Razpis za zbiranje predlogov

Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za novo področje programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje

(2021/C 380/04)

Program za znanje Inštituta Evropske investicijske banke usmerja nepovratna sredstva za raziskave prek različnih shem. Ena od njih je:

EIBURS zagotavlja nepovratna sredstva univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem, ki so povezani z univerzami v Evropski uniji, državah kandidatkah ali možnih državah kandidatkah in se v svojih raziskavah ukvarjajo s temami, ki so za EIB še posebej zanimive. Finančna pomoč EIBURS – znaša do 100 000 EUR na leto in traja tri leta – se dodeli v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami na izbranem področju. Izbrani predlogi bodo morali zagotoviti različne izide, ki bodo predmet pogodbenega razmerja z EIB.

V študijskem letu 2021/2022 je bilo za program EIBURS izbrano novo raziskovalno področje:

„Prihodnost šolanja: izkoriščanje potenciala digitalnih izobraževalnih tehnologij“

Če izobraževalci digitalno tehnologijo uporabljajo spretno, enakopravno in učinkovito, lahko ta v celoti podpira agendo visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja za vse učence. Olajša lahko bolj prilagojeno in prožno izobraževanje, osredotočeno na učence, in sicer v vseh fazah in na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja. Tehnologija je lahko močno orodje, ki spodbuja sodelovalno in ustvarjalno učenje. Učencem in izobraževalcem lahko pomaga pri dostopu do digitalnih vsebin ter ustvarjanju in deljenju takih vsebin. S pomočjo tehnologije lahko učenje poteka zunaj predavalnic, učilnic ali delovnih mest, kar zagotavlja precejšnjo svobodo v primerjavi z omejitvami zaradi fizičnih lokacij in urnikov. Učenje je mogoče organizirati izključno na spletu ali kombinirano, pri čemer so čas, kraj in hitrost prilagojeni potrebam posameznega učenca. (1)

Kljub velikemu potencialu, ki ga ima digitalna tehnologija za izboljšanje učenja, je izobraževalni sektor v primerjavi z drugimi sektorji bistveno manj digitaliziran, saj globalno gledano manj kot 4 % vseh izdatkov namenjena strojni in programski opremi ter tehnološko podprtim storitvam (2). Pandemija covida-19 ter neizogibni nenadni prehod na učenje in poučevanje na daljavo sta bistveno pospešila uporabo digitalnih orodij v izobraževanju in povečala njihovo pomembnost. Med šolanjem na daljavo, ko so bile zaradi pandemije covida-19 šole zaprte, pa so prišle na dan tudi velike pomanjkljivosti v zvezi z digitalno pripravljenostjo izobraževalnih sistemov. V večini držav se je med pandemijo pokazalo, da celo tam, kjer je bil osnovni pogoj učenja na daljavo, tj. razpoložljivost hitrega interneta in digitalnih naprav, izpolnjen, uporaba digitalne tehnologije ni okrepila klasičnega učenja. Med najpogostejšimi ovirami za učinkovito učenje na daljavo, o katerih so poročali med zaprtjem šol spomladi 2020, sta bila omejena razpoložljivost digitalnih izobraževalnih virov in pomanjkanje digitalnih spretnosti. Slednje je bilo zaznano tako pri učiteljih, ki bi morali v poučevanje in učenje vključiti digitalne pristope, kot pri učencih, ki bi morali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) uporabiti kot sredstvo za pridobivanje znanja in organizacijo učenja. (3)

V prihodnje bi pandemija lahko pospešila uvajanje digitalne tehnologije v izobraževanje. Mnogi strokovnjaki menijo, da je učinkovita uporaba digitalnih tehnologij v razredu med ključnimi elementi prizadevanj za obnovo izobraževalnih sistemov, ki morajo postati boljši kot pred krizo, če želimo nadoknaditi izgubo pri učenju. (4) Vendar so za dosego tega cilja potrebne znatne naložbe. Stroški opremljanja šol po vsej Evropski uniji z osnovno digitalno tehnologijo ter zagotavljanja vzdrževanja in delovanja omrežij in naprav v petletnem obdobju so ocenjeni na 29,7 milijarde EUR. (5) Poleg tega je treba upoštevati, da vrsta in zasnova tehnoloških orodij in platform ter uporabljena digitalna pedagogika neposredno vplivajo na to, ali so posamezniki vključeni v učenje ali iz njega izključeni. Za učinkovito dodeljevanje virov v sektorju je pomembno graditi na izkušnjah, pridobljenih med nedavnim močno razširjenim, po vsem svetu prisotnim učenjem na daljavo, ter razumeti, kaj učinkovito izboljšuje učenje.

Namen raziskovalnih dejavnosti, predlaganih v tem dokumentu, je zlasti preučitev potenciala, ki ga imajo digitalne izobraževalne tehnologije za izboljšanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje učenja, začenši z oceno trenutnega stanja v evropskih državah.

Ta predlog je v celoti usklajen s ciljem javne politike EIB „Inovacije, digitalni in človeški kapital“ ter akcijskim načrtom Evropske komisije za digitalno izobraževanje 2021–2027. Glede na ključno vlogo, ki jo ima izobraževanje pri spodbujanju socialne kohezije, gospodarske rasti in inovacij, lahko ugotovitve te raziskave spodbudijo pokrizno okrevanje Evropske unije in okrepijo njeno odpornost na prihodnje krize.

Raziskovalni predlogi naj vsebujejo strategijo obravnavanja naslednjih elementov:

1.   Analize prodiranja digitalnih tehnologij v izobraževalni sektor

2.   Popisa digitalnih izobraževalnih tehnologij v izobraževalnih sistemih EU

3.   Razvoja orodja za izračun stroškov

4.   Ocene učinka

Raziskovalnega partnerja spodbujamo, naj predlaga dopolnilna raziskovalna vprašanja, teme in raziskovalne metodologije, ki bodo okrepile splošno analizo, pri tem pa zagotovi vključenost glavnih štirih elementov.

Rok za oddajo predlogov v angleščini je 15. november 2021 do 24.00 (CET). Predlogi, oddani po tem roku, ne bodo upoštevani. Predloge pošljite na e-poštni naslov:

Events.EIBInstitute@eib.org

Več informacij o izbirnem postopku EIBURS in Inštitutu EIB je objavljenih na: http://institute.eib.org/

(1)  Akcijski načrt Evropske unije za digitalno izobraževanje 2021–2027.

(2)  10 grafikonov, ki pojasnjujejo globalni trg izobraževalne tehnologije – HolonIQ

(3)  Glej na primer: „ILO-UNESCO-WBG Joint Survey on Technical and Vocational Education and Training (TVET) and Skills Development during the time of COVID-19“ ter reprezentativno anketo med 1 031 nemškimi učitelji v obdobju od 2. do 8. aprila 2020. https://deutsches-schulportal.de/unterricht/das-deutsche-schulbarometer-spezial-corona-krise/

(4)  Hanushek in Woessmann (2020), „The Economic Impacts of Learning Losses“.

(5)  Če upoštevamo, da je v Evropski uniji 24,5 milijona osnovnošolcev in 36 milijonov srednješolcev ter uporabimo stroške na učenca/dijaka, ocenjene v dokumentu Bertelsmann Foundation (2017): IT equipment in schools. Municipalities need support for multi-billion continuous task