenjsko okolje, vpeli celostni pristop, ki temelji na kakovosti. |
|
27. |
Spodbujajo vključevanje pobude Novi evropski Bauhaus ter načel in pristopov krožnega gospodarstva v nacionalne strategije za družbeno-gospodarski in teritorialni razvoj, vključno s trajnostnim oblikovanjem in arhitekturo. |
|
28. |
Na ustreznih ravneh upravljanja ustanovijo in podpirajo svetovalne strokovne skupine, sestavljene iz arhitektov in drugih ustreznih strokovnjakov, na primer skupine državnih in mestnih arhitektov (14), pa tudi postopke, ki temeljijo na kakovosti, da bi zagotovili ali okrepili vključitev zahtevanih strokovnih kompetenc in spretnosti v postopke odločanja s ciljem doseganja visokokakovostnih rezultatov. |
|
29. |
Imenujejo subjekt, ki bo kontaktna točka za pobudo Novi evropski Bauhaus, in na podlagi pristopa, prilagojenega kraju (15), ozaveščajo skupnosti na lokalni ravni, da bi, kot je ustrezno, vključili vse člane civilne družbe in ustrezne deležnike. |
|
30. |
Opolnomočijo in zagotovijo ustrezno podporo akterjem, ki spodbujajo kulturne in kvalitativne vidike grajenega in življenjskega okolja za vse ciljne skupine. |
POZIVA KOMISIJO, NAJ:
|
31. |
Olajša uvajanje DBQT in njegovih osmih meril kakovosti v ustreznih naložbah, regulativnih okvirih in programih financiranja EU ter ta načela kakovosti uporablja kot lastnica, razvijalka in uporabnica nepremičnin. |
|
32. |
Zagotovi priložnosti za raziskave, krepitev zmogljivosti in vzajemno učenje na področju kulture, visokokakovostne arhitekture in grajenega okolja za vse v vseh ustreznih programih EU. |
|
33. |
Si prizadeva za sinergije med ustreznimi obstoječimi in načrtovanimi uredbami, programi in politikami EU, da bi zeleni in digitalni prehod uskladili z načeli in cilji Novega evropskega Bauhausa, ter vključi meddisciplinarno sodelovanje in odločanje. |
|
34. |
Olajša obveščanje o razpoložljivih finančnih instrumentih in dostop do njih za podporo projektom, povezanim z visokokakovostnim življenjskim okoljem, vključno s pobudami manjšega obsega na terenu in projektom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. |
|
35. |
Pri snovanju in izvajanju strategij, projektov in ukrepov v okviru Novega evropskega Bauhausa upošteva geografsko uravnoteženost, pa tudi geografsko, podnebno, gospodarsko, socialno in kulturno raznolikost EU. |
|
36. |
Spodbuja sinergije med umetnostjo, arhitekturo, krajinsko in notranjo arhitekturo, prostorskim načrtovanjem, oblikovanjem in obrtništvom ter inovativnimi modeli usposabljanja arhitektov in drugih sorodnih strokovnjakov, vključno z usposabljanjem o najsodobnejši digitalni tehnologiji. |
|
37. |
Spodbuja vlogo zgodovinskih območij pri utrjevanju obstoječega in nastajajočega fizičnega okolja lokalnih skupnosti z uporabo najsodobnejših digitalnih tehnologij pri dokumentiranju in predstavljanju grajenega in življenjskega okolja. |
|
38. |
Krepi medsektorsko ozaveščenost in sodelovanje s spodbujanjem pobude Novi evropski Bauhaus, izjave iz Davosa in načel ICOMOS v ustreznih političnih sektorjih, zlasti tistih, ki so vključeni v oblikovanje grajenega in življenjskega okolja. |
|
39. |
Redno poroča Svetu in/ali njegovim pripravljalnim telesom, pa tudi subjektom, imenovanim za kontaktne točke za Novi evropski Bauhaus, o napredku pri izvajanju pobude Novi evropski Bauhaus ter lajša izmenjavo najboljših praks med državami članicami pri tozadevnem ukrepanju na nacionalni ravni. |
(1) Glej opredelitev pojma v Prilogi.
(2) Kot je opredeljena v merilu 8 davoškega orodja za merjenje kakovosti Baukultur.
(3) Kot so določeni v agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 (glej referenčni dokument v Prilogi).
(4) https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl
(5) Bauhaus (Weimar, Dessau in Berlin, 1919–1933) je najvplivnejša šola za arhitekturo, oblikovanje in umetnost 20. stoletja.
(6) Vključno z notranjo in krajinsko arhitekturo ter prostorskim načrtovanjem.
(7) Delovna skupina strokovnjakov iz držav članic za visokokakovostno arhitekturo in grajeno okolje za vse, ki deluje po odprti metodi koordinacije.
(8) Evropska načela kakovosti za ukrepe, ki jih financira EU in lahko vplivajo na kulturno dediščino – posodobljena izdaja ICOMOS: https://www.icomos.org/en/about-icomos/committees/regional-activities-europe/90984-quality-principles-new-version-available
(9) https://futureu.europa.eu/?locale=sl
(10) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_1835
(11) https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=8376&furtherPubs=yes
(12) Glej referenčni dokument v Prilogi.
(13) Upravljanje, funkcionalnost, okolje, gospodarstvo, raznolikost, kontekst, občutek za kraj in lepota.
(14) Glej opredelitev pojma v Prilogi.
(15) Glej opredelitev pojma v Prilogi.
PRILOGA
A. REFERENČNI DOKUMENTI
V tem okviru Svet Evropske unije opozarja na naslednje:
|
1. |
člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
|
2. |
delo in poročilo Delovne skupine, ki deluje po odprti metodi koordinacije, za visokokakovostno arhitekturo in grajeno okolje za vse (2020–2021) https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/bd7cba7e-2680-11ec-bd8e-01aa75ed71a1/language-en |
|
3. |
Evropska listina stavbne dediščine iz leta 1975 |
|
4. |
Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope – Granadska konvencija (1987) |
|
5. |
Evropska konvencija o krajini iz leta 2000 |
|
6. |
Resolucija Sveta z dne 12. februarja 2001 o kakovosti arhitekturne zasnove mestnega in podeželskega okolja (UL C 73, 6.3.2001, str. 6) |
|
7. |
Sklepi Sveta z dne 13. decembra 2008 o arhitekturi: prispevek kulture k trajnostnemu razvoju (UL C 319, 13.12.2008, str. 13) |
|
8. |
Sklepi Sveta o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022 (UL C 460, 21.12.2018, str. 12) |
|
9. |
Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2012 o upravljanju na področju kulture (UL C 393, 19.12.2012, str. 8) |
|
10. |
Skupna izjava o dediščini, sodobni arhitekturi in oblikovanju v interakciji, sprejeta na konferenci v Rigi 13. marca 2015 |
|
11. |
Resolucija Generalne skupščine ZN z dne 25. septembra 2015 z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“ (A/RES/70/01) |
|
12. |
Urbana agenda EU – Dogovor iz Amsterdama (vzpostavljen leta 2016) (https://futurium.ec.europa.eu/en/urban-agenda/library/pact-amsterdam ) |
|
13. |
Sporočilo Komisije z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040“ – COM(2021) 345 final |
|
14. |
Izjava iz Davosa z naslovom „Oblikovanje visokokakovostne gradbene kulture za Evropo“, sprejeta na konferenci ministrov in ministric za kulturo (Davos, 20.–22. januar 2018) (https://davosdeclaration2018.ch/media/Context-document-en.pdf) |
|
15. |
Davoški sistem za merjenje kakovosti Baukultur, objavljen maja 2021 (https://davosdeclaration2018.ch/quality-system/) |
|
16. |
Nova leipziška listina o preobrazbeni moči mest za skupno dobro, sprejeta na neformalnih ministrskih srečanjih 30. novembra 2020 (https://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2020/12/12-08-2020-new-leipzig-charter-the-transformative-power-of-cities-for-the-common-good) |
|
17. |
ICOMOS (Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja), „Evropska načela kakovosti za ukrepe, ki jih financira EU in lahko vplivajo na kulturno dediščino“ (nova različica iz leta 2021) (http://openarchive.icomos.org/id/eprint/2436/) |
|
18. |
Sporočilo Komisije z dne 14. septembra 2021 o Novem evropskem Bauhausu: Lepo, trajnostno, skupaj (dok. 11892/21 + ADD 1 + ADD 2 + ADD 3 – COM(2021) 573 final) |
|
19. |
Konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Konvencija iz Fara, 2005) (https://www.coe.int/en/web/culture-and-heritage/faro-convention) |
|
20. |
Teritorialna agenda 2030: prihodnost za vse kraje (https://ec.europa.eu/regional_policy/en/information/publications/brochures/2021/territorial-agenda-2030-a-future-for-all-places) |
B. OPREDELITVE POJMOV
V teh sklepih Sveta veljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
— |
„Baukultur“ (dobesedno „gradbena kultura“) je nemški izraz za koncept, ki opisuje vse človekove dejavnosti, ki pozitivno spreminjajo prostor in življenjsko okolje. Nanaša se na obstoječe stavbe, tudi spomenike in druge elemente stavbne dediščine, pa tudi na zasnovo in gradnjo sodobnih stavb, infrastrukturo, javne prostore in krajine, vpete v naravno okolje in povezane z njim. Baukultur se nanaša tudi na postopke načrtovanja gradbenih projektov, infrastrukture, mest, vasi in odprte pokrajine ter na tradicionalne in inovativne gradbene tehnike in metode. V družbi obstaja široko in implicitno razumevanje kakovosti ter orodij, postopkov in praks, zato je beseda „kultura“ v tem izrazu uporabljena selektivno |
|
— |
„Grajeno okolje“ je obstoječi prostor, ki obdaja ljudi in ga ti aktivno oblikujejo, hkrati pa vpliva na življenje in vedenje ljudi. Vključuje življenjsko okolje. |
|
— |
„Krožna zasnova“ je ustvarjanje izdelkov in storitev, ki nimajo več življenjskega cikla z začetkom, sredino in koncem. Namenjena je snovanju izdelkov, ki jih je mogoče uporabiti, ponovno uporabiti in reciklirati, kar pomeni manjšo porabo virov, manj odpadkov in večjo dodano vrednost za ekosistem. Krožna zasnova se osredotoča na ustvarjanje izdelkov in storitev za krožno gospodarstvo. |
|
— |
„Davoški sistem za merjenje kakovosti Baukultur“ je sklop instrumentov, ki omogočajo opredelitev in oceno kakovosti „Baukultur“ v krajih, tako da se poleg tehničnih in funkcionalnih vidikov v enaki meri vključijo in tehtajo socialne, čustvene in kulturne vrednote ob upoštevanju naslednjih osmih meril: upravljanje, funkcionalnost, okolje, gospodarstvo, raznolikost, kontekst, občutek za kraj in lepota. |
|
— |
„Življenjsko okolje“ je uravnotežen skupek umetnih in naravnih okolij ter vključuje zunanje in notranje prostore. Načrtovanje in ustvarjanje trajnostnega in celostnega življenjskega okolja (urbano ali – širše – prostorsko načrtovanje) vključujeta dejavnosti načrtovanja in zasnove (vključno s prostorskim načrtovanjem, arhitekturo, krajinsko arhitekturo), gradbene dejavnosti in prostorsko usklajevanje z drugimi odločitvami, povezanimi s prostorom (na primer, možnosti na področju prometa in mobilnosti, komunalne storitve, kmetijstvo itd.), da bi s temi odločitvami dolgoročno izboljšali življenjsko okolje čim več ljudi. |
|
— |
„Pristop, prilagojen kraju“ je pristop, ki je naravnan na posebne okoliščine kraja ter vključuje skupnost in raznovrstne lokalne organizacije iz različnih sektorjev kot dejavne udeležence pri njihovem razvoju in izvajanju. |
|
— |
„Skupine državnih in mestnih arhitektov“ so skupine arhitektov, ki v okviru javnih uprav zagotavljajo vodenje in strateško svetovanje vladi na področju snovanja, da bi izboljšali zasnovo javnih gradenj, spodbujali prostorsko kakovost in kulturo, ki oblikuje kraj. |