(1)

Direktiva 2011/92/EU vsebuje harmonizirana načela za okoljsko presojo projektov z uvedbo minimalnih zahtev (v zvezi z vrsto projektov, predloženih v presojo, glavnimi obveznostmi nosilcev projekta, vsebino presoje ter sodelovanjem pristojnih organov in javnosti) in prispeva k visoki ravni zaščite okolja in človeškega zdravja.

(1)

Direktiva 2011/92/EU vsebuje harmonizirana načela za okoljsko presojo projektov z uvedbo minimalnih zahtev (v zvezi z vrsto projektov, predloženih v presojo, glavnimi obveznostmi nosilcev projekta, vsebino presoje ter sodelovanjem pristojnih organov in javnosti) in prispeva k visoki ravni zaščite okolja in človeškega zdravja. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da določijo strožja pravila za varstvo okolja in varovanje zdravja ljudi.

(3)

Treba je spremeniti Direktivo 2011/92/EU, da se okrepi kakovost postopka okoljske presoje, racionalizira različne faze postopka ter da se izboljšajo povezanost in sinergije z drugo zakonodajo Unije in njenimi drugimi politikami kot tudi s strategijami in politikami, ki so jih razvile države članice na področjih nacionalne pristojnosti.

(3)

Treba je spremeniti Direktivo 2011/92/EU, da se okrepi kakovost postopka okoljske presoje, racionalizirajo različne faze postopka , postopek uskladi z načeli pametne pravne ureditve ter da se izboljšajo povezanost in sinergije z drugo zakonodajo Unije in njenimi drugimi politikami kot tudi s strategijami in politikami, ki so jih razvile države članice na področjih nacionalne pristojnosti. Končni cilj spremembe te direktive je učinkovitejše izvajanje v državah članicah. V številnih primerih postanejo upravni postopki preveč zapleteni in se zavlečejo, kar povzroča zamude in dodatna tveganja za varstvo okolja. Zato bi morala biti poenostavitev in harmonizacija postopkov tudi cilja te direktive. Upoštevati bo treba primernost uvedbe urejanja po načelu „vse na enem mestu“ z namenom, da se omogoči usklajena presoja ali skupni postopki, kadar se zahteva več presoj vplivov na okolje, na primer pri čezmejnih projektih, pa tudi da se določijo posebna merila za obvezne presoje.

(3a)

Da bi Komisija zagotovila usklajeno izvajanje in enako raven varstva okolja po vsej Uniji, bi morala v okviru svoje vloge kot varuhinja Pogodb zagotoviti kvalitativno in postopkovno skladnost z določbami Direktive 2011/92/EU, tudi z določbami o javnem posvetovanju in sodelovanju javnosti.

(3b)

Pri projektih, ki bi lahko imeli čezmejne vplive na okolje, udeležene države članice vzpostavijo skupni kontaktni organ, v katerem so enakopravno zastopane in ki je pristojen za vse korake postopka. Za dokončno soglasje za izvedbo projekta je potrebna odobritev vseh udeleženih držav članic.

(3c)

Treba bi bilo revidirati tudi Direktivo 2011/92/EU, in sicer tako, da bi zagotovila izboljšanje varstva okolja, povečanje učinkovitosti virov in podporo trajnostni rasti v Evropi. Zato bi bilo treba predvidene postopke poenostaviti in harmonizirati.

(4)

V zadnjem desetletju so okoljski problemi, kot so npr. učinkovitost virov, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe in tveganja nesreč, postali pomembnejši dejavnik pri oblikovanju politik in bi jih zato tudi bilo treba uvrstiti med bistvene elemente postopkov presoje in oblikovanja politik, zlasti kar zadeva infrastrukturne projekte.

(4)

V zadnjem desetletju so okoljski problemi, kot so npr. učinkovitost in trajnost virov, varstvo biotske raznovrstnosti, boj proti podnebnim spremembam in tveganjem naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek , postali pomembnejši dejavnik pri oblikovanju politik . Zato bi jih bilo treba tudi uvrstiti med pomembne elemente postopkov presoje in odločanja kar zadeva vse javne ali zasebne projekte , ki bi lahko močno vplivali na okolje , zlasti infrastrukturne projekte , in ker Komisija ni določila smernic za uporabo direktive 2011/92/EU o ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine, bi morala predlagati seznam meril in označb, vključno z vidnim učinkom, da bi zagotovila ustreznejše izvajanje direktive .

(4a)

Boljše upoštevanje okoljskih meril v vsakem projektu lahko ima tudi negativne posledice, če so postopki bolj zapleteni ter se roki za izdajo soglasja in potrditev vsake faze podaljšujejo. S tem se lahko povečajo stroški in celo nastaja grožnja za okolje zaradi zelo dolgotrajne gradnje.

(4b)

Bistvenega pomena je, da okoljska vprašanja, povezana z infrastrukturnimi projekti, ne odvračajo pozornosti od dejstva, da bo vsak projekt nedvomno vplival na okolje. Treba je tudi nameniti pozornost ravnotežju med vrednostjo projekta in njegovim vplivom na okolje.

(5)

Komisija se je v svojem sporočilu z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ zavezala, da bo v revizijo Direktive 2011/92/EU vključila obsežnejše ugotovitve o učinkoviti rabi virov.

(5)

Komisija se je v svojem sporočilu z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ zavezala, da bo v revizijo Direktive 2011/92/EU vključila obsežnejše ugotovitve o učinkoviti in trajnostni rabi virov.

(11)

Varovanje in spodbujanje kulturne dediščine ter krajine, ki sta sestavna dela kulturne raznolikosti, ki jo je Unija dolžna spoštovati in spodbujati v skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, se lahko gradi na uporabnih opredelitvah in načelih, razvitih v zadevnih konvencijah Sveta Evrope, zlasti Konvenciji o varstvu evropske stavbne dediščine, Evropski konvenciji o krajini in Okvirni konvenciji Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo.

(11)

Varovanje in spodbujanje kulturne dediščine ter krajine, ki sta sestavna dela kulturne raznolikosti, ki jo je Unija dolžna spoštovati in spodbujati v skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, se lahko gradi na uporabnih opredelitvah in načelih, razvitih v zadevnih konvencijah Sveta Evrope, zlasti Konvenciji o varstvu evropske stavbne dediščine, Evropski konvenciji o krajini, Okvirni konvenciji Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo ter mednarodnih priporočilih za varstvo zgodovinskih in tradicionalnih območij in njihove vloge v sodobnem življenju, ki jih je sprejel UNESCO leta 1976 v Nairobiju .

(11a)

Vidni učinek je ključno merilo v presoji vplivov na okolje v smislu ohranitve zgodovinske in kulturne dediščine, naravne krajine in mestnih območij; to je še en dejavnik, ki bi ga bilo treba upoštevati v presojah.

(12)

Pri uporabi Direktive 2011/92/EU je treba zagotoviti konkurenčno poslovno okolje, zlasti za mala in srednja podjetja, da se ustvari pametna, trajnostna in vključujoča rast v skladu s cilji iz Sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast.“

(12)

Pri uporabi Direktive 2011/92/EU je treba zagotoviti pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s cilji iz sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“.

(12a)

Za olajšanje dostopa javnosti in izboljšanje preglednosti bi bilo treba v vseh državah članicah vzpostaviti osrednji portal, ki bi v elektronski obliki zagotavljal pravočasne okoljske informacije v zvezi z izvajanjem te direktive.

(12b)

Za zmanjšanje upravnega bremena, pospešitev postopka sprejemanja odločitev ter zmanjšanje stroškov projekta bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe za standardizacijo meril v skladu z Uredbo (EU) 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji  (2) , pri čemer je cilj podpiranje uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij, izboljšanje konkurenčnosti in preprečevanje različnih razlag standardov.

(12c)

Za dodatno poenostavitev in pospešitev dela pristojnih uprav bi bilo treba oblikovati okvirna merila, ki upoštevajo značilnosti različnih sektorjev gospodarske ali industrijske dejavnosti. Pri tem bi se morali opirati na navodila v skladu s členom 6 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst  (3) .

(12d)

Za zagotovitev kar najučinkovitejše ohranitve zgodovinske in kulturne dediščine bi morale okvirna merila oblikovati Komisija in/ali države članice.

(13)

Izkušnje so pokazale, da ima skladnost z določbami Direktive 2011/92/EU v primerih nujnih razmer lahko negativne učinke, zato bi bilo treba uvesti določbo, ki bo državam članicam dovolila, da v  ustreznih primerih Direktive ne uporabljajo.

(13a)

Člen 1(4) Direktive 2011/92/EU, ki določa, da se ta direktiva ne uporablja za projekte, ki so bili sprejeti s kakšnim posebnim predpisom nacionalne zakonodaje, predvideva neomejeno odstopanje z omejenimi postopkovnimi jamstvi in bi lahko zelo oviral izvajanje te direktive.

(13b).

Izkušnje so pokazale, da je treba uvesti posebna pravila za preprečevanje navzkrižja interesov, ki se lahko pojavi med nosilcem projekta, ki mora opraviti presojo okoljskih vplivov, in pristojnim organom iz člena 1(2)(f) Direktive št. 2011/92/EU. Pristojni organ in nosilec projekta zlasti ne bi smela biti ista oseba, niti ne bi smel pristojni organ biti kakorkoli odvisen od nosilca projekta, z njim povezan ali do njega v podrejenem položaju. Iz istega razloga je treba določiti, da organ, ki je bil imenovan za pristojni organ v smislu Direktive 2011/92/EU, ne bi smel opravljati te naloge v primeru, ko je sam nosilec projektov, za katere je obvezno opraviti presojo vplivov na okolje.

(13c)

Pri presoji vplivov projektov na okolje je treba upoštevati sorazmernost. Zahteve, ki jih je treba izpolnjevati v skladu s presojo vpliva projekta na okolje, morajo biti sorazmerne z obsegom in fazo projekta.

(16)

Pri določanju, ali obstaja verjetnost povzročitve pomembnih vplivov na okolje, bi pristojni organi morali določiti najpomembnejša merila, ki jih je treba upoštevati, in uporabiti morebitne dodatne informacije, ki so na voljo po drugih presojah, ki jih zahteva zakonodaja Unije, da se postopek predhodne preveritve učinkovito uporabi. V zvezi s tem je ustrezno določiti vsebino odločitve o predhodni preveritvi, zlasti kadar se okoljska presoja ne bo zahtevala.

(16)

Pri določanju, ali obstaja verjetnost povzročitve pomembnih vplivov na okolje, bi pristojni organi morali jasno in strogo opredeliti najpomembnejša merila, ki jih je treba upoštevati, in uporabiti morebitne dodatne informacije, ki so na voljo po drugih presojah, ki jih zahteva zakonodaja Unije, da se postopek predhodne preveritve učinkovito in pregledno uporabi. V zvezi s tem je ustrezno določiti vsebino odločitve o predhodni preveritvi, zlasti kadar se okoljska presoja ne bo zahtevala.

(16a)

Da bi se izognili nepotrebnemu naporu in stroškom, bi morali projekti iz Priloge II vključevati izjavo o nameri, ki nikoli ne sme preseči 30 strani, ter značilnosti projektov in informacije o lokaciji projekta, za katerega je treba izvesti predhodno preveritev, ki mora vključevati začetno presojo njegove izvedljivosti. Ta predhodna preveritev bi morala biti javna in upoštevati dejavnike iz člena 3. Predstaviti bi morala pomembne neposredne in posredne vplive projekta.

(17)

Od pristojnih organov bi bilo treba zahtevati, da določijo obseg in raven podrobnosti informacij v zvezi z okoljem, ki jih je treba predložiti v obliki okoljskega poročila (določanje obsega). Da bi izboljšali kakovost presoje in racionalizirali postopke sprejemanja odločitev, je pomembno na ravni Unije opredeliti kategorije informacij, na podlagi katerih bi pristojni organi morali opraviti navedeno določanje.

(17)

Pristojni organi bi morali, kadar se jim to zdi potrebno ali če nosilec projekta to zahteva, podati mnenje, ki bi določalo obseg in raven podrobnosti informacij v zvezi z okoljem, ki jih je treba predložiti v obliki okoljskega poročila (določanje obsega). Da bi izboljšali kakovost presoje , poenostavili postopke in racionalizirali postopke sprejemanja odločitev, je pomembno na ravni Unije opredeliti kategorije informacij, na podlagi katerih bi pristojni organi morali opraviti navedeno določanje.

(18)

Okoljsko poročilo projekta, ki ga mora pripraviti nosilec projekta, bi moralo vključevati presojo razumnih alternativ, ki so relevantne za predlagani projekt, vključno z verjetnim razvojem obstoječega stanja okolja v primeru, da se projekt ne bi izvedel (osnovni scenarij), s čimer bi izboljšali kakovost postopka presoje in omogočili upoštevanje okoljskih vidikov že v zgodnjih fazah oblikovanja projekta.

(18)

Okoljsko poročilo projekta, ki ga mora pripraviti nosilec projekta, bi moralo vključevati presojo razumnih alternativ, ki so relevantne za predlagani projekt, vključno z verjetnim razvojem obstoječega stanja okolja v primeru, da se projekt ne bi izvedel (osnovni scenarij), s čimer bi izboljšali kakovost postopka primerjalne presoje in omogočili upoštevanje okoljskih vidikov že v zgodnjih fazah oblikovanja projekta , s čimer bi zagotovili najbolj trajnostno izbiro z najmanjšimi vplivi na okolje .

(19)

Treba bi bilo sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da so podatki in informacije iz okoljskih poročil, ki so v skladu s Prilogo IV Direktive 2011/92/EU, popolni in dovolj visoke kakovosti. Da bi se izognili podvojevanju presoje, bi države članice morale upoštevati dejstvo, da se okoljske presoje lahko izvajajo na različnih ravneh ali z različnimi instrumenti.

(19)

Treba bi bilo sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da so podatki in informacije iz okoljskih poročil, ki so v skladu s Prilogo IV Direktive 2011/92/EU, popolni in dovolj visoke kakovosti.

(19a)

Zagotoviti bi bilo treba, da bodo imele osebe, ki presojajo okoljska poročila, zaradi svojih kvalifikacij in izkušenj potrebno strokovno usposobljenost, da bodo lahko opravljale naloge iz Direktive 2011/92/EU na znanstveno objektiven način in popolnoma neodvisno od nosilca projekta ter samih pristojnih organov.

(20)

Da se zagotovita transparentnost in odgovornost, bi bilo od pristojnega organa treba zahtevati, naj utemelji svojo odločitev, da za določeni projekt podeli soglasje za izvedbo, pri čemer navede, da je upošteval rezultate opravljenih posvetovanj in zbranih relevantnih informacij .

(20)

Da se zagotovita preglednost in odgovornost, bi bilo od pristojnega organa treba zahtevati, naj podrobno in v celoti utemelji svojo odločitev, da za določeni projekt podeli soglasje za izvedbo, pri čemer navede, da je upošteval rezultate opravljenih posvetovanj z zadevno javnostjo in vse zbrane relevantne informacije . Javnost bi morala imeti možnost pritožbe zoper odločitev, če ta pogoj ne bi bil izpolnjen.

(21)

Ustrezno je določiti skupne minimalne zahteve v zvezi s spremljanjem pomembnih negativnih vplivov sestave in delovanja projektov, da se zagotovi skupen pristop v vseh državah članicah in da po izvedbi blažilnih in kompenzacijskih ukrepov ne bo vplivov, večjih od tistih, ki so bili prvotno predvideni. Tovrstno spremljanje ne bi smelo podvajati ali povečati obsega spremljanja, ki se zahteva v skladu z drugo zakonodajo Unije.

(21)

Ustrezno je določiti skupne minimalne zahteve v zvezi s spremljanjem pomembnih negativnih vplivov izvajanja in delovanja projektov, da se zagotovi skupen pristop v vseh državah članicah in da po izvedbi blažilnih in kompenzacijskih ukrepov ne bo vplivov, večjih od tistih, ki so bili prvotno predvideni. Tovrstno spremljanje ne bi smelo podvajati ali povečati obsega spremljanja, ki se zahteva v skladu z drugo zakonodajo Unije. Če bi rezultati spremljanja pokazali prisotnost nepričakovanih negativnih vplivov, je treba predvideti ustrezni korektivni ukrep za odpravo pomanjkljivosti, in sicer v obliki dodatnih blažilnih ali kompenzacijskih ukrepov.

(22)

Treba bi bilo uvesti časovne okvire za različne faze okoljske presoje projektov, da se spodbudi učinkovitejše odločanje in poveča pravna varnost, pri čemer se upoštevajo tudi narava, kompleksnost, lokacija in obseg predlaganega projekta. Taki časovni okviri v nobenem primeru ne bi smeli ogrožati visokih standardov za varovanje okolja, zlasti tistih, ki izvirajo iz druge okoljske zakonodaje Unije, ter učinkovitega sodelovanja javnosti in dostopa do pravnega varstva.

(22)

Treba bi bilo uvesti razumne in predvidljive časovne okvire za različne faze okoljske presoje projektov, da se spodbudi učinkovitejše odločanje in poveča pravna varnost, pri čemer se upoštevajo tudi narava, kompleksnost, lokacija in obseg predlaganega projekta. Taki časovni okviri v nobenem primeru ne bi smeli ogrožati visokih standardov za varovanje okolja, zlasti tistih, ki izvirajo iz druge okoljske zakonodaje Unije, ter učinkovitega sodelovanja javnosti in dostopa do pravnega varstva , morebitne odloge pa bi morali odobriti samo v izjemnih primerih .

(22a)

Eden ciljev Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki jo je Unija ratificirala in prenesla v svojo zakonodajo  (4) , je zagotoviti pravico javnosti do sodelovanja pri odločanju o okoljskih vprašanjih. Zato je treba to sodelovanje, ki vključuje tudi sodelovanje združenj, organizacij in skupin, zlasti nevladnih organizacij, ki spodbujajo varovanje okolja, še naprej podpirati. Poleg tega člen 9(2) in (4) Aarhuške konvencije predvideva dostop do sodnih ali drugih postopkov izpodbijanja materialne in postopkovne zakonitosti odločb, dejanj ali opustitev, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti. Elemente te direktive je treba okrepiti tudi pri čezmejnih prometnih projektih, in sicer z uporabo obstoječih struktur za razvoj prometnih koridorjev in uporabo orodij za ugotavljanje možnega vpliva na okolje.

(23a).

Pragovi proizvodnje, ki so predvideni za nafto in zemeljski plin v Prilogi I Direktive 2011/92/EU ne upoštevajo posebnosti dnevnih ravni proizvodnje nekonvencionalnih ogljikovodikov, ki so pogosto zelo spremenljive in nižje. Zaradi tega za projekte, povezane s temi ogljikovodiki, kljub njihovemu vplivu na okolje presoja teh vplivov ni obvezna. Kot je v svoji resoluciji z dne 21. novembra 2012 o vplivih črpanja plina in nafte iz skrilavca na okolje zahteval Evropski parlament, je na podlagi previdnostnega načela treba nekonvencionalne ogljikovodike (plin in nafta iz skrilavca, zemeljski plin iz nekonvencionalnih nahajališč, metan iz premogovnih ležišč), opredeljene na podlagi njihovih geoloških značilnosti, vključiti v Prilogo I Direktive 2011/92/EU ne glede na načrpano količino, tako da bo za projekte v zvezi s temi ogljikovodiki sistematično veljala obveznost presoje okoljskega vpliva.

(24 a)

Države članice in drugi predstavniki projektov bi morali zagotoviti, da se presoje čezmejnih projektov izvajajo učinkovito in da ne prihaja do nepotrebnih zamud.

(26)

Za prilagoditev izbirnih meril in informacij, ki morajo biti zajete v okoljskem poročilu o najnovejših razvojnih dosežkih v tehnologiji in ustreznih praksah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prilogami II.A, III in IV Direktive 2011/92/EU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni.

(26)

Za prilagoditev izbirnih meril in informacij, ki morajo biti zajete v okoljskem poročilu o najnovejših razvojnih dosežkih v tehnologiji in ustreznih praksah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prilogami II.A, III in IV Direktive 2011/92/EU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(27)

Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(aa)

v točki (a) odstavka 2 se druga alinea nadomesti z naslednjim:

(ab)

točka (c) odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

(b)

v odstavku 2 se doda naslednja opredelitev :

(b)

v odstavku 2 se dodajo naslednje opredelitve :

(g)

„presoja vplivov na okolje“ pomeni postopek priprave okoljskega poročila , izvajanje posvetovanj (vključno z zadevno javnostjo in okoljskimi organi), presojo pristojnega organa ob upoštevanju okoljskega poročila in rezultatov posvetovanj v postopku izdaje soglasja za izvedbo, pa tudi zagotavljanje informacij o odločitvi v skladu s členi 5 do 10.“

(g)

„presoja vplivov na okolje“ pomeni postopek , ko nosilec projekta pripravi okoljsko poročilo , izvajanje posvetovanj (vključno z zadevno javnostjo in okoljskimi organi), presojo pristojnega organa in/ali organov iz člena 6(1) ob upoštevanju okoljskega poročila , vključno s podatki o onesnaževanju zaradi emisij, in rezultatov posvetovanj v postopku izdaje soglasja za izvedbo, pa tudi zagotavljanje informacij o odločitvi v skladu s členi 5 do 10.

(gb)

„čezmejni odsek“ pomeni odsek, ki zagotavlja neprekinjenost projekta skupnega interesa med najbližjima urbanima vozliščema na obeh straneh meje med državama članicama ali med državo članico in sosednjo državo.

(gc)

„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je sprejel priznan organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo, skladnost s katero ni obvezna in sodi v eno od naslednjih kategorij:

(gd)

„urbani zgodovinski kraji“ pomenijo del širše celote ter zajemajo naravno in grajeno okolje in vsakdanji življenjski ritem njegovih prebivalcev. Znotraj tega širšega okolja, obogatenega s starimi in novimi vrednotami in zaznamovanega s stalnim dinamičnim procesom zaporednih preoblikovanj, se lahko nova urbana okolja obravnavajo kot rezultat vseh faz preoblikovanja tega prostora.

(ge)

„korektivni ukrep“ pomeni nadaljnje blažilne in/ali kompenzacijske ukrepe, ki jih lahko sprejme nosilec projekta za obravnavanje nepredvidenih negativnih učinkov ali čiste izgube biotske raznovrstnosti, ki so bili ugotovljeni pri izvajanju projekta in do katerih lahko pride zaradi pomanjkljivosti pri blaženju učinkov na podlagi sestave in delovanja projektov, za katere je bilo soglasje za izvedbo že izdano;

(gf)

„presoja vidnega učinka“: vidni učinek se opredeli kot sprememba videza grajene ali naravne krajine in urbanih območij ali pogleda nanje zaradi razvoja, ki je lahko pozitiven (izboljšanje) ali negativen (poslabšanje). Presoja vidnega učinka zajema tudi rušenje zgradb, ki so zaščitene, ali tistih, ki imajo strateško vlogo pri tradicionalni podobi prostora ali krajine. Zajema očitno spremembo geološke topografije in vse druge ovire, kot so stavbe ali zidovi, ki omejujejo pogled na naravo, pa tudi skladnost krajine. Vidni učinek se oceni v glavnem s kvalitativnim vrednotenjem, vključno s človeško oceno in interakcijo s krajino ter vrednostjo, ki jo dajejo prostoru (genius loci);

(gg)

„skupni postopek“: v okviru skupnega postopka pristojni organ izda eno presojo vplivov na okolje, ki vključuje presoje enega ali več organov, brez poseganja v druge določbe zadevne zakonodaje Unije;

(gh)

„poenostavitev“ pomeni zmanjšanje števila obrazcev, vzpostavitev skupnih postopkov in orodij za usklajevanje, da se vključijo presoje, ki jih je naredilo več organov. Pomeni določitev skupnih meril, skrajšanje rokov za predložitev poročil in okrepitev objektivnih in znanstvenih ocen.

(c)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

3.   Če je tako določeno z nacionalno zakonodajo, se države članice lahko odločajo za vsak primer posebej, da se ta direktiva ne uporablja za projekte, katerih edini namen je nacionalna obramba ali civilna zaščita , če ocenijo, da bi takšna uporaba škodljivo vplivala na navedene namene.“

3.   Če je tako določeno z nacionalno zakonodajo, se države članice lahko odločajo za vsak primer posebej, da se ta direktiva ne uporablja za projekte, katerih edini namen je nacionalna obramba, če ocenijo, da bi takšna uporaba škodljivo vplivala na navedene namene.

(ca)

doda se naslednji odstavek:

„4a.     države članice imenujejo pristojen organ ali organe, pri čemer zagotovijo njegovo polno neodvisnost pri opravljanju nalog, ki mu jih podeljuje direktiva. Pri imenovanju pristojnega organa ali organov je treba zlasti paziti, da se prepreči kakršen koli odvisen, povezan ali podrejen odnos med temi organi ali njihovimi člani in nosilcem projekta. Pristojni organ ne more opravljati nalog, ki so mu podeljene v skladu s to direktivo, pri projektu, katerega nosilec je sam.“.

(1a)

„1.     Po posvetovanju z javnostjo države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov. Pri izdaji soglasja za izvedbo pristojni organi bi morali po potrebi sprejmejo ukrepe za spremljanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje ter blažilne in kompenzacijske ukrepe. Navedeni projekti so opredeljeni v členu 4.“.

(2a)

„4.     Brez poseganja v člen 7 lahko države članice v izjemnih primerih, če to dovoljuje nacionalno pravo, določen projekt, katerega edini namen je civilna zaščita, v celoti ali delno izvzamejo iz določb te direktive, če bi njihova uporaba negativno vplivala na te namene.

V tem primeru lahko države članice obvestijo zadevno javnost in se z njo posvetujejo ter:

Komisija nemudoma posreduje prejete dokumente drugim državam članicam.

Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi tega odstavka.“

(a)

prebivalstvo, zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost, s posebnim poudarkom na vrste in habitate, ki so zavarovani v skladu z  Direktivo Sveta  92/43/EGS(*) in Direktivo  2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (**) ;

(a)

prebivalstvo, zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost , vključno z rastlinstvom in živalstvom , s posebnim poudarkom na vrste in habitate, ki so zavarovani v skladu z  Direktivami 92/43/EGS, 2000/60/ES in 2009/147/ES;

(b)

zemljišče, tla, vodo, zrak in podnebne spremembe ;

(b)

zemljišče, tla, vodo, zrak in podnebje ;

(c)

materialne dobrine, kulturno dediščino in krajino;

(c)

materialne dobrine, kulturno dediščino in krajino;

(d)

medsebojne vplive dejavnikov iz točk (a), (b) in (c);

(d)

medsebojne vplive dejavnikov iz točk (a), (b) in (c);

(e)

izpostavljenost, ranljivost in odpornost dejavnikov iz točk (a), (b) in (c) za tveganje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek.

(e)

izpostavljenost, ranljivost in odpornost dejavnikov iz točk (a), (b) in (c) za tveganje verjetnih naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek.

(4)

člen 4 se spremeni:

(4)

člen 4 se spremeni:

(a)

odločitve in mnenja, ki jih je treba pridobiti;

(b)

organe in javnost, ki jih bo posamezen projekt verjetno zadeval;

(b)

organe in javnost, ki jih bo posamezen projekt verjetno zadeval;

(c)

posamezne faze postopka in njihovo trajanje;

(c)

posamezne faze postopka in časovne okvire za njihovo trajanje;

(d)

razumne alternativne možnosti v zvezi s predlaganim projektom, in njegove posebne značilnosti;

(d)

razumne alternativne možnosti v zvezi s predlaganim projektom, ki lahko pridejo v poštev za nosilca projekta, posebne značilnosti projekta in njegove pomembne vplive na okolje ;

(e)

značilnosti okolja iz člena 3, na katere bo projekt verjetno pomembneje vplival;

(f)

informacije, ki jih je treba predložiti v povezavi s posebnimi značilnostmi posameznega projekta ali vrsto projekta;

(f)

informacije, ki jih je treba predložiti v povezavi s posebnimi značilnostmi posameznega projekta ali vrsto projekta;

(g)

informacije in znanje, ki so na voljo in pridobljene na drugih ravneh odločanja ali z drugo zakonodajo Unije, ter metode presoje, ki se uporabljajo.

(g)

informacije in znanje, ki so na voljo in pridobljene na drugih ravneh odločanja ali z drugo zakonodajo Unije, ter metode presoje, ki se uporabljajo.

(a)

nosilec projekta zagotovi, da okoljsko poročilo pripravijo akreditirani in strokovno usposobljeni strokovnjaki ali

(a)

nosilec projekta zagotovi, da okoljsko poročilo pripravijo usposobljeni strokovnjaki , in

(b)

pristojni organ zagotovi, da okoljsko poročilo potrdijo akreditirani in strokovno usposobljeni strokovnjaki in/ali odbori nacionalnih strokovnjakov.

(b)

pristojni organ zagotovi, da okoljsko poročilo potrdijo usposobljeni strokovnjaki in/ali odbori nacionalnih strokovnjakov , imena katerih se objavijo .

(5a)

„Člen 5a

Države članice in sosednje države, udeležene pri čezmejnih projektih, sprejmejo vse potrebne ukrepe za sodelovanje zadevnih pristojnih organov z namenom, da skupaj pripravijo združeno in usklajeno presojo vplivov na okolje, in sicer že od zgodnje faze načrtovanja, v skladu z veljavno zakonodajo o sofinanciranju Unije.

Pri prometnih projektih v vseevropskem prometnem omrežju se možni vpliv na omrežje Natura 2000 ugotovi z uporabo tehničnega informacijskega sistema za vseevropsko prometno omrežje (TENtec) Komisije in programske opreme Natura 2000 ter z drugimi alternativnimi možnostmi.“

(-a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.     Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imajo organi, ki se bodo verjetno ukvarjali s projektom zaradi svojih posebnih okoljskih odgovornosti ali krajevne pristojnosti, možnost izraziti svoje mnenje o informacijah, ki jih je priskrbel nosilec projekta, in o prošnji za soglasje za izvedbo. V ta namen države članice določijo organe, s katerimi se mora nosilec projekta posvetovati, bodisi na splošno ali pa za vsak primer posebej. Informacije, zbrane skladno s členom 5, se posredujejo tem organom. Podrobnejše ureditve posvetovanja določijo države članice.“

(-aa)

„2.     Javnost se obvesti prek osrednjega portala – ki je javnosti dostopen elektronsko v skladu s členom 7(1) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju* –, javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev, že na začetni stopnji postopka sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2) in najpozneje takrat, ko je informacije mogoče razumno posredovati.“

(-ab)

„3.     Države članice zagotovijo, da se v okviru razumnih rokov vsaj prek osrednjega portala omogoči zadevni javnosti elektronski dostop do naslednjega:

(-ac)

„5.     Podrobne ureditve v zvezi z obveščanjem javnosti in posvetovanjem z zadevno javnostjo določijo države članice. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se ustrezne informacije posredujejo prek osrednjega portala, ki je javnosti dostopen elektronsko v skladu s členom 7(1) Direktive 2003/4/ES.“

(ba)

doda se naslednji odstavek:

(7a)

„5a.     Pri čezmejnih projektih v skupnem interesu na področju prometa, ki so vključeni v enega od koridorjev, določenih v Prilogi I k Uredbi …  (*) o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, so države članice vključene v usklajevanje dela v zvezi z javnimi posvetovanji. Koordinator zagotovi, da se med načrtovanjem nove infrastrukture izvede obsežen postopek javnega posvetovanja z vsemi deležniki in civilno družbo. Koordinator lahko v vsakem primeru predlaga rešitve za načrtovanje koridorja ter njegovo uravnoteženo izvajanje.“

(a)

okoljsko presojo pristojnega organa iz člena 3 in okoljske pogoje, priložene odločitvi, vključno z opisom glavnih ukrepov, da bi se izognili, zmanjšali in po možnosti izravnali pomembne škodljive vplive;

(a)

rezultate okoljske presoje pristojnega organa iz člena 3 , vključno s povzetkom pripomb in mnenj, prejetih na podlagi členov 6 in 7, in okoljske pogoje, priložene odločitvi, vključno z opisom glavnih ukrepov, da bi preprečili, zmanjšali in po možnosti izravnali pomembne škodljive vplive;

(b)

glavne razloge za izbiro projekta, kot je bil sprejet, glede na druge alternativne možnosti, ki pridejo v poštev, vključno z verjetnimi spremembami obstoječega stanja okolja brez izvajanja projekta (osnovni scenarij);

(b)

povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta, in navedba glavnih razlogov za izbiro ob upoštevanju vplivov na okolje.

(c)

povzetek pripomb, prejetih v skladu s členoma 6 in 7;

(d)

izjavo, ki povzema, kako so bila okoljska vprašanja vključena v soglasje za izvedbo in kako so bili rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7, vključeni ali drugače obravnavani.

(d)

izjavo, ki povzema, kako so bila okoljska vprašanja vključena v soglasje za izvedbo in kako so bili okoljsko poročilo, rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7, vključeni ali drugače obravnavani.

*

(a)

vsebino odločitve in vsakršne z njo povezane pogoje;

(b)

po pregledu okoljskega poročila ter pripomb in mnenj zadevne javnosti glavne razloge in ugotovitve, na katerih temelji ta odločitev, vključno z informacijami o poteku sodelovanja javnosti;

(c)

opis glavnih ukrepov za to, da se preprečijo, zmanjšajo in, kjer je mogoče, izravnajo pomembni škodljivi vplivi;

(d)

opis ukrepov spremljanja iz člena 8(2), če je to primerno.

(9a)

„Člen 9a

Države članice zagotovijo, da se pristojni organ ali organi pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz te direktive, ne znajdejo v navzkrižju interesov glede na katero koli zakonodajo, ki jih zavezuje.“

(9b)

„Določbe te direktive ne vplivajo na obveznost pristojnih organov, da spoštujejo omejitve, ki jih postavljajo nacionalni zakoni in drugi predpisi ter sprejete pravne prakse glede poslovne in industrijske zaupnosti, vključno z intelektualno lastnino in varovanjem javnega interesa , če so v skladu z Direktivo 2003/4/ES .“

(9c)

„Člen 10a

Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvrševanje teh kazni. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“

(9d)

„Vsak tak postopek je ustrezen in učinkovit, pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag ter omogoča vložitev zahteve za sodno prepoved.“

(-1)

(-1a)

1.

Opis projekta, ki vključuje zlasti :

1.

Opis projekta, ki vključuje:

2.

Opis okoljskih vidikov, za katere obstaja verjetnost, da bo predlagani projekt pomembno vplival nanje.

2.

Opis okoljskih vidikov, za katere obstaja verjetnost, da bo predlagani projekt pomembno vplival nanje.

3.

Opis verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki so posledica:

3.

Opis verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, vključno s tveganji za zdravje zadevnega prebivalstva in učinki na krajino in kulturno dediščino, ki so posledica:

4.

Opis predvidenih ukrepov za izognitev, preprečevanje in zmanjševanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje.

4.

Opis predvidenih ukrepov za izognitev, preprečevanje in zmanjševanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje , zlasti če štejejo za nepopravljive .

(ii)

obalna območja;

(ii)

obalna območja in morsko okolje ;

1.

Opis projekta, ki vključuje zlasti:

1.

Opis projekta, ki vključuje zlasti:

2.

Opis tehničnih, lokacijskih ali drugih vidikov (npr. v smislu zasnove projekta, tehnične zmogljivosti, velikosti in obsega) alternativnih možnosti, ki pridejo v poštev, vključno z identifikacijo tistih, ki na okolje najmanj vplivajo, in navedba glavnih razlogov za izbiro ob upoštevanju vplivov na okolje .

2.

Opis tehničnih, lokacijskih ali drugih vidikov (npr. v smislu zasnove projekta, tehnične zmogljivosti, velikosti in obsega) razumnih alternativnih možnosti, ki jih upošteva nosilec projekta in ki so ustrezne za predlagani projekt in njegove značilnosti , in navedba glavnih razlogov za izbiro.

3.

Opis ustreznih vidikov obstoječega stanja okolja ter verjeten nadaljnji razvoj brez izvajanja projekta (osnovni scenarij) . Ta opis mora zajemati vse obstoječe okoljske probleme, ki se nanašajo na projekt, zlasti tiste, ki se nanašajo na katera koli območja posebnega okoljskega pomena in uporabo naravnih virov.

3.

Opis ustreznih vidikov trenutnega stanja okolja (osnovni scenarij) ter verjeten nadaljnji razvoj brez izvajanja projekta , če je mogoče razumno predvideti naravne ali družbene spremembe osnovnega scenarija . Ta opis mora zajemati vse obstoječe okoljske probleme, ki se nanašajo na projekt, zlasti tiste, ki se nanašajo na katera koli območja posebnega okoljskega pomena in uporabo naravnih virov.

4.

Opis okoljskih vidikov , na katere bo predlagani projekt verjetno pomembno vplival, ki zajemajo zlasti prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja , zemljišče (izkoriščeno zemljišče), prst (organske snovi, erozija, zbijanje tal, pozidava), voda (količina in kakovost), zrak, podnebni dejavniki, podnebne spremembe (emisije toplogrednih plinov, vključno s tistimi, ki so posledica rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, možnosti ublažitve, vplivi, pomembni za prilagajanje, če projekt upošteva tveganja, povezana s podnebnimi spremembami), materialna sredstva, kulturno dediščino, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino; Takšen opis mora vključevati medsebojni odnos med zgornjimi dejavniki ter izpostavljenost, ranljivost in odpornost zgoraj navedenih dejavnikov za tveganja z naravnimi katastrofami in katastrofami, ki jih povzroči človek.

4.

Opis okoljskih dejavnikov , na katere bo predlagani projekt verjetno pomembno vplival, ki zajemajo zlasti prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, biotsko raznovrstnost rastlinstva in živalstva , zemljišče (izkoriščeno zemljišče), prst (organske snovi, erozija, zbijanje tal, pozidava), vodo (količina in kakovost), zrak, podnebne dejavnike, podnebne spremembe (emisije toplogrednih plinov, vključno s tistimi, ki so posledica rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, možnosti ublažitve, vplivi, pomembni za prilagajanje, če projekt upošteva tveganja, povezana s podnebnimi spremembami), materialna sredstva, kulturno dediščino, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino; Takšen opis mora vključevati medsebojni odnos med zgornjimi dejavniki ter izpostavljenost, ranljivost in odpornost zgoraj navedenih dejavnikov na tveganja naravnih katastrof in katastrof, ki jih povzroči človek.

5.

Opis verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki so med drugim posledica:

5.

Opis verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki so med drugim posledica:

Opis verjetnih pomembnih vplivov bi moral zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, čezmejne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta. Pri tem opisu je treba upoštevati cilje varstva okolja, ki so določeni na ravni EU ali držav članic in so del projekta.

Opis verjetnih pomembnih vplivov bi moral zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, čezmejne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta. Pri tem opisu je treba upoštevati cilje varstva okolja, ki so določeni na ravni Unije ali držav članic in so del projekta.

6.

Opis metod napovedovanja, ki se uporabljajo za presojo vplivov na okolje iz točke 5, ter navedba glavnih vključenih negotovostih in njihov vpliv na ocene vplivov ter izbor najprimernejše možnosti.

6.

Opis metod napovedovanja, ki se uporabljajo za presojo vplivov na okolje iz točke 5, ter navedba glavnih vključenih negotovostih in njihov vpliv na ocene vplivov ter izbor najprimernejše možnosti.

7.

Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in, kjer je mogoče , izravnavanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje iz točke 5 in, kadar je primerno, kakršne koli predlagane ureditve za spremljanje, vključno s pripravo analize škodljivih vplivov na okolje po projektu. Ta opis mora razložiti obseg, v katerem se pomembni škodljivi vplivi zmanjšajo ali izravnajo in bi moral zajemati fazo gradnje in obratovanja.

7.

Opis predvidenih ukrepov , namenjenih predvsem za preprečevanje in zmanjševanje, kot zadnjo možnost pa za izravnavanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje iz točke 5 in, kadar je primerno, kakršne koli predlagane ureditve za spremljanje, vključno s pripravo analize škodljivih vplivov na okolje po projektu. Ta opis mora razložiti obseg, v katerem se pomembni škodljivi vplivi preprečijo, zmanjšajo ali izravnajo in bi moral zajemati fazo gradnje in obratovanja.

8.

Ocena tveganja za naravne katastrofe in katastrofe, ki jih povzroči človek, in nevarnost nesreč, za katere bi bil projekt lahko ranljiv, in, kadar je primerno, opis predvidenih ukrepov za preprečevanje teh tveganj, ter ukrepi v zvezi s pripravljenostjo in odzivom na izredne razmere (npr. ukrepi, ki se zahtevajo v skladu z  Direktivo 96/82/ES, kakor je bila spremenjena ).

8.

Ocena tveganja za verjetne naravne katastrofe in katastrofe, ki jih povzroči človek, in nevarnost nesreč, za katere bi bil projekt lahko ranljiv, in, kadar je primerno, opis predvidenih ukrepov za preprečevanje teh tveganj, ter ukrepi v zvezi s pripravljenostjo in odzivom na izredne razmere (npr. ukrepi, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ali zahteve, ki izhajajo iz druge zakonodaje Unije ali mednarodnih konvencij ).

9.

Netehnični povzetek informacij, pripravljenih po zgornjih točkah.

9.

Netehnični povzetek informacij, pripravljenih po zgornjih točkah.

10.

Navedba morebitnih težav (tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkanja znanja), na katere je naletel nosilec projekta pri zbiranju zahtevanih informacij in virov, ki se uporabljajo za opise in presoje, ter navedba glavnih negotovostih in njihovem vplivu na ocene vplivov in izbiro najprimernejše možnosti.

10.

Navedba morebitnih težav (tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkanja znanja), na katere je naletel nosilec projekta pri zbiranju zahtevanih informacij in virov, ki se uporabljajo za opise in presoje, ter navedba glavnih negotovostih in njihovem vplivu na ocene vplivov in izbiro najprimernejše možnosti.