1.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 204/1

DEL I.

Poglavje 1.

Poglavje 2.

2.1.

2.2.

2.3.

2.4.

2.5.

Poglavje 3.

3.1.

3.2.

3.3.

3.4.

3.5.

3.6.

3.7.

DEL II.

Poglavje 1.

1.1.

1.1.1.

1.1.1.1.

1.1.1.2.

1.1.1.3.

1.1.1.4.

1.1.2.

1.1.3.

1.1.4.

1.1.5.

1.1.5.1.

1.1.5.2.

1.1.6.

1.1.7.

1.1.8.

1.1.9.

1.1.10.

1.1.10.1.

1.1.10.2.

1.1.10.3.

1.1.11.

1.2.

1.2.1.

1.2.1.1.

1.2.1.2.

1.2.1.3.

1.2.1.4.

1.2.1.5.

1.2.1.6.

1.2.1.7.

1.2.2.

1.2.2.1.

1.2.2.2.

1.3.

1.3.1.

1.3.2.

1.3.3.

1.3.4.

1.3.5.

1.3.6.

Poglavje 2

2.1.

2.1.1.

2.1.2.

2.1.3.

2.1.4.

2.1.5.

2.1.6.

2.2.

2.3.

2.4.

2.5.

2.6.

2.7.

2.8.

2.8.1.

2.8.2.

2.8.3.

2.8.4.

2.8.5.

2.8.6.

2.9.

2.9.1.

2.9.2.

Poglavje 3

3.1.

3.2.

3.3.

3.4.

3.5.

3.6.

3.7.

3.8.

3.9.

3.10.

3.11.

DEL III.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

(1)

Člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) določa: „Razen če pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(2)

Vendar je lahko kljub tej splošni prepovedi državna pomoč potrebna kot odziv na nedelovanje trga za zagotovitev dobro delujočega in pravičnega gospodarstva. Pogodba zato omogoča dodelitev državne pomoči glede na več ciljev politike. Prvič, glede na poseben pomen za kmetijski sektor in gozdarstvo mora biti v skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč ali izjemnih dogodkov združljiva z notranjim trgom. Drugič, na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe lahko Komisija za združljivo z notranjim trgom šteje državno pomoč za spodbujanje gospodarskega razvoja kmetijskega in gozdarskega sektorja ter podeželskih območij, če takšna pomoč ne spreminja pogojev trgovanja.

(3)

Poleg tega zaradi specifičnosti kmetijskega sektorja člen 42 Pogodbe zagotavlja, da se pravila o konkurenci uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi le v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet.

(4)

Komisija v teh smernicah določa pogoje in merila, v skladu s katerimi se bo pomoč za kmetijski in gozdarski sektor ter podeželska območja štela za združljivo z notranjim trgom, ter merila za opredelitev območij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3) Pogodbe. V zvezi s pomočjo, dodeljeno v skladu s členom 107(2)(b), Komisija določa pogoje, ki bodo preverjeni za ugotovitev, ali je ukrep, ki pomeni pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč ali izjemnih dogodkov, dejansko zajet z navedenim členom.

(5)

Državna pomoč za spodbujanje gospodarskega razvoja kmetijskega in gozdarskega sektorja ter podeželskih območij je vključena v širšo skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: SKP). Unija v okviru SKP zagotavlja finančno podporo za kmetijski in gozdarski sektor ter podeželska območja. Ker so gospodarski učinki državne pomoči enaki ne glede na to, ali jo (čeprav delno) financira Unija ali v celoti država članica, Komisija meni, da bi morala biti njena politika v zvezi z nadzorom državne pomoči načeloma dosledna in skladna s podporo, dodeljeno na podlagi skupne kmetijske politike Unije. Posledično je uporaba državne pomoči upravičena le, če je v skladu s cilji te politike in zlasti z osnovnimi cilji reforme SKP proti letu 2020 (1). Zato Komisija ob uporabi in tolmačenju pravil iz teh smernic za določene sheme pomoči upošteva pravila in politike SKP.

(6)

Za obravnavanje državne pomoči, povezane s SKP, so posebej pomembni naslednji evropski instrumenti:

(7)

SKP temelji na dveh stebrih: prvi steber sestavljajo instrumenti, povezani z delovanjem kmetijskih trgov in živilske verige (Uredba (EU) št. 1308/2013, Uredba (ES) št. 3/2008, Uredba (EU) št. 228/2013 in Uredba (EU) št. 229/2013) ter neposrednimi plačili (Uredba (EU) št. 1307/2013), ki so odvisni od z zakonom predpisanih zahtev o upravljanju ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. Navedeni ukrepi skupaj zagotavljajo temeljno plast podpore za kmete v Uniji in vzpostavljajo osnovo za vzdrževanje trajnostnega kmetovanja po vsej Uniji. Ukrepi prvega stebra so za države članice obvezni in niso sofinancirani, razen nekaj izjem. To zagotavlja uporabo skupne politike na notranjem trgu. Drugi steber SKP je politika razvoja podeželja, ki jo ureja Uredba (EU) št. 1305/2013 in katere cilj je izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva, trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih območij. Večina ukrepov za razvoj podeželja je prostovoljnih, pogodbenih, sofinanciranih in pripravljenih znotraj strateškega okvira ter izvedenih prek programov razvoja podeželja, ki so v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(8)

V skladu s členom 39(1) Pogodbe so cilji SKP povečati kmetijsko produktivnost, zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti in stabilizirati trge, da bi zagotovili, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah. V skladu s členom 39(2) Pogodbe je treba pri oblikovanju SKP in posebnih metod za njeno izvajanje upoštevati posebno naravo kmetijske dejavnosti, ki je posledica socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih neskladij med različnimi kmetijskimi regijami, potrebo po postopnem izvajanju ustreznih prilagoditev, ter dejstvo, da je kmetijstvo sektor, ki je tesno povezan s celotnim gospodarstvom.

(9)

Kmetijstvo se mora prilagoditi novim pogojem in se soočiti z izzivi glede prehranske varnosti, okolja, podnebnih sprememb in ohranjanja podeželskega gospodarstva. Komisija je z namenom obravnave navedenih glavnih izzivov v sporočilu Skupna kmetijska politika proti letu 2020 (10) navedla naslednje cilje za SKP 2014–2020: (1) vitalna proizvodnja hrane; (2) trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb in (3) uravnotežen teritorialni razvoj.

(10)

Politika razvoja podeželja 2014-2020 bo kot neločljivi del SKP prispevala k doseganju naslednjih ciljev: (1) pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva; (2) zagotavljanje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in ukrepi na področju podnebnih sprememb; in (3) doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest. Doseganje teh ciljev razvoja podeželja bo potekalo prek naslednjih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja: (1) spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih; (2) krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva v vseh regijah ter spodbujanje inovativnih tehnologij za kmetije in trajnostnega upravljanja gozdov; (3) spodbujanje organiziranja živilske verige, vključno s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, dobrobitjo živali in obvladovanjem tveganja v kmetijstvu; (4) obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva; (5) spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje kmetijskega, živilskega in gozdarskega sektorja pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe ter (6) spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij (11).

(11)

Cilji SKP prav tako spadajo v obseg ciljev iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010„Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (12) in njene vodilne pobude za Evropo, gospodarno z viri (13), ki določa cilje na področjih, kot so konkurenčnost, podnebje, energija in biotska raznovrstnost.

(12)

V splošno pobudo Komisije za posodobitev področja državnih pomoči je treba vključiti tudi politiko državne pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželskih območjih. V sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči (14) je Komisija napovedala tri cilje posodobitve nadzora državnih pomoči: (1) spodbujati trajnostno, pametno in vključujočo rast na konkurenčnem notranjem trgu; (2) osredotočiti predhodno preverjanje, ki ga izvaja Komisija, na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg, hkrati pa krepiti sodelovanje z državami članicami pri izvajanju pravil o državni pomoči; in (3) racionalizirati pravila in zagotoviti hitrejše sprejemanje odločitev. Komisija je v sporočilu zlasti pozvala k skupnemu pristopu pri reviziji različnih smernic in okvirov, da bi se okrepil notranji trg, spodbujanju večje učinkovitosti javne porabe s pomočjo večjega prispevka državne pomoči k ciljem skupnega interesa, večjemu preverjanju spodbujevalnega učinka, omejitvi pomoči na najmanjšo potrebno in izogibanju možnim negativnim učinkom pomoči na konkurenco in trgovino. Pogoji združljivosti, določeni v smernicah, temeljijo na navedenih skupnih načelih ocenjevanja in se uporabljajo za sheme pomoči, ki jih je treba priglasiti, in individualno pomoč.

(13)

V skladu s členom 42 Pogodbe se za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi pravila o državni pomoči, določena v členih 107 do 109 Pogodbe, uporabljajo le v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet.

(14)

Kot splošno pravilo se v skladu s členom 211(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 pravila o državni pomoči uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi. Vendar obstaja več odstopanj od tega splošnega načela, ki so med drugim določena v členu 211(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, členu 13 Uredbe (EU) št. 1307/2013, členu 13(6) Uredbe (ES) št. 3/2008, členu 23 Uredbe (EU) št. 228/2013 in členu 17 Uredbe (EU) št. 229/2013.

(15)

Glede podpore za razvoj podeželja je splošno načelo uporabe pravil državne pomoči v tem smislu določeno v členu 81(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Člen 81(2) in člen 82 navedene uredbe določata, da se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 in v skladu z njo, niti za dodatno nacionalno financiranje v okviru področja uporabe člena 42 Pogodbe.

(16)

Zato se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za sofinanciranje podpore za razvoj podeželja (tako dela EKSRP kakor tudi nacionalnega dela) in za dodatno nacionalno financiranje poleg te podpore, če se zadevni ukrep nanaša na kmetijsko dejavnost, ki spada v okvir področja uporabe člena 42 Pogodbe in predstavlja del programa razvoja podeželja.

(17)

Pravila o državni pomoči pa se v celoti uporabljajo za vse ukrepe sofinanciranja (tako za del EKSRP kakor tudi za nacionalni del) in za dodatno nacionalno financiranje teh ukrepov, ki ne spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013, in sicer v naslednjih primerih: (a) ukrepi za podporo dejavnosti na podeželskih območjih in (b) ukrepi za gozdarstvo.

(18)

Če država članica namerava ukrep, ki je večinoma zasnovan v skladu s pogoji danega ukrepa za razvoj podeželja („ukrep, podoben ukrepu za razvoj podeželja“), financirati izključno iz nacionalnih sredstev (tj. brez sofinanciranja EKSRP), se v celoti uporabljajo pravila o državni pomoči, ne glede na to, ali ukrep spada v področje uporabe člena 42 Pogodbe ali ne.

(19)

Komisija bo te smernice uporabila za sheme pomoči in individualno pomoč.

(20)

Te smernice se uporabljajo za državno pomoč za primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo kmetijskih proizvodov, iz katerih nastane drug kmetijski proizvod, in trženje kmetijskih proizvodov.

(21)

Na podlagi splošnih načel, opisanih v oddelku 2.1 dela I teh smernic, je za zagotovitev skladnosti s politiko razvoja podeželja ter za doseganje poenostavitve skladnosti s pravili o državni pomoči, primerno, da se v te smernice vključi tudi nekatere ukrepe za razvoj podeželja, ki ne spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe in jih sofinancira EKSRP ali se sofinancirajo z dodatnim nacionalnim financiranjem, in ukrepe, podobne ukrepom za razvoj podeželja, ki se financirajo izključno iz nacionalnih skladov. Zato poleg kmetijskega sektorja te smernice določajo merila združljivosti za državno pomoč za gozdarski sektor in pomoč podjetjem, dejavnim na podeželju, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe.

(22)

Pri analizi državne pomoči in njene združljivosti s splošnimi načeli o državni pomoči bo Komisija v največji možni meri upoštevala pogoje, določene v Uredbi (EU) št. 1305/2013 ter njenih izvedbenih določbah in delegiranih aktih.

(23)

Glede na navedeno te smernice zajemajo naslednje kategorije pomoči:

(24)

Pomoč za lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter členov 42 do 45 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki vključuje individualne projekte, ki jih načrtujejo in izvršujejo lokalna partnerstva za obravnavanje posebnih lokalnih vprašanj, je lahko vključena v področje uporabe teh smernic, če izpolnjuje pogoje povezanih ukrepov za razvoj podeželja v skladu z določbami teh smernic.

(25)

Te smernice se načeloma uporabljajo za pomoč malim in srednjim podjetjem (MSP) ter velikim podjetjem. Nedelovanje trga pogosto manj prizadene velika podjetja kot MSP. Poleg tega so velika podjetja v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželskih območjih bolj verjetno pomembni udeleženci na trgu, zato lahko pomoč, dodeljena velikim podjetjem, v določenih primerih posebej izkrivlja konkurenco in trgovino na notranjem trgu. Ker bi lahko pomoč velikim podjetjem v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželskih območjih ter ostalim velikim podjetjem povzročila podobno izkrivljanje konkurence, bi morala biti pravila o državni pomoči velikim podjetjem v teh smernicah usklajena s splošnimi pravili o državni pomoči, zanje pa bi morala veljati skupna načela ocenjevanja, kot so določena v poglavju 3 dela I teh smernic. Ne glede na navedena skupna načela ocenjevanja bi bilo treba zaradi doslednosti in skladnosti s politiko razvoja podeželja pravila o državni pomoči za velika podjetja v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja uskladiti z ustreznimi pravili Uredbe (EU) št. 1305/2013. Glede ukrepov pomoči za živinorejski sektor, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1305/2013, Komisija ohranja svojo prejšnjo politiko, v skladu s katero bi morala biti velika podjetja sposobna samostojno financirati stroške teh ukrepov. Zato bi morala biti pomoč za živinorejski sektor omejena na MSP.

(26)

Podjetja v težavah (15) so načeloma izključena s področja uporabe teh smernic. Komisija meni, da podjetja v finančnih težavah, glede na to, da je ogrožen njegov obstoj, ni mogoče obravnavati kot ustreznega nosilca za spodbujanje drugih ciljev javne politike, dokler ni zagotovljena njegova sposobnost preživetja. Če je upravičenec do pomoči v finančnih težavah v smislu točke (35)15, se bo pomoč ocenila v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (16), kakor so bile spremenjene ali nadomeščene. To načelo se ne uporablja za pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče in izjemni dogodki iz oddelkov 1.2.1.1 in 2.1.3 dela II teh smernic, ki je vedno združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe. Če je podjetje, ki je dejavno v kmetijskem in gozdarskem sektorju, v finančnih težavah zaradi tveganega dogodka iz oddelkov 1.2.1.2, 1.2.1.3, 1.2.1.5, 2.1.3 ali 2.8.5 dela II teh smernic, je pomoč za nadomestilo ali popravo izgub ali škode, ki so jo povzročili takšni tvegani dogodki in za kritje stroškov izkoreninjenja škodljivih organizmov na rastlinah, lahko dodeljena v skladu temi smernicami in še vedno lahko velja za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe. Poleg tega se zaradi varovanja javnega zdravja in ob upoštevanju izrednih razmer v določenih pogojih ne bi smelo razlikovati med gospodarskim položajem podjetja za pomoč za uničenje in odstranitev poginulih živali iz oddelka 1.2.1.4 in za pomoč za ukrepe izkoreninjenja v primeru bolezni živali iz točke (375)(c) oddelka 1.2.1.3.

(27)

Pri oceni pomoči, dodeljene podjetju, ki je predmet neporavnanega naloga za izterjavo, izdanega po predhodnem sklepu Komisije, ki je pomoč razglasil za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, bo Komisija upoštevala znesek pomoči, ki ga je še treba izterjati (17). Navedeno se ne uporablja za pomoč za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, v skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe.

(28)

Komisija ne bo odobrila pomoči za izvozne dejavnosti v tretje države ali v države članice, ki bi bile neposredno povezane z izvoženimi količinami, pomoči, ki je pogojena s prednostno uporabo domačega blaga pred uvoženim, ali pomoči za vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali za druge izdatke, povezane z izvoznimi dejavnostmi. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, raziskav ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu, načeloma ne pomeni izvozne pomoči.

(29)

Države članice morajo upoštevati, da je treba sistem financiranja, npr. s parafiskalnimi dajatvami, priglasiti, če je sistem sestavni del ukrepa pomoči (glej zadevo T-275/11, točke od 41 do 44) (18).

(30)

Komisija bo vse ukrepe pomoči, ki niso vključeni v te smernice ali v druga zadevna pravila o državni pomoči, ocenila za vsak primer posebej na podlagi člena 107(3) Pogodbe, pri čemer bo upoštevala pravila iz členov 107, 108 in 109 Pogodbe ter SKP in smiselno tudi te smernice, če bo to mogoče. Države članice, ki priglasijo pomoč, ki ni vključena v področje uporabe teh smernic, bodo morale dokazati, da zadevna pomoč izpolnjuje skupna načela ocenjevanja, določena v poglavju 3 dela I teh smernic. Komisija bo takšne ukrepe odobrila le, če pozitivni prispevek k razvoju sektorja jasno prevlada nad tveganji za izkrivljanje konkurence na notranjem trgu in vplivanje na trgovino med državami članicami.

(31)

Načeloma se za poenostavitev pravil o državni pomoči in zaradi podobnosti med podjetji, ki so dejavna v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželskih območjih, in drugimi podjetji splošni instrumenti državne pomoči, ki določajo merila za združljivost pomoči, uporabljajo za sektorje, ki so zajeti v te smernice. To zlasti zadeva Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, Okvir za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (19), kot je bil spremenjen ali nadomeščen, Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014-2020 (20), kot so bile spremenjene ali nadomeščene, Smernice EU za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (21), kot so bile spremenjene ali nadomeščene, Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (22), kot so bile spremenjene ali nadomeščene, Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev (23), kot je bilo spremenjeno ali nadomeščeno, Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov, za katero velja posamična priglasitev (24), kot je bilo spremenjeno ali nadomeščeno, in instrumente, povezane s storitvami splošnega gospodarskega pomena (25).

(32)

Zgoraj navedeni horizontalni instrumenti se uporabljajo za proizvodnjo, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, razen če so v teh smernicah določena posebna pravila. Te smernice zagotavljajo posebne ukrepe okoljske pomoči, kot so pomoč za kmetijsko-okoljske in kmetijsko-podnebne obveznosti ter obveznosti na področju dobrobiti živali (oddelek 1.1.5 dela II), pomoč za omejitve, povezane z območji Natura 2000 in okvirno direktivo o vodah (26) (oddelek 1.1.6 dela II), ter pomoč za ekološko kmetovanje (oddelek 1.1.8 dela II). Pomoči za naložbe z okoljskimi cilji na področju primarne kmetijske proizvodnje je ovrednotena v skladu s pravili, določenimi v oddelku 1.1.1.1 dela II teh smernic. Pomoč za varstvo okolja v korist podjetjem, dejavnim na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, se bo štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz Smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020. Pomoč za naložbe v varčevanje z energijo in obnovljive vire energije je izključena iz področja uporabe poglavij 2 in 3 dela II teh smernic, saj mora biti takšna pomoč v skladu z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah ali Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020. Vendar pa pomoč za naložbe, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije ali proizvodnjo biogoriv na kmetijskih gospodarstvih, spada na področje uporabe teh smernic, pod pogojem, da ta proizvodnja ne presega povprečne letne porabe goriv ali energije zadevnega kmetijskega gospodarstva (oddelek 1.1.1.1).

(33)

Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (27) se zaradi posebnosti sektorja ne uporabljajo za pomoč za proizvodnjo primarnih proizvodov. Vendar pa se v obsegu, ki ga določajo te smernice, uporabljajo za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

(34)

Splošna pravila o državni pomoči kakor tudi bolj specifične določbe iz teh smernic lahko zadevajo podjetja, dejavna v gozdarskem sektorju ali na podeželskih območjih. Kjer je primerno, se pomoč podjetjem, dejavnim v gozdarskem sektorju ali na podeželskih območjih, lahko šteje za združljivo pod pogoji in v skladu s splošnimi pravili Unije o državni pomoči (zlasti s smernicami o državni regionalni pomoči za obdobje 2014–2020, okvirom za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije in smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020.

(35)

V teh smernicah:

(36)

Če so izpolnjeni pogoji člena 107(1) Pogodbe, morajo države članice Komisiji priglasiti pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželskih območjih v skladu s členom 108(3) Pogodbe in predlaganega ukrepa ne smejo začeti izvajati do sprejema končne odločitve v tem postopku, z izjemo ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o skupinskih izjemah.

(37)

Za individualno pomoč, dodeljeno na podlagi sheme pomoči, še naprej velja obveznost priglasitve v skladu s členom 108(3) Pogodbe, če pomoč presega naslednje pragove za priglasitev:

(38)

Za oceno, ali se ukrep pomoči lahko šteje za združljivega z notranjim trgom v skladu s členom 107(3) Pogodbe, Komisija na splošno analizira, ali zasnova ukrepa pomoči zagotavlja, da pozitiven učinek pomoči pri doseganju cilja skupnega interesa presega morebitne negativne učinke na trgovino in konkurenco.

(39)

Sporočilo o posodobitvi področja državnih pomoči je pozvalo k opredelitvi in določitvi skupnih načel, ki se uporabljajo za oceno združljivosti vseh ukrepov pomoči, ki jih izvaja Komisija. V ta namen bo Komisija štela, da je ukrep pomoči združljiv s Pogodbo samo, če izpolnjuje vsa naslednja merila:

(40)

Nadalje se lahko zahteva naknadna ocena skupnega učinka za nekatere kategorije shem, kakor je določeno v točkah (720) do (723). V teh primerih lahko Komisija omeji trajanje shem (običajno na štiri leta ali manj) z možnostjo naknadne ponovne priglasitve njihovega podaljšanja.

(41)

Če ukrep državne pomoči ali pogoji, ki zanj veljajo (vključno z načinom financiranja, kadar je ta njegov sestavni del), neizogibno povzročajo kršitev prava Unije, pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom (38). Za pomoč, ki neizogibno povzroča kršitev prava EU, se šteje predvsem naslednja pomoč:

(42)

Skupna načela ocenjevanja je treba upoštevati v posebnem smislu SKP. Zato se ta splošna obravnava politike konkurence uporablja za vso pomoč v okviru teh smernic, razen če so v oddelkih 3.1 do 3.7 dela I teh smernic določena odstopanja zaradi posebne obravnave, ki se uporablja v kmetijskem sektorju.

(43)

Cilji pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželskih območjih so zagotoviti vitalno proizvodnjo hrane in spodbujanje učinkovite in trajnostne rabe virov za doseganje pametne in trajnostne rasti.

(44)

Pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželskih območjih bi morala biti tesno povezana s SKP, bi morala biti skladna s cilji razvoja podeželja iz točke (10) teh smernic in združljiva s pravili o skupni ureditvi trgov za kmetijske proizvode.

(45)

Cilji razvoja podeželja bodo skupaj s splošnimi načeli državne pomoči upoštevani pri oceni združljivosti pomoči.

(46)

Komisija meni, da so ukrepi, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 in v skladu z njo ter njenimi izvedbenimi in delegiranimi akti ali kot dodatno nacionalno financiranje v okviru programa razvoja podeželja, per se skladni s cilji razvoja podeželja.

(47)

Glede ukrepov, podobnih ukrepom za razvoj podeželja, ki se financirajo izključno iz nacionalnih sredstev, bi morale države članice za zagotovitev skladnosti z ukrepi za razvoj podeželja, ki jih sofinancira EKSRP v okviru programov razvoja podeželja, dokazati, kako se zadevni ukrep državne pomoči ujema z ustreznimi programi razvoja podeželja in kako je skladen z njimi. Navedeno dokumentacijo je treba priložiti k vsaki priglasitvi.

(48)

Komisija meni, da je načelo prispevanja k ciljem razvoja podeželja izpolnjeno glede ukrepov pomoči v oddelkih 1.2 in 1.3, 2.8 in 2.9 dela II teh smernic, ki ne spadajo na področje uporabe razvoja podeželja, saj je Komisija pridobila dovolj izkušenj glede prispevka navedenih ukrepov k ciljem razvoja podeželja.

(49)

Ob dodelitvi pomoči za naložbene projekte, ki jih je treba priglasiti posamično na podlagi sheme, mora organ, ki dodeli pomoč, dokazati, da bo izbrani projekt prispeval k cilju sheme in s tem k ciljem pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželskih območjih. V ta namen se država članica lahko zanaša na podatke, ki jih zagotovi vložnik, ki zaprosi za pomoč, in morajo opisati pozitivne učinke naložbe.

(50)

Kljub temu, da se zaradi specifičnosti kmetijskega sektorja (39) zanj načeloma uporabljajo pravila o državni pomoči, za njihovo uporabo veljajo določbe iz uredb prvega stebra SKP. To pomeni, da uporaba ukrepov državne pomoči s strani držav članic ne more imeti prednosti pred Uredbo (EU) št. 1308/2013 (40). Zato Komisija ne bo odobrila državne pomoči, ki ni združljiva z določbami o skupni ureditvi trga ali ki bi ovirala pravilno delovanje skupne ureditve.

(51)

Nadaljnji posebni pogoji glede skladnosti z načeli skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov so določeni v oddelku 1.1.1.1 o pomoči za naložbe na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, oddelku 1.1.4 o pomoči za zagon za skupine in organizacije proizvajalcev ter oddelku 1.2.2 o pomoči za zaprtje proizvodnih zmogljivosti dela II teh smernic.

(52)

Člen 11 Pogodbe določa: „Zahteve varstva okolja je treba vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“. Pravna podlaga za bistvene okoljske ukrepe iz 1. in 2. stebra SKP je člen 11 Pogodbe. V skladu s to zahtevo bi si bilo za prednostne naloge Unije za razvoj podeželja treba prizadevati v okviru trajnostnega razvoja. Spodbujanje cilja varovanja okolja s strani Unije, kot določa člen 11 Pogodbe, prav tako upošteva načelo onesnaževalec plača (41). V prihodnjih priglasitvah državne pomoči bi bilo treba zato posebno pozornost usmeriti na okoljska vprašanja. V prihodnje bi morale vse priglasitve državne pomoči vsebovati oceno, ali se pričakuje, da bo dejavnost, za katero se zagotavlja pomoč, kakor koli vplivala na okolje, ali ne. V primerih obstoja vpliva na okolje bi morale priglasitve državne pomoči vsebovati informacije, ki dokazujejo, da ukrep pomoči ne bo povzročil kršitve veljavne zakonodaje Unije o varstvu okolja. V primeru sheme pomoči za naložbe, ki so namenjene povečanju proizvodnje in zajemajo povečano rabo redkih virov ali povečanje onesnaževanja, bo treba na primer dokazati, da shema ne bo povzročila kršitve veljavne zakonodaje Unije, vključno z zakonodajo o varstvu okolja (42), ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (GAEC) navzkrižne skladnosti iz Uredbe (EU) št. 1307/2013. V primeru priglasitve državne pomoči, ki je sestavni del programa razvoja podeželja, bi morala biti okoljska zahteva za ta ukrep državne pomoči enaka okoljski zahtevi ukrepa za razvoj podeželja.

(53)

Da bi se ocenilo, ali je državna pomoč potrebna, da bi se dosegel cilj skupnega interesa, je najprej treba opredeliti težavo, ki zahteva obravnavo. Državna pomoč mora biti usmerjena v primere, pri katerih lahko prispeva pomembne izboljšave, ki jih trg sam ne more doseči.

(54)

Ukrepi državne pomoči lahko pod nekaterimi pogoji dejansko odpravijo tržne pomanjkljivosti in s tem prispevajo k učinkovitemu delovanju trgov ter izboljšanju konkurenčnosti. Poleg tega se lahko državna pomoč v primerih, ko trgi zagotavljajo učinkovite rezultate, vendar se ti štejejo za nezadostne z vidika enakosti ali kohezije, uporabi za zagotovitev bolj zaželenih in pravičnih tržnih rezultatov.

(55)

Komisija za namene teh smernic meni, da trg ne izpolnjuje pričakovanih ciljev brez posredovanja države v zvezi z ukrepi pomoči, ki izpolnjujejo posebne pogoje, določene v delu II teh smernic. Zato bi morala takšna pomoč veljati za potrebno za dosego ciljev skupnega interesa, določenih v oddelku 3.1 dela I teh smernic.

(56)

Predlagani ukrep pomoči mora biti ustrezen instrument politike, ki obravnava zadevni cilj politike. Ukrep pomoči se ne šteje za združljivega, če je enak pozitiven prispevek k ciljem SKP in zlasti regionalnega razvoja mogoče doseči z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politik ali drugimi, manj izkrivljajočimi vrstami pomoči. Pomembno se je zavedati, da za doseganje navedenih ciljev morda obstajajo drugi, boljši instrumenti, na primer reguliranje, tržno zasnovani instrumenti, razvoj infrastrukture in izboljšanje poslovnega okolja.

(57)

Komisija meni, da je pomoč, dodeljena v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželskih območjih, ki izpolnjuje posebne pogoje, določene v ustreznih oddelkih dela II teh smernic, ustrezen instrument politike.

(58)

Če se država članica odloči vzpostaviti ukrep, podoben ukrepu za razvoj podeželja, ki se financira izključno iz nacionalnih sredstev, vendar je istočasno isti ukrep predviden v ustreznem programu razvoja podeželja, mora dokazati prednosti takega nacionalnega instrumenta pomoči v primerjavi z zadevnim ukrepom programa razvoja podeželja.

(59)

Pomoč se lahko dodeli v različnih oblikah. Vendar bi morale države članice zagotoviti, da se pomoč dodeli v obliki, ki bo verjetno povzročila najmanjše izkrivljanje trgovine in konkurence.

(60)

Kadar je predvidena posebna oblika za ukrep pomoči, ki je opisan v delu II teh smernic, se takšna oblika šteje za ustrezen instrument pomoči za namene teh smernic.

(61)

Komisija v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, sofinanciranimi iz EKSRP ali dodeljenimi kot dodatno nacionalno financiranje tako sofinanciranih ukrepov za razvoj podeželja, nadalje meni, da je pomoč, dodeljena v obliki, predvideni v ustreznem ukrepu za razvoj podeželja, ustrezen instrument pomoči.

(62)

V zvezi s pomočjo za naložbe, ki ni vključena v Uredbo (EU) št. 1305/2013 kot del programa za razvoj podeželja ali dodatno nacionalno financiranje takšnih ukrepov za razvoj podeželja, mora država članica, če je pomoč dodeljena v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist (na primer neposredna nepovratna sredstva, davčne oprostitve ali znižanja davkov, prispevki za socialno varnost ali drugi obvezni prispevki itd.), utemeljiti, zakaj so druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih (na primer posojila z nizko obrestno mero ali popust na obresti, državna jamstva ali drugačen način zagotavljanja kapitala pod ugodnimi pogoji), manj primerne.

(63)

V zvezi z gozdarskimi ukrepi iz oddelka 2.8 dela II teh smernic morajo države članice dokazati, da ekoloških, zaščitnih in rekreacijskih ciljev, za katere si prizadevajo, ni mogoče doseči z gozdarskimi ukrepi, podobnimi ukrepom za razvoj podeželja iz poglavij 2.1 do 2.7 dela II teh smernic.

(64)

V primeru več kategorij pomoči, kot so pomoč za kritje stroškov dejavnosti tržnih raziskav, zasnove in oblikovanja proizvodov in za pripravo vlog za priznanje shem kakovosti, pomoč za ukrepe za prenos znanja in informacij, pomoč za storitve svetovanja, pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu, pomoč za promocijske ukrepe, pomoč za nadomestilo za stroške preprečevanja in izkoreninjenja bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za živinorejski sektor, se mora končnim upravičencem pomoč dodeliti posredno, v naravi, v obliki subvencioniranih storitev. V teh primerih se pomoč izplača ponudniku zadevne storitve ali dejavnosti.

(65)

Ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom ne vpliva na veljavna pravila za javna naročila ter na načela preglednosti, odprtosti in nediskriminacije v postopku za izbiro ponudnika storitve.

(66)

Pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželskih območjih se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Spodbujevalni učinek nastopi, ko pomoč spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju sektorja, ki je brez pomoči ne bi opravljalo oziroma bi jo opravljalo na omejen ali drugačen način. Pomoč pa vendar ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti.

(67)

Razen če zakonodaja Unije ali te smernice izrecno določajo izjeme, se enostranski ukrepi državne pomoči, ki so namenjeni le izboljšanju finančnega položaja podjetij in nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, ter zlasti pomoč, ki je dodeljena le na podlagi cene, količine, proizvodne enote ali enote proizvodnih sredstev, štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki je nezdružljiva z notranjim trgom. Poleg tega zaradi svoje narave takšna pomoč lahko vpliva na mehanizme, ki urejajo ureditev notranjega trga.

(68)

Zaradi teh razlogov je Komisija odobrila pomoč za omogočanje skladnosti z obveznimi standardi le v obsegu, v katerem izpolnjuje cilje politike razvoja podeželja.

(69)

Zaradi istih razlogov mora biti pomoč, dodeljena v skladu z oddelkoma 1.2 in 2.8.5 dela II teh smernic omejena na pomoč podjetjem, dejavnim v kmetijskem in gozdarskem sektorju, ki se kljub ustreznemu prizadevanju, da bi čim bolj omejila ta tveganja, spoprijemajo z različnimi težavami. Državna pomoč podjetij ne bi smela spodbujati k prevzemanju nepotrebnih tveganj. Podjetja, dejavna v kmetijskem in gozdarskem sektorju, bi morala sama nositi posledice nepreudarne izbire proizvodnih metod ali proizvodov.

(70)

Iz istih razlogov Komisija meni, da pomoč ne pomeni spodbude za upravičenca v vseh primerih, v katerih se je izvajanje zadevnega projekta ali dejavnosti začelo že pred vlogo upravičenca za pomoč, naslovljeno na nacionalne organe.

(71)

Vloga za pomoč mora vsebovati vsaj ime vložnika in velikost podjetja, opis projekta ali dejavnosti, vključno z njegovo oziroma njeno lokacijo ter datumom začetka in konca, znesek pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in upravičene stroške.

(72)

Poleg tega morajo velika podjetja v vlogi opisati stanje brez pomoči, tj. obratni hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, in predložiti dokumentarna dokazila v podporo obratnemu hipotetičnemu scenariju, opisanemu v vlogi.

(73)

Organ, ki dodeljuje pomoč, mora ob prejemu vloge preveriti verodostojnost obratnega hipotetičnega scenarija in potrditi, da ima pomoč zahtevani spodbujevalni učinek. Obratni hipotetični scenarij je verodostojen, če je resničen in se nanaša na dejavnike odločanja, ki prevladujejo v času odločitve upravičenca glede zadevnega projekta ali dejavnosti.

(74)

Z odstopanjem od točk (70) do (73) se za pomoč, dodeljeno SME v obliki davčnih ugodnosti, šteje, da ima spodbujevalni učinek, če shema pomoči vzpostavi pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili in brez nadaljnjega uveljavljanja diskrecijske pravice države članice in če je bila shema pomoči sprejeta ter je veljala pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, za katero se zagotavlja pomoč. Slednji pogoj se ne uporablja za sheme, ki so naslednice davčnih shem, če je bila dejavnost vključena že v prejšnje davčne sheme v obliki davčnih ugodnosti.

(75)

Z odstopanjem od točk (70) do (74) se za naslednje vrste pomoči iz teh smernic ne zahteva spodbujevalni učinek ali se zanje domneva, da imajo spodbujevalni učinek:

(76)

Država članica mora za pomoč za naložbe, ki jo je treba priglasiti posamično, poleg navedenih zahtev predložiti nedvoumna dokazila, da pomoč dejansko vpliva na izbrano naložbo. Država članica mora za celovito oceno predložiti ne le informacije v zvezi s projektom, ki prejema pomoč, ampak tudi celovit opis hipotetičnega scenarija, po katerem upravičencu noben javni organ ne bi dodelil nobene pomoči.

(77)

Države članice so pozvane, naj se opirajo na dokumente, na primer uradne dokumente uprav podjetij, ocene tveganja, vključno z oceno tveganja, povezanega z določeno lokacijo, finančna poročila, notranje poslovne načrte, mnenja strokovnjakov in druge študije, povezane z naložbenim projektom, ki se ocenjuje. Dokumenti, ki vsebujejo informacije o napovedih glede povpraševanja in stroškov ter finančnih napovedih, dokumenti, ki so predloženi odboru za naložbe in ki podrobno opisujejo različne naložbene scenarije, ali dokumenti, ki so predloženi finančnim institucijam, lahko državam članicam pomagajo pri dokazovanju spodbujevalnega učinka.

(78)

V zvezi s tem se lahko raven donosnosti oceni z uporabo metodologij, ki so ustaljene v zadevnem sektorju in ki lahko vključujejo metode za ocenjevanje neto sedanje vrednosti projekta (NVP) (43), notranje stopnje donosa (IRR) (44) ali povprečnega donosa na vložena sredstva (ROCE). Donosnost projekta je treba primerjati z običajnimi stopnjami donosa podjetja pri drugih podobnih naložbenih projektih. Če te stopnje niso na voljo, se donosnost projekta primerja s stroški kapitala celotnega podjetja ali stopnjami donosa, ki so običajne v zadevnem sektorju.

(79)

Kadar ni znan noben obratni hipotetični scenarij, se lahko spodbujevalni učinek predpostavlja v primeru likvidnostne vrzeli, tj. kadar stroški naložbe presegajo neto sedanjo vrednost pričakovanega poslovnega dobička naložbe na podlagi predhodnega poslovnega načrta.

(80)

Če pomoč ne spremeni ravnanja upravičenca s spodbujanjem dodatnih naložb, to pomeni, da nima pozitivnih učinkov za razvoj zadevnega sektorja. Zato pomoč ne bo odobrena, kadar se zdi, da bi bilo mogoče enake naložbe še vedno izvajati brez pomoči.

(81)

Za pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželskih območjih se šteje, da je sorazmerna, če je znesek pomoči na upravičenca omejen na najmanjši znesek, ki je potreben za doseganje želenega skupnega cilja.

(82)

Komisija meni, da bi moral biti znesek pomoči zato, da je pomoč sorazmerna, načeloma nižji od upravičenih stroškov. To ne posega v pravila za okoljske ali druge javne spodbude, ki so izrecno določene v oddelkih 1.1.3 in 1.2.2 dela II teh smernic.

(83)

Komisija v teh smernicah za zagotovitev predvidljivosti in enakih konkurenčnih pogojev nadalje uporablja največje intenzivnosti pomoči. Kadar največje intenzivnosti pomoči ni mogoče določiti, na primer v primeru pomoči za zagon za mlade kmete in razvoj malih kmetij, bi bilo treba določiti najvišje zneske pomoči, opredeljene v nominalnem smislu, da bi zagotovili sorazmernost pomoči.

(84)

Če so upravičeni stroški pravilno izračunani in upoštevane največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, določeni v oddelku II teh smernic, se šteje, da je merilo sorazmernosti izpolnjeno.

(85)

Največjo intenzivnost pomoči in znesek pomoči mora organ, ki dodeli pomoč, izračunati ob dodelitvi pomoči. Upravičene stroške je treba podpreti z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov je treba uporabiti samo zneske, od katerih niso bili odbiti nikakršni davki ali druge dajatve.

(86)

Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen do pomoči, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV ni izterljiv.

(87)

Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki niso nepovratna sredstva, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu pomoči.

(88)

Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi pomoči. Upravičeni stroški se diskontirajo na vrednost, ki so jo imeli ob dodelitvi pomoči. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja na datum dodelitve pomoči.

(89)

Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi diskontnih stopenj, ki veljajo v različnih trenutkih, ko davčna ugodnost stopi v veljavo.

(90)

Glede pomoči za naložbe na podeželskih območjih se mora največja intenzivnost pomoči za velike naložbene projekte zmanjšati na prilagojeni znesek pomoči, kot je določen v točki (35)31. Poleg tega se povečane intenzivnosti pomoči za MSP ne smejo uporabljati za velike naložbene projekte.

(91)

Kadar so obveznosti iz točk 1.1.5.1, 1.1.8, 2.3 in 3.4 dela II teh smernic izražene v enotah, ki se razlikujejo od tistih iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1305/2013, lahko države članice izračunavajo izplačila na podlagi navedenih drugih enot. V takšnih primerih morajo države članice zagotoviti, da se upoštevajo najvišji zneski na leto.

(92)

Razen pomoči za obveznosti reje lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, iz oddelka 1.1.5.1, se pomoč iz oddelkov 1.1.5.1, 1.1.8, 2.3 in 3.4 dela II teh smernic ne sme dodeliti na glavo velike živine. Količniki za pretvorbo različnih kategorij živali v glave velike živine so določeni v Prilogi II k Izvedbenem aktu k Uredbi (EU) št. 1305/2013.

(93)

Države članice lahko določijo znesek pomoči za ukrepe ali vrste dejavnosti iz oddelkov 1.1.5., 1.1.6, 1.1.7, 1.1.8, 2.3, 3.4 in 3.5 dela II teh smernic na podlagi standardnih predpostavk glede dodatnih stroškov in izpada dohodka. Države članice bi morale zagotoviti, da izračuni in ustrezna pomoč (a) vsebujejo samo preverljive elemente; (b) temeljijo na številkah, ki so ustrezno strokovno utemeljene; (c) jasno navajajo vir uporabljenih podatkov; (d) so razdeljeni tako, da po potrebi upoštevajo regionalne oziroma lokalne pogoje ter dejansko rabo zemljišča; in (e) ne vsebujejo elementov, ki so povezani s stroški naložbe.

(94)

Pri ocenjevanju združljivosti pomoči bo Komisija upoštevala zavarovanje, ki ga je upravičenec do pomoči sklenil ali bi ga lahko sklenil. Glede pomoči za nadomestitev izgub, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se lahko za preprečitev tveganja izkrivljanja konkurence pomoč z največjo intenzivnostjo pomoči dodeli le podjetju, ki za takšne izgube ne more biti krito z zavarovanjem. Zato je treba za nadaljnje izboljšanje obvladovanja tveganja upravičence spodbujati k sklenitvi zavarovanja, kadar je to mogoče.

(95)

Praviloma se bo pomoč za naložbe, ki jo je treba priglasiti posamično, štela za omejeno na najmanjšo potrebno, če znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložbe na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij ob odsotnosti pomoči. Podobno morajo v primeru pomoči za naložbe, ki se dodeli velikim podjetjem v okviru priglašene sheme, države članice zagotoviti, da je znesek pomoči omejen na najmanjšega potrebnega, kar se določi na osnovi pristopa „neto dodatnih stroškov“.

(96)

Znesek pomoči ne bi smel presegati najnižjega zneska, ki je potreben za zadostno donosnost projekta, npr. ne bi smel povzročiti povečanja njegove notranje stopnje donosa nad običajne stopnje donosa zadevnega podjetja pri drugih podobnih naložbenih projektih oziroma, če navedene stopnje niso na voljo, povečanja njegove notranje stopnje donosa, tako da je ta višja od stroškov kapitala celotnega podjetja, ki so običajni za zadevni sektor.

(97)

Pri pomoči za naložbe velikim podjetjem v okviru priglašenih shem mora država članica zagotoviti, da znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložb na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij brez pomoči. Uporabiti se mora metoda, pojasnjena v točki (96), skupaj z največjimi dovoljenimi intenzivnostmi pomoči kot zgornjo mejo.

(98)

Glede pomoči za naložbe, ki jo je treba priglasiti posamično, bo Komisija z uporabo metode iz točke (96) preverila, ali znesek pomoči presega najnižji znesek, ki je potreben za zadostno donosnost projekta. Izračuni, ki se uporabljajo za analizo spodbujevalnega učinka, se lahko uporabljajo tudi pri ocenjevanju, ali je pomoč sorazmerna. Država članica mora dokazati sorazmernost na podlagi dokumentacije iz točke (77). Ta zahteva se ne uporablja za pomoč za naložbe, povezano s primarno kmetijsko proizvodnjo.

(99)

Pomoč se lahko dodeli hkrati na podlagi več shem ali skupaj z ad hoc pomočjo, pod pogojem, da skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt ne presega zgornjih meja pomoči iz teh smernic.

(100)

Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo, če se te pomoči nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to vrsto pomoči v skladu s temi smernicami.

(101)

Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov iz oddelkov 1.1.2 in 3.3. dela II teh smernic se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo z opredeljivimi upravičenimi stroški. Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov se lahko na podlagi teh smernic, drugih smernic o državni pomoči, uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa, ki ga je sprejela Komisija, glede na posebne okoliščine posameznega primera kumulira z drugimi državnimi pomočmi brez opredeljivih upravičenih stroškov do najvišjega ustreznega praga skupnega financiranja.

(102)

Državna pomoč za kmetijski sektor se ne sme kumulirati s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v teh smernicah.

(103)

Kadar so finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic, združena z državno pomočjo, se bo pri ugotavljanju, ali so bili spoštovani pragi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ter zgornje meje, upoštevala le državna pomoč, če skupni znesek javnega financiranja, ki je bilo dodeljeno v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, določene v veljavnih predpisih prava Unije.

(104)

Pomoč, odobrena v skladu s temi smernicami, se ne sme kumulirati s katero koli pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v teh smernicah.

(105)

Pomoč za naložbe, katerih cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala iz točke (143)(e), se ne sme kumulirati s pomočjo za nadomestilo materialne škode iz oddelkov 1.2.1.1, 1.2.1.2 in 1.2.1.3 teh smernic.

(106)

Dvojno financiranje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz oddelkov 1.1.5.1, 1.1.6, 1.1.8 in 3.5 dela II teh smernic, ter enakovrednih praks iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 je treba izključiti. Revizijska klavzula iz točke (724) teh smernic bi morala prav tako zagotavljati izogibanje dvojnemu financiranju.

(107)

Pomoč za zagon za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju, kot je določeno v oddelku 1.1.4 dela II teh smernic, se ne sme kumulirati z drugo pomočjo za ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem sektorju, določeno v členu 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013. Pomoč za zagon za mlade kmete in pomoč za zagon za razvoj malih kmetij, kot je določeno v oddelku 1.1.2, se ne sme kumulirati z drugo pomočjo za zagon podjetij za mlade kmete ali za razvoj malih kmetij, kot je določeno v členu 19(1)(a) (i) in (iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013, če bi bil s tako kumulacijo presežen znesek pomoči, ki je določen v teh smernicah.

(108)

Da je pomoč združljiva, morajo biti negativni učinki ukrepa pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami omejeni, odtehtati pa jih morajo pozitivni učinki v smislu prispevka k cilju skupnega interesa.

(109)

Komisija bo pri ocenjevanju negativnih učinkov ukrepa pomoči svojo analizo izkrivljanja konkurence osredotočila na predvidljiv vpliv, ki ga ima pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželskih območjih na konkurenco med podjetji na prizadetih trgih proizvodov (45).

(110)

Če je pomoč v izhodišču dobro usmerjena, sorazmerna in omejena na neto dodatne stroške, se negativen vpliv pomoči omili in tveganje, da bi pomoč neupravičeno izkrivljala konkurenco, je bolj omejeno. Komisija nato določi največje intenzivnosti pomoči. Te predstavljajo osnovno zahtevo za združljivost, katere cilj je preprečiti uporabo državne pomoči za projekte, pri katerih razmerje med zneskom pomoči in upravičenimi stroški velja za zelo visoko in je še posebej verjetno, da bo izkrivljajoče. Na splošno velja, da večji kot so verjetni pozitivni učinki projekta, ki prejema pomoč, in večja, kot je verjetna potreba po pomoči, večja bo zgornja meja intenzivnosti pomoči.

(111)

Vendar lahko pomoč tudi v primerih, ko je potrebna in sorazmerna, povzroči spremembo vedenja upravičencev, kar povzroči izkrivljanje konkurence. Navedeno je bolj verjetno v kmetijskem sektorju, ki se od ostalih trgov razlikuje po posebni strukturi primarne kmetijske proizvodnje, za katero je značilna udeležba velikega števila majhnih podjetij. Na takšnih trgih je tveganje za izkrivljanje konkurence veliko, čeprav so dodeljeni le majhni zneski.

(112)

Pomoč za kmetijski in gozdarski sektor ter za podeželska območja lahko povzroči dve glavni vrsti verjetnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Gre za izkrivljanje proizvodnega trga in učinke na lokacijo. Obe vrsti lahko privedeta do neučinkovitosti pri alokaciji, ki ovirajo gospodarsko uspešnost notranjega trga, in težav v zvezi z distribucijo, ker pomoč vpliva na porazdelitev gospodarskih dejavnosti po regijah.

(113)

Načeloma Komisija meni, da je negativen učinek pomoči na konkurenco in trgovino v primeru, ko izpolnjuje pogoje in ne presega relevantnih največjih intenzivnosti pomoči, določenih v ustreznih oddelkih dela II teh smernic, zaradi njenih pozitivnih učinkov na razvoj sektorja omejen na minimum.

(114)

Vendar glede na to, da ima pomoč za naložbe podjetjem, ki so dejavna v postopku predelave in trženja kmetijskih proizvodov, in podjetjem, ki so dejavna v drugih sektorjih, npr. v sektorju živilske predelave (46), lahko podobne izkrivljajoče učinke na konkurenco in trgovino, se morajo splošni nazori politike konkurence uporabljati enako za vse navedene sektorje. Zato se morajo pogoji iz točk (115) do (127) upoštevati glede pomoči za naložbe za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov v gozdarskem sektorju in na podeželskih območjih.

(115)

Sheme pomoči ne smejo povzročati znatnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Zlasti velja, da tudi v primeru, da se izkrivljanje lahko šteje za omejeno na ravni posamezne pomoči (pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji za pomoč za naložbe), sheme pomoči za naložbe kumulativno vseeno lahko povzročijo visoko raven izkrivljanja. Taka izkrivljanja lahko zadevajo trge končnih izdelkov z ustvarjanjem ali poslabšanjem težav s presežnimi zmogljivostmi ali z ustvarjanjem, povečanjem ali ohranjanjem velike tržne moči nekaterih upravičencev na način, ki negativno vpliva na dinamične spodbude. Pomoč, razpoložljiva v okviru shem pomoči za naložbe, lahko povzroči tudi znatno zmanjšanje gospodarske dejavnosti na drugih območjih Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Pri shemi pomoči za naložbe, osredotočeni na nekatere sektorje, je tveganje za taka izkrivljanja še bolj izrazito.

(116)

Zato mora zadevna država članica dokazati, da bodo ob upoštevanju velikosti zadevnih projektov, posamičnih in skupnih zneskov pomoči, pričakovanih upravičencev, značilnosti ciljnih sektorjev itd. morebitni negativni učinki v največji možni meri omejeni. Da bi lahko Komisija ocenila verjetne negativne učinke, se država članica spodbuja, da predloži vse ocene učinka, ki jih ima na voljo, ter naknadna vrednotenja podobnih predhodnih shem.

(117)

Komisija pri ocenjevanju negativnih učinkov individualne pomoči za naložbe posebno pozornost nameni negativnim učinkom, povezanim z izgradnjo presežne zmogljivosti na trgih v recesiji, preprečevanjem izstopa in pojmom velike tržne moči. Ti negativni učinki so opisani v točkah (118) do (127), izravnati pa jih morajo pozitivni učinki pomoči.

(118)

Za opredelitev in oceno možnega izkrivljanja konkurence in trgovine bi morale države članice predložiti dokaze, ki Komisiji omogočajo, da opredeli zadevne proizvodne trge (tj. proizvode, na katere vpliva sprememba ravnanja upravičenca do pomoči) ter prizadete konkurente in stranke/potrošnike.

(119)

Komisija za oceno navedenih morebitnih izkrivljanj uporablja različna merila, kot so struktura trga za zadevni proizvod, uspešnost trga (recesija ali rast trga), postopek za izbiro upravičenca do pomoči, vstopne in izstopne ovire, diferenciacija proizvodov.

(120)

Sistematično zanašanje podjetja na državno pomoč lahko kaže, da podjetje samo ni kos konkurenci ali da uživa neupravičene prednosti v primerjavi s svojimi konkurenti.

(121)

Komisija razlikuje dva glavna vira možnih negativnih učinkov na proizvodne trge:

(122)

Da bi ocenili, ali je s pomočjo mogoče vzpostaviti ali ohraniti neučinkovite tržne strukture, bo Komisija upoštevala dodatno proizvodno zmogljivost, ki jo je ustvaril projekt, in morebitno nezadostno delovanje trga.

(123)

Če zadevni trg raste, je običajno manj razlogov za skrb, da bo pomoč negativno vplivala na dinamične spodbude ali neupravičeno ovirala izstop ali vstop.

(124)

Skrb je bolj utemeljena, če trgi upadajo. V zvezi s tem Komisija razlikuje med primeri, pri katerih je relevantni trg dolgoročno gledano strukturno v recesiji (tj. kaže negativno stopnjo rasti), in primeri, pri katerih je relevantni trg relativno v recesiji (tj. kaže pozitivno stopnjo rasti, vendar ne presega referenčne stopnje rasti).

(125)

Slabo delovanje trga se bo običajno merilo glede na BDP EGP v zadnjih treh letih pred začetkom projekta (referenčna stopnja); določi se lahko tudi na podlagi predvidenih stopenj rasti v naslednjih treh do petih letih. Kazalniki lahko vključujejo predvideno prihodnjo rast zadevnega trga in posledične pričakovane stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ter verjeten učinek večje zmogljivosti na konkurente prek njenih učinkov na cene in stopnje dobička.

(126)

V nekaterih primerih ocena rasti na proizvodnem trgu v EGP morda ni primerna za celovito oceno učinkov pomoči, zlasti če je geografski trg globalen. V takih primerih Komisija obravnava učinek pomoči na zadevne tržne strukture, zlasti možnost, da izrine proizvajalce iz EGP.

(127)

Pri ocenjevanju obstoja velike tržne moči bo Komisija upoštevala položaj upravičenca v določenem časovnem obdobju pred prejetjem pomoči in pričakovani tržni položaj po dokončanju naložbe. Komisija bo upoštevala tržne deleže upravičenca in njegovih konkurentov ter druge ustrezne dejavnike, na primer tržno strukturo, tako da bo obravnavala koncentracijo na trgu, možne ovire za vstop (47), kupno moč (48) in ovire za širitev ali izstop.

(128)

Države članice morajo zagotoviti objavo naslednjih informacij na izčrpnem spletnem mestu o državni pomoči na nacionalni ali regionalni ravni:

(129)

Za sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti se informacije o znesku individualne pomoči lahko podajo v naslednjih razponih (v milijonih EUR): 0,06 – 0,5 izključno za primarno kmetijsko proizvodnjo; 0,5-1; 1 do 2; 2 do 5; 5 do 10; 10 do 30; ter 30 in več.

(130)

Če je individualna pomoč dodeljena v okviru Uredbe (EU) št. 1305/2013 in se bodisi sofinancira iz EKSRP ali je dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe, se zadevne države članice lahko odločijo, da je ne objavijo na spletni strani državne pomoči iz točke (128), pod pogojem, da je bila dodelitev individualne pomoči že objavljena v skladu s členi 111, 112 in 113 Uredbe (EU) št. 1306/2013. V tem primeru bi se morala država članica na spletnem mestu o državni pomoči iz točke (128) sklicevati na spletno stran iz člena 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 .

(131)

Take informacije je treba objaviti po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, jih hraniti najmanj 10 let, na voljo splošni javnosti pa morajo biti brez omejitev (49). Državam članicam zgoraj navedenih informacij ni treba objaviti pred 1. julijem 2016 (50).

(132)

Države članice morajo zaradi preglednosti izvesti poročanje in revizijo, kot je zahtevno v poglavju 2 oddelka III teh smernic.

(133)

Ta oddelek se uporablja za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezana s primarno kmetijsko proizvodnjo, ter naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

(134)

Pomoč za naložbe iz oddelkov 1.1.1.1, 1.1.1.2, 1.1.1.3 in 1.1.1.4 dela II teh smernic mora biti v skladu z naslednjimi pogoji: če skupna ureditev trga, vključno s shemami neposrednih podpor, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), omeji proizvodnjo ali podporo Unije na ravni posameznih podjetij, gospodarstev ali predelovalnih obratov, se državna pomoč ne nameni za naložbe, s katerimi bi proizvodnja presegla navedene omejitve.

(135)

Komisija bo pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko predelavo, štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če je pomoč v skladu s skupnimi načeli ocenjevanja iz teh smernic, splošnimi pogoji za pomoč za naložbe, določenimi v točki (134) teh smernic, in z naslednjimi pogoji.

(136)

Ta oddelek se uporablja za pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo. Naložbo izvede eden ali več upravičencev ali pa se naložba nanaša na opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki ga uporablja eden ali več upravičencev.

(137)

Ta oddelek se uporablja tudi za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva v zvezi s proizvodnjo biogoriv ali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na gospodarstvih, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(138)

Če naložbo v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s ciljem uporabe za lastne energijske potrebe ali v proizvodnjo biogoriva na gospodarstvu izvede več kot eno kmetijsko gospodarstvo, je letna povprečna poraba enaka povprečni letni porabi vseh upravičencev.

(139)

Države članice morajo zahtevati izpolnjevanje minimalnih standardov za energijsko učinkovitost naložb v infrastrukturo za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki porabljajo ali proizvajajo energijo, če takšni standardi obstajajo na nacionalni ravni.

(140)

Naložbe v obrate, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije iz biomase, niso upravičene do pomoči, razen če se izkoristi najmanjši odstotek toplotne energije, ki ga določijo države članice.

(141)

Države članice morajo določiti pragove za največje deleže žit in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ki se uporabljajo za proizvodnjo energije iz biomase, vključno z biogorivi, za posamezne vrste obratov. Pomoč za projekte s področja energije iz biomase mora biti omejena na energijo iz biomase, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila, določena v zakonodaji Unije, vključno s členom 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(142)

Če proizvodna zmogljivost obrata presega povprečno letno porabo upravičenca ali upravičencev, kakor je določeno v točkah (137) in (138)teh smernic, morajo države članice izpolnjevati pogoje, določene v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020, razen če je takšna pomoč izvzeta iz obveznosti priglasitve.

(143)

Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:

(144)

Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(145)

Pomoč se ne dodeli za:

(146)

Z odstopanjem od točke (145)(c) se lahko dodeli pomoč za nakup živali, ki se opravi za namen točke (143)(e) teh smernic.

(147)

Z odstopanjem od točke (145)(c) se lahko dodeli pomoč za nakup plemenskih živali za izboljšanje genske kakovosti čred, pod pogojem, da izpolnjuje naslednje pogoje:

(148)

Z odstopanjem od točke (145)(d) se lahko pomoč za izpolnjevanje standardov dodeli, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(149)

Glede namakanja novih in obstoječih namakalnih območij se bodo za upravičene stroške štele le naložbe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(150)

Območja, ki niso namakana, vendar je na njih nedavno deloval namakalni objekt, kar ugotovijo in utemeljijo države članice, se lahko štejejo za namakalna območja za namen ugotavljanja neto povečanja namakalnega območja.

(151)

V primeru namakanja lahko od 1. januarja 2017 pomoč izplača le država članica, ki za spoštovanje območja povodja, na katerem se izvede naložba, zagotovi ustrezni prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov vodnih storitev s strani kmetijskega sektorja v skladu s prvo alineo člena 9(1) Direktive 2000/60/ES, pri čemer se po potrebi upoštevajo družbeni, okoljski in gospodarski vplivi povračila ter geografske in podnebne razmere ene ali več prizadetih regij;

(152)

Intenzivnost pomoči ne sme presegati:

(153)

Stopnje intenzivnosti pomoči iz točke (152) se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če najvišji skupni znesek pomoči ne presega 90 % za :

(154)

Največja intenzivnost pomoči za neproizvodne naložbe iz točke (143)(d) in za obnovo proizvodnega potenciala iz točke (143)(e) ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov.

(155)

Največja intenzivnost pomoči za preventivne cilje iz točke (143)(e) ne sme presegati 80 %. Vendar se lahko poveča do 100 %, če naložbo skupaj opravi več upravičencev.

(156)

Komisija bo pomoč za naložbe v ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe, če je pomoč v skladu s skupnimi načeli ocenjevanja, splošnimi pogoji za pomoč za naložbe, določenimi v točki (134) teh smernic, in z naslednjimi pogoji.

(157)

Ta oddelek se uporablja za podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(158)

Pomoč se mora dodeliti za kulturno in naravno dediščino v obliki naravnih krajin in poslopij, ki so jo pristojni javni organi države članice uradno potrdili za kulturno ali naravno dediščino.

(159)

Upravičeni so naslednji stroški ohranjanja kulturne in naravne dediščine:

(160)

Uporabljajo se naslednje intenzivnosti pomoči:

(161)

Komisija bo pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če je pomoč v skladu s skupnimi načeli ocenjevanja iz teh smernic, splošnimi pogoji za pomoč za naložbe, določenimi v točki (134), in z naslednjimi pogoji.

(162)

Ta oddelek se uporablja za podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(163)

Premestitev kmetijskega poslopja mora biti v javnem interesu. Sklicevanje na javni interes, da se utemelji dodeljevanje pomoči iz tega oddelka, se mora opredeliti v zadevnih določbah zadevne države članice.

(164)

Uporabljajo se naslednje intenzivnosti pomoči:

(165)

Komisija bo pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih poslopij štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če je pomoč v skladu s skupnimi načeli ocenjevanja iz teh smernic, splošnimi pogoji za pomoč za naložbe, določenimi v točki (134), in z naslednjimi pogoji.

(166)

Pomoč za biogoriva na osnovi hrane ne bi smela biti odobrena v skladu s tem oddelkom, da bi spodbudili prehod na proizvodnjo naprednejših oblik biogoriv, kot je določeno s horizontalnimi predpisi o državni pomoči za okolje in energijo.

(167)

Ta oddelek se nanaša na pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, kot je navedeno v točki (35)11 in točki (35)12.

(168)

Države članice lahko dodelijo pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, če pomoč izpolnjuje pogoje enega od naslednjih instrumentov pomoči:

(169)

Upravičeni stroški v skladu s točko (168)(c) morajo biti omejeni na:

(170)

Naslednji stroški niso upravičeni:

(171)

Največja intenzivnost pomoči v skladu s temi smernicami ne sme presegati:

(172)

Stopnje pomoči iz točke (171) se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če najvišja intenzivnost pomoči ne presega 90 % za dejavnosti:

(173)

Individualno pomoč, ki presega prag za priglasitev iz točke (37)(a), je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

(174)

Komisija bo pomoč za zagon za mlade kmete in pomoč za zagon za razvoj malih kmetij štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje skupna načela ocenjevanja iz teh smernic in naslednje pogoje.

(175)

Ta oddelek se uporablja za podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(176)

Pomoč se dodeli mladim kmetom, kot so opredeljeni v točki (35)29 teh smernic, ki so mikro ali mala podjetja, ali malim kmetijam. Male kmetije morajo opredeliti države članice na podlagi objektivnih meril in morajo biti omejene na mikro in mala podjetja.

(177)

Države članice morajo določiti zgornje in spodnje pragove za dostop do pomoči v smislu proizvodnega potenciala kmetijskega gospodarstva, merjenega s standardnim rezultatom, kakor je opredeljen v člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1242/2008 (54), ali z enakovredno metodo, za dostop do pomoči za zagon za mlade kmete in razvoj malih kmetij. Spodnji prag za dostop do pomoči za zagon za mlade kmete mora biti višji od zgornjega praga za dostop do pomoči za razvoj malih kmetij.

(178)

Če se pomoč dodeli mlademu kmetu, ki vzpostavlja gospodarstvo v obliki pravne osebe, mora mladi kmet izvajati učinkovit in dolgoročen nadzor nad pravno osebo z vidika sprejemanja odločitev glede upravljanja, ugodnosti in finančnih tveganj. Kadar je več fizičnih oseb, vključno z osebami, ki niso mladi kmetje, udeleženih pri kapitalu ali upravljanju pravne osebe, mora biti mladi kmet zmožen izvrševati takšen učinkovit in dolgoročen nadzor sam ali skupaj z drugimi osebami. Če pravno osebo posamično ali skupaj nadzira druga pravna oseba, se morajo navedene zahteve uporabljati za vse fizične osebe, ki imajo nadzor nad navedeno drugo pravno osebo.

(179)

Pogoj za pomoč mora biti predložitev poslovnega načrta pristojnemu organu zadevne države članice, ki ga je treba začeti izvajati v devetih mesecih od datuma odločitve o dodelitvi pomoči.

(180)

V primeru pomoči za mlade kmete mora poslovni načrt določati, da mora upravičenec v 18 mesecih od datuma vzpostavitve kmetijskega gospodarstva zagotoviti skladnost z opredelitvijo aktivnega kmeta iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(181)

Mladi kmetje, ki nimajo ustreznega poklicnega znanja in sposobnosti, so upravičeni do prejema pomoči, če se zavežejo, da bodo pridobili to poklicno znanje in sposobnosti v 36 mesecih od datuma sprejetja odločitve o dodelitvi pomoči. Navedena zaveza mora biti vključena v poslovni načrt.

(182)

V poslovnem načrtu je treba opisati najmanj naslednje:

(183)

Pomoč se mora zagotoviti ali izplačati v najmanj dveh tranšah ali obrokih v največ petletnem obdobju. V zvezi z mladimi kmeti je pogoj za zadnjo tranšo ali zadnji obrok pomoči pravilno izvajanje poslovnega načrta iz točke (179).

(184)

Najvišji znesek pomoči se mora omejiti na 70 000 EUR na mladega kmeta in 15 000 EUR na malo kmetijo. Države članice morajo določiti znesek pomoči za mlade kmete in pri tem upoštevati tudi družbeno-gospodarske razmere zadevnega območja.

(185)

Komisija bo pomoč za prenos kmetijskih gospodarstev štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje skupna načela ocenjevanja iz teh smernic in naslednje pogoje.

(186)

Ta oddelek se uporablja za podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, ki svoje kmetijsko gospodarstvo trajno prenesejo na drugo podjetje, dejavno v primarni kmetijski proizvodnji.

(187)

Pomoč se dodeli podjetjem, ki so na datum predložitve vloge za pomoč upravičena do sodelovanja v shemi za male kmete, uvedeni z naslovom V Uredbe (EU) št. 1307/2013, in so vsaj eno leto v tej shemi sodelovala ter se obvežejo, da bodo celotno kmetijsko gospodarstvo in ustrezne plačilne pravice trajno prenesla na drugo podjetje.

(188)

Pomoč se mora izplačati v obliki letnih plačil ali enkratnega plačila.

(189)

Pomoč se mora izplačati od dne prenosa kmetijskega gospodarstva do 31. decembra 2020.

(190)

Pomoč ustreza 120 % letnega plačila, do katerega je upravičenec upravičen, da ga prejme na podlagi sheme za male kmete.

(191)

Stališče Komisije o pomoči za zagon za skupine proizvajalcev je pozitivno, saj pomeni spodbudo za združevanje kmetov. Zato bo pomoč za zagon za skupine in organizacije proizvajalcev štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če ta pomoč izpolnjuje skupna načela ocenjevanja iz teh smernic in naslednje pogoje.

(192)

Ta oddelek se uporablja za celoten kmetijski sektor (55).

(193)

Do pomoči so upravičene le skupine ali organizacije proizvajalcev, ki jih je na podlagi predloženega poslovnega načrta uradno priznal pristojni organ zadevne države članice.

(194)

Pomoč za zagon se mora dodeliti v skladu z obveznostjo države članice, da preveri, ali so bili v petih letih od dne uradnega priznanja skupine proizvajalcev izpolnjeni cilji poslovnega načrta.

(195)

Dogovori, odločitve in usklajena ravnanja, sprejeti v okviru skupine ali organizacije proizvajalcev, morajo biti skladni s pravili o konkurenci, kakor se uporabljajo v skladu s členi od 206 do 210 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(196)

Kot alternativa zagotavljanja pomoči za zagon skupinam ali organizacijam proizvajalcem se lahko pomoč v višini do istega skupnega zneska dodeli neposredno proizvajalcem, s čimer se nadomestijo njihovi prispevki k stroškom vodenja skupin ali organizacij v obdobju prvih petih let po ustanovitvi skupine ali organizacije.

(197)

Države članice lahko še naprej dodeljujejo pomoč za zagon za skupine proizvajalcev tudi po tem, ko so bile te skupine priznane kot organizacije proizvajalcev v skladu s pogoji Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(198)

Pomoč se mora omejiti na skupine in organizacije proizvajalcev, ki ustrezajo opredelitvi pojma MSP (56). Komisija ne bo odobrila državne pomoči za kritje stroškov iz tega oddelka za velika podjetja (57).

(199)

Sheme pomoči se bodo v skladu s tem oddelkom odobrile na podlagi pogoja, ki od njih zahteva prilagoditev za upoštevanje morebitnih sprememb predpisov, ki urejajo skupno ureditev trgov kmetijskih proizvodov.

(200)

Upravičeni stroški lahko vključujejo stroške najema ustreznih prostorov, nakup pisarniške opreme, vključno s strojno in programsko opremo, stroške upravnega osebja, režijske stroške in stroške za pravne in upravne postopke. Če se prostori kupijo, morajo biti upravičeni stroški za prostore omejeni na tržno vrednost najemnine.

(201)

Pomoč se ne sme dodeliti:

(202)

Pomoč je treba izplačati v obliki pavšalne pomoči v letnih obrokih za prvih pet let od datuma, na katerega je pristojni organ na podlagi poslovnega načrta uradno priznal skupino ali organizacijo proizvajalcev. Države članice lahko zadnji obrok izplačajo šele potem, ko preverijo, ali se poslovni načrt pravilno izvaja.

(203)

Pomoč, dodeljena skupinam ali organizacijam proizvajalcev za kritje stroškov, ki niso povezani z zagonskimi stroški, kot so naložbe ali promocijske dejavnosti, bo ocenjena v skladu s pravili, ki urejajo takšno pomoč.

(204)

Intenzivnost pomoči mora biti omejena na 100 % upravičenih stroškov.

(205)

Skupni znesek pomoči se mora omejiti na 500 000 EUR. Pomoč se mora postopno zniževati.

(206)

Ta oddelek se uporablja za podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(207)

Komisija bo pomoč za kmetijsko-okoljske in kmetijsko-podnebne obveznosti štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje skupna načela ocenjevanja iz teh smernic in naslednje pogoje.

(208)

Ta oddelek se uporablja za pomoč podjetjem in skupinam takšnih podjetij, ki se prostovoljno zavežejo, da bodo izvajala dejavnosti, ki zajemajo eno ali več kmetijsko-okoljskih in kmetijsko-podnebnih obveznosti na kmetijskem zemljišču, ki ga opredelijo države članice in med drugim vključuje kmetijsko površino, opredeljeno v točki (35)50 teh smernic.

(209)

Ta ukrep mora biti namenjen ohranjanju in spodbujanju potrebnih sprememb kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje.

(210)

Pomoč bo krila le tiste prostovoljne obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013, ustrezna merila in minimalne dejavnosti, določene v skladu s točkami (c)(ii) in (c)(iii) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalnem pravu. Vsi obvezni standardi in zahteve se morajo opredeliti in opisati v priglasitvi Komisiji.

(211)

Države članice si morajo prizadevati zagotoviti, da se podjetjem, ki se zavežejo, da bodo izvajala dejavnosti v okviru tega ukrepa, zagotovijo znanje in informacije, potrebne za njihovo izvajanje, kot so strokovni nasveti v zvezi s posameznimi obveznostmi in/ali pogojevanje pomoči v okviru tega ukrepa s pridobitvijo ustrezne usposobljenosti.

(212)

Obveznosti v okviru tega ukrepa se morajo prevzeti za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice za določene vrste obveznosti določijo daljše obdobje, tudi z letnim podaljševanjem programov po zaključku začetnega obdobja, če je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi (58). Za nove obveznosti, ki neposredno sledijo obveznosti, izpolnjeni v začetnem obdobju, lahko države članice določijo krajše obdobje.

(213)

Po potrebi je treba upoštevati pravila za plačila na površino iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te določbe.

(214)

Pomoč za kmetijsko-okoljske in kmetijsko-podnebne obveznosti za druge upravljavce zemljišč in druge skupine upravičencev, razen podjetij, dejavnih v kmetijskem sektorju, se lahko dodeli v skladu s oddelkom 3.4 oddelka II teh smernic.

(215)

Obveznosti v okviru kmetijsko-okoljskega in kmetijsko-podnebnega ukrepa za ekstenzifikacijo živinoreje izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje:

(216)

Za obveznosti v okviru kmetijsko-okoljskega in kmetijsko-podnebnega ukrepa za rejo domačih pasem, ki so v nevarnosti, da se jih preneha rediti, ali ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genetska erozija, se mora zahtevati naslednje:

(217)

Do pomoči so upravičene naslednje vrste domačih živali: govedo; ovce; koze; kopitarji; prašiči in ptice.

(218)

Za lokalne pasme se bo štelo, da so v nevarnosti, da se jih preneha rediti, če so izpolnjeni naslednji pogoji in če so navedeni pogoji opisani ter zajeti v priglasitev Komisiji:

(219)

Za rastlinske genske vire se bo štelo, da jim grozi genetska erozija, če se v priglasitev vključijo in opišejo zadostni dokazi genetske erozije na podlagi znanstvenih rezultatov ali kazalci zmanjševanja avtohtonih/primitivnih lokalnih sort, raznovrstnosti njihove populacije in, po potrebi, kazalniki sprememb prevladujočih kmetijskih praks na lokalni ravni.

(220)

Pomoč se lahko zagotovi za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu za dejavnosti, ki niso vključene v določbe točk od (208) do (219) tega oddelka.

(221)

Razen pomoči za dejavnosti za ohranjanje genskih virov iz točke (220) pomoč krije nadomestilo za celoto ali del dodatnih stroškov ali izpad dohodka upravičencev, ki nastanejo zaradi obveznosti, ki so jih upravičenci prevzeli. Pomoč se mora dodeliti letno.

(222)

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z ohranjanjem okolja pomoč dodeli kot pavšalni znesek ali kot enkratno plačilo na enoto za obveznosti v zvezi z odpovedjo komercialni rabi površin, ki se izračuna na podlagi nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka.

(223)

Po potrebi se lahko s pomočjo krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za kmetijsko-okoljske in kmetijsko-podnebne obveznosti. Če obveznosti prevzamejo skupine podjetij, mora biti najvišja raven 30 %.

(224)

Vendar če želi država članica nadomestilo za transakcijske stroške, ki so nastali ob prevzemanju kmetijsko-okoljske in kmetijsko-podnebne obveznosti, mora predložiti prepričljiva dokazila o takšnih stroških, npr. s predložitvijo primerjave stroškov s stroški podjetij, ki takšnih obveznosti niso prevzela. Zato Komisija običajno ne bo odobrila državne pomoči za transakcijske stroške za nadaljevanje obveznosti, ki so bile prevzete v preteklosti, razen če država članica dokaže, da se takšni stroški še vedno pojavljajo ali da so povzročeni novi transakcijski stroški.

(225)

Kadar se transakcijski stroški izračunajo na podlagi povprečnih stroškov in/ali povprečnih kmetij, morajo države članice dokazati, da zlasti velika podjetja ne prejemajo prevelikih nadomestil. Pri izračunavanju nadomestil morajo države članice upoštevati, ali zadevni transakcijski stroški nastanejo na podjetje ali na hektar.

(226)

Pomoči v okviru tega ukrepa ni mogoče dodeliti za obveznosti, ki se krijejo v okviru ukrepa ekološkega kmetijstva iz oddelka 1.1.8 dela II teh smernic.

(227)

Pomoč za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu pokriva stroške za naslednje dejavnosti:

(228)

Pomoč, razen pomoči za dejavnosti za ohranjanje genskih virov iz točke (220), mora biti omejena na naslednje najvišje zneske: 600 EUR na hektar na leto za enoletnice; 900 EUR na hektar na leto za trajne nasade; 450 EUR na hektar na leto za drugo rabo zemljišča; 200 EUR na glavo velike živine na leto za lokalne pasme, ki jim grozi prenehanje reje.

(229)

Ti zneski se v ustrezno utemeljenih primerih lahko povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v priglasitvi Komisiji.

(230)

Za ohranjanje gozdnih genskih virov v kmetijstvu mora biti pomoč omejena na 100 % upravičenih stroškov.

(231)

Komisija bo pomoč za obveznosti na področju dobrobiti živali štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje skupna načela ocenjevanja iz teh smernic in naslednje pogoje.

(232)

Ta oddelek se uporablja za pomoč podjetjem, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajala dejavnosti, ki zajemajo eno ali več obveznosti na področju dobrobiti živali, ter so aktivni kmetje.

(233)

Pomoč zajema le tiste obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013, in druge ustrezne obvezne zahteve. Te ustrezne zahteve se morajo opredeliti in opisati v priglasitvi Komisiji.

(234)

Obveznosti na področju dobrobiti živali, upravičene do prejema pomoči, morajo zagotavljati višje standarde načinov proizvodnje na enem od naslednjih področij:

(235)

Obveznosti na področju dobrobiti živali se morajo prevzeti za obdobje od enega do sedmih let, ki se lahko podaljša.

(236)

Podaljšanje pogodbe je lahko tudi samodejno, če so podrobnosti podaljšanja določene v pogodbi. Mehanizem za obnovitev obveznosti na področju dobrobiti živali mora določiti država članica v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravili. Tak mehanizem se mora sporočiti Komisiji kot del priglasitve državne pomoči v skladu s tem oddelkom. Podaljšanje mora vedno upoštevati pogoje, ki jih je odobrila Komisija za pomoč v skladu s tem oddelkom.

(237)

Pomoč se mora dodeliti letno in lahko podjetjem, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, nadomesti del ali vse dodatne stroške in izpad dohodka zaradi obveznosti, ki so jih prevzela.

(238)

Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznosti na področju dobrobiti živali. Vendar če želi država članica nadomestiti transakcijske stroške, ki so nastali ob prevzemanju obveznosti na področju dobrobiti živali, mora predložiti prepričljiva dokazila o takšnih stroških, npr. s predložitvijo primerjave svojih stroškov s stroški podjetij, ki takšnih obveznosti na področju dobrobiti živali niso prevzela. Zato Komisija običajno ne bo odobrila državne pomoči za transakcijske stroške za nadaljevanje obveznosti na področju dobrobiti živali, ki so jih prevzela v preteklosti, razen če država članica dokaže, da se takšni stroški še vedno pojavljajo ali da nastajajo novi transakcijski stroški.

(239)

Kadar se transakcijski stroški izračunajo na podlagi povprečnih stroškov in/ali povprečnih kmetij, morajo države članice dokazati, da zlasti velika podjetja ne prejemajo prevelikih nadomestil. Pri izračunavanju nadomestil morajo države članice upoštevati, ali zadevni transakcijski stroški nastanejo na podjetje ali na hektar.

(240)

Pomoč se mora omejiti na 500 EUR na glavo velike živine.

(241)

Komisija bo državno pomoč za omejitve, povezane z območji Natura 2000 in okvirno direktivo o vodah, štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje skupna načela ocenjevanja iz teh smernic in naslednje pogoje.

(242)

Ta oddelek se uporablja za podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(243)

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko dodeli pomoč drugim upravljavcem zemljišč, ki niso podjetja, dejavna v kmetijskem sektorju, v skladu z oddelkom 3.5 dela II teh smernic.

(244)

Pomoč krije nadomestilo upravičencem za dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica omejitev na zadevnih območjih, povezanih z izvajanjem direktive o habitatih, direktive o pticah in okvirne direktive o vodah (59).

(245)

Pomoč, povezana z direktivo o habitatih in direktivo o pticah se lahko dodeli le v povezavi z omejitvami zaradi zahtev, ki presegajo dobro kmetijsko in okoljsko stanje iz člena 94 in Priloge II k Uredbi Sveta (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna merila in minimalne dejavnosti, kot so določene v skladu s točko (c)(ii) in (iii) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(246)

Pomoč, povezana z okvirno direktivo o vodah, se lahko dodeli samo v povezavi s posebnimi zahtevami, ki:

(247)

Zahteve iz točk (245) in (246) se morajo opredeliti in opisati v priglasitvi Komisiji.

(248)

Do pomoči so upravičena naslednja območja:

(249)

Pomoč se mora omejiti na naslednje zneske: največ 500 EUR na hektar na leto v začetnem obdobju, ki ne presega pet let; in nato največ 200 EUR na hektar na leto. Pomoč v zvezi z okvirno direktivo o vodah mora znašati najmanj 50 EUR na hektar na leto.

(250)

Najvišja zneska 500 EUR in 200 EUR se lahko v izjemnih primerih povišata ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti. Najmanjši znesek 50 EUR za pomoč v zvezi z okvirno direktivo o vodah se lahko v ustrezno utemeljenih primerih zniža ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti.

(251)

Komisija bo državno pomoč na gorskih območjih in drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje skupna načela ocenjevanja iz teh smernic in naslednje pogoje.

(252)

Ta oddelek se uporablja za podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(253)

Pomoč se lahko dodeli podjetjem, ki se obvežejo, da bodo na območjih, določenih v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013, opravljali svojo kmetijsko dejavnost, in ki so aktivni kmetje.

(254)

Pomoč krije nadomestilo vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka v zvezi z omejitvami za kmetijsko proizvodnjo na zadevnem območju podjetjem, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji. Države članice morajo dokazati zadevne omejitve in zagotoviti dokazilo, da znesek nadomestila ne presega izgube dohodka in dodatnih stroškov, ki so posledica navedenih omejitev.

(255)

Dodatni stroški in izpad dohodka se morajo izračunati glede na območja brez naravnih ali drugih posebnih omejitev, pri čemer se upoštevajo plačila v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(256)

Države članice lahko, če je to ustrezno utemeljeno, pri izračunu dodatnih stroškov in izpada dohodka predvidijo razlike v ravni plačila ob upoštevanju:

(257)

Pomoč se bo dodelila letno na hektar kmetijske površine.

(258)

Pomoč se mora določiti med najnižjim in najvišjim zneskom: najmanj 25 EUR na hektar na leto v povprečju za površino, za katero upravičenec prejema pomoč, in največ 250 EUR na hektar na leto. Vendar pa največji znesek lahko doseže 450 EUR na hektar na leto v gorskih območjih, kot so opredeljena v členu 32(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(259)

Najvišji zneski se v ustrezno utemeljenih primerih lahko povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v priglasitvi Komisiji.

(260)

Države članice morajo zagotoviti postopno zniževanje pomoči za površine kmetijskih gospodarstev, ki presegajo površino, ki se določi, razen če dodeljena pomoč obsega le najnižji znesek na hektar na leto, kot je določeno v točki (258) teh smernic. Zato mora biti v priglasitvah navedena velikost kmetije, ki bo koristila takšno pomoč.

(261)

V primeru fizične osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabijo postopno zniževanje pomoči na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, če je v nacionalni zakonodaji določeno, da posamezni člani pridobijo pravice in obveznosti, primerljive s pravicami in obveznostmi posameznih kmetov, ki imajo status nosilca gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, v kolikor so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

(262)

Države članice lahko poleg pomoči iz točke (253) upravičencem na območjih, ki so bila v programskem obdobju 2007–2013 upravičena do plačil na podlagi člena 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 (60), dodelijo tudi pomoč v okviru tega ukrepa v obdobju od leta 2014 do leta 2020. Pri upravičencih na območjih, ki zaradi nove razmejitve iz člena 32(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013 niso več upravičena, se mora navedena pomoč postopno zniževati v obdobju največ štirih let, ki se začne na dan, ko je končana razmejitev iz člena 32(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, najpozneje pa leta 2018. Te pomoči morajo na začetku znašati največ 80 % povprečnega plačila, določenega v programu za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013, ali, če je bil ukrep dodeljen izključno iz nacionalnih sredstev, z ustreznim sklepom o državni pomoči, v skladu s členom 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ter se morajo končati najpozneje v letu 2020, ko znašajo največ 20 %. Kadar višina plačila zaradi postopnega zniževanja doseže 25 EUR, lahko država članica nadaljuje z dodeljevanjem pomoči na tej ravni do zaključka obdobja postopnega opuščanja plačil.

(263)

Po končani razmejitvi morajo upravičenci na območjih, ki so še naprej upravičena do plačil, prejeti celotno plačilo v okviru tega ukrepa.

(264)

Komisija bo pomoč za ekološko kmetijstvo štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje skupna načela ocenjevanja iz teh smernic in naslednje pogoje.

(265)

Ta oddelek se uporablja za podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(266)

Pomoč na hektar kmetijske površine se lahko dodeli podjetjem ali skupinam podjetij, ki se prostovoljno obvežejo, da se bodo preusmerile na prakse in metode ekološkega kmetovanja, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 (61), oziroma jih ohranile, in ki so aktivni kmetje.

(267)

Pomoč se dodeli samo za obveznosti, ki presegajo naslednje standarde in zahteve, ki morajo biti navedeni in opisani v priglasitvi Komisiji:

(268)

Obveznosti se morajo izvajati v začetnem obdobju, ki traja od pet do sedem let. Vendar, če se pomoč odobri za preusmeritev v ekološko kmetovanje, lahko države članice določijo krajše začetno obdobje, ki ustreza obdobju preusmeritve. Če se pomoč dodeli za ohranitev ekološkega kmetovanja, lahko države članice določijo letno podaljševanje po zaključku začetnega obdobja. Za nove obveznosti v zvezi z ohranitvijo, ki neposredno sledijo obveznosti, izpolnjeni v začetnem obdobju, lahko države članice določijo krajše obdobje.

(269)

Po potrebi je treba upoštevati pravila za plačila na površino iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te določbe.

(270)

Pomoč zajema nadomestila upravičencem za delo ali vse dodatne stroške in izpad dohodkov zaradi obveznosti.

(271)

Po potrebi se lahko s pomočjo krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznost. Kadar obveznosti prevzamejo skupine podjetij, je najvišja možna raven 30 %. Ta pomoč se dodeli na letni ravni.

(272)

Vendar če želi država članica nadomestilo za transakcijske stroške, ki so nastali ob prevzemanju obveznosti ekološkega kmetovanja, mora predložiti prepričljiva dokazila o takšnih stroških, npr. s predložitvijo primerjave stroškov s stroški podjetij, ki takšnih obveznosti niso prevzela. Zato Komisija običajno ne bo odobrila državne pomoči za transakcijske stroške za nadaljevanje obveznosti ekološkega kmetovanja, ki so bile prevzete v preteklosti, razen če država članica dokaže, da se takšni stroški še vedno pojavljajo ali da so povzročeni novi transakcijski stroški.

(273)

Kadar se transakcijski stroški izračunajo na podlagi povprečnih stroškov in/ali povprečnih kmetij, morajo države članice dokazati, da zlasti velika podjetja ne prejemajo prevelikih nadomestil. Pri izračunavanju nadomestil morajo države članice upoštevati, ali zadevni transakcijski stroški veljajo na podjetje ali na hektar.

(274)

V skladu s tem oddelkom se pomoč ne sme dodeliti za obveznosti, vključene v kmetijsko-okoljskem in kmetijsko-podnebnem ukrepu, ali za stroške v okviru oddelka o pomoči za spodbujanje sodelovanja proizvajalcev kmetijskih proizvodov v sistemih kakovosti.

(275)

Pomoč za naložbe v primarno proizvodnjo, predelavo in trženje ekoloških proizvodov urejajo določbe oddelka o pomoči za naložbe.

(276)

Najvišji znesek pomoči je: 600 EUR na hektar na leto za enoletnice; 900 EUR na hektar na leto za trajne nasade; 450 EUR na hektar na leto za drugo rabo zemljišča.

(277)

Te zgornje meje se lahko v izjemnih primerih presežejo z upoštevanjem posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti.

(278)

Komisija bo pomoč za sodelovanje proizvajalcev in skupin proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti štela za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe, če bo v skladu s skupnimi načeli ocenjevanja iz teh smernic in naslednjimi pogoji.

(279)

Ta oddelek se uporablja le za proizvajalce kmetijskih proizvodov. Do pomoči iz točke (280)(a) so upravičeni le aktivni kmetje.

(280)

Pomoč krije naslednje upravičene stroške v zvezi s shemami kakovosti iz točke (282) teh smernic:

(281)

Pomoč iz točke (280)(a) in (b) se ne sme dodeliti za kritje stroškov nadzora, ki ga izvajajo upravičenci sami, oziroma če zakonodaja Unije določa, da morajo stroške nadzora kriti proizvajalci in skupine proizvajalcev kmetijskih proizvodov, brez navedbe dejanske stopnje stroškov.

(282)

Sheme kakovosti iz točke (280)(a) teh smernic so lahko naslednje:

(283)

Pomoč mora biti dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev.

(284)

Pomoč iz točke (280)(b) in (c) teh smernic ne sme vključevati neposrednih plačil upravičencem in se mora izplačati organu, odgovornemu za nadzorne ukrepe, ponudniku raziskav ali ponudniku svetovalnih storitev.

(285)

Pomoč iz točke (280)(a) je treba dodeliti za največ pet let in omejiti na 3 000 EUR na upravičenca na leto. Pomoč je treba dodeliti v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega stopnja se določi glede na stopnjo stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah kakovosti.

(286)

Pomoč iz točke (280)(b) in (c) lahko doseže 100 % dejansko nastalih stroškov.

(287)

Ta oddelek obravnava pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, razen pomoči za storitve nadomeščanja na kmetijah, ki se lahko dodeli samo podjetjem, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(288)

Tehnično podporo lahko zagotovijo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na svojo velikost.