This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02011L0036-20240714
Directive 2011/36/EU of the European Parliament and of the Council of 5 April 2011 on preventing and combating trafficking in human beings and protecting its victims, and replacing Council Framework Decision 2002/629/JHA
Consolidated text: Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ
Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ
02011L0036 — SL — 14.07.2024 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
DIREKTIVA 2011/36/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. aprila 2011 (UL L 101 15.4.2011, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DIREKTIVA (EU) 2024/1712 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. junija 2024 |
L 1712 |
1 |
24.6.2024 |
DIREKTIVA 2011/36/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 5. aprila 2011
o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ
Člen 1
Vsebina
Direktiva vzpostavlja minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in kazni na področju trgovine z ljudmi. Uvaja tudi skupne določbe za okrepitev preprečevanja kaznivih dejanj in zaščite žrtev trgovine z ljudmi, ob upoštevanju vidika spolov.
Člen 2
Kazniva dejanja v zvezi s trgovino z ljudmi
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe s katerimi zagotovijo, da so naslednja naklepna dejanja kazniva:
Novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb, vključno z izmenjavo ali prenosom nadzora nad temi osebami, z uporabo grožnje, sile ali drugih oblik prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, zaradi izkoriščanja.
Člen 3
Spodbujanje, pomoč in napeljevanje ter poskus
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da so spodbujanje k storitvi kaznivega dejanja, pomoč pri storitvi kaznivega dejanja in napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja ali poskus storitve kaznivega dejanja iz člena 2 kaznivi.
Člen 4
Kazni
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se kaznivo dejanje iz člena 2 kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj desetih let, kadar je kaznivo dejanje:
storjeno zoper posebej ranljivo žrtev, ki v tej direktivi pomeni najmanj otroke žrtve;
storjeno v okviru hudodelske združbe v smislu Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu ( 1 );
naklepno ali iz hude malomarnosti ogrozilo življenje žrtve;
storjeno z uporabo hudega nasilja ali je žrtvi povzročilo posebej veliko škodo, vključno s telesno ali duševno škodo.
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se naslednje, kadar se nanaša na kaznivo dejanje iz člena 2, v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava šteje za obteževalne okoliščine:
dejstvo, da so javni uslužbenci kaznivo dejanje storili pri opravljanju svojih dolžnosti;
dejstvo, da je storilec z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij omogočil ali izvršil razširjanje slik ali videoposnetkov ali podobnega gradiva spolne narave, ki vključuje žrtev.
Člen 5
Odgovornost pravnih oseb
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da pravne osebe lahko odgovarjajo za kazniva dejanja iz člena 2, člena 3 in člena 18a(1), ki ga je v njihovo korist storila katera koli oseba, bodisi samostojno ali kot del organa pravne osebe, ki ima vodilni položaj v pravni osebi, na podlagi:
pooblastila za zastopanje pravne osebe;
pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe; ali
pooblastila za izvajanje nadzora znotraj pravne osebe.
Člen 6
Sankcije za pravne osebe
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da sankcije ali ukrepi za pravne osebe, ki so na podlagi člena 5(1) ali (2) odgovorne za kazniva dejanja iz člena 2, člena 3 in člena 18a(1), vključujejo kazenske ali nekazenske denarne kazni ter lahko vključujejo druge kazenske ali nekazenske sankcije ali ukrepe, kot so:
odvzem pravice do javnih ugodnosti ali pomoči;
onemogočanje dostopa do javnih sredstev, vključno s postopki javnega naročanja, nepovratnimi sredstvi, koncesijami in dovoljenji;
začasna ali stalna prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti;
odvzem dovoljenj in pooblastil za opravljanje dejavnosti, ki so privedle do kaznivega dejanja;
uvedba sodnega nadzora;
prenehanje pravne osebe na podlagi sodne odločbe;
zaprtje poslovalnic, uporabljenih za storitev kaznivega dejanja;
kadar obstaja javni interes, objava celotne sodne odločbe ali njenega dela, ki se nanaša na storjeno kaznivo dejanje in izrečene sankcije ali ukrepe, brez poseganja v pravila o zasebnosti in varstvu osebnih podatkov.
▼M1 —————
Člen 8
Nepreganjanje ali neuporaba sankcij za žrtve
Države članice v skladu s temeljnimi načeli svojih pravnih sistemov sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo pristojni nacionalni organi pravico, da žrtev trgovine z ljudmi ne preganjajo ali kaznujejo zaradi njihove vpletenosti v kriminalne ali druge nezakonite dejavnosti, ki so jih bile prisiljene izvesti neposredno zato, ker so bile žrtve katerega koli od dejanj iz člena 2.
Člen 9
Preiskovanje in pregon
Člen 10
Pristojnost
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi določijo svojo pristojnost za kazniva dejanja iz člena 2, člena 3 in člena 18a(1), kadar:
je kaznivo dejanje v celoti ali delno storjeno na njihovem ozemlju ali
je storilec njihov državljan.
Država članica obvesti Komisijo, kadar se odloči, da bo uveljavila nadaljnjo pristojnost za kazniva dejanja iz člena 2, člena 3 in člena 18a(1), storjena zunaj njenega ozemlja, med drugim kadar:
je kaznivo dejanje storjeno zoper njenega državljana ali osebo z običajnim prebivališčem na njenem ozemlju; ali
je kaznivo dejanje storjeno v korist pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju; ali
je storilec oseba z običajnim prebivališčem na njenem ozemlju.
Za pregon kaznivih dejanj iz členov 2 in 3, storjenih zunaj ozemlja zadevne države članice, vsaka država članica v primerih iz točke (b) odstavka 1 mora sprejeti, v primerih iz odstavka 2 pa lahko sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da za njeno pristojnost ne velja nobeden od naslednjih pogojev:
dejanja se obravnavajo kot kazniva dejanja v kraju, kjer so bila storjena; ali
pregon se lahko začne le na podlagi prijave žrtve v kraju, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali da se država, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje, odpove svoji pristojnosti.
Člen 11
Pomoč in podpora žrtvam trgovine z ljudmi
Naloge mehanizmov za napotitev, ki delujejo v skladu s tem odstavkom, so vsaj naslednje:
določitev minimalnih standardov za odkrivanje in zgodnjo identifikacijo žrtev ter prilagoditev postopkov za taka odkrivanja in identifikacije različnim oblikam izkoriščanja, zajetih v tej direktivi;
napotitev žrtve k najustreznejši podpori in pomoči;
vzpostavitev dogovorov o sodelovanju ali protokolov z azilnimi organi, da se žrtvam trgovine z ljudmi, ki hkrati potrebujejo mednarodno zaščito ali želijo zaprositi zanjo, zagotovijo pomoč, podpora in zaščita ob upoštevanju njihovih individualnih okoliščin.
Člen 11a
Žrtve trgovine z ljudmi, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito
Člen 12
Zaščita žrtev trgovine z ljudmi v kazenskih preiskavah in postopkih
Brez poseganja v pravice do obrambe države članice zagotovijo, da imajo žrtve trgovine z ljudmi na podlagi individualne ocene osebnih okoliščin, ki jo opravijo pristojni organi, pravico do posebne obravnave, namenjene preprečevanju sekundarne viktimizacije, pri čemer se je treba v največji možni meri v skladu z razlogi, ki jih opredeljuje nacionalno pravo, in pravili sodne diskrecije, sodno prakso ali smernicami sodišč izogibati naslednjemu:
nepotrebnemu ponavljanju zaslišanj med preiskavo, pregonom in sojenjem;
vizualnemu stiku med žrtvijo in obdolžencem, tudi med dokaznim postopkom, tj. med zaslišanjem in navzkrižnim zaslišanjem, z ustreznimi sredstvi, vključno z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij;
pričanju na javni obravnavi; ter
nepotrebnemu zasliševanju glede zasebnega življenja.
Člen 13
Splošne določbe o ukrepih za pomoč in podporo otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ter za njihovo zaščito
Člen 14
Pomoč in podpora žrtvam otrokom
Člen 15
Zaščita otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, v kazenskih preiskavah in postopkih
Brez poseganja v pravice do obrambe države članice v kazenskih preiskavah in postopkih zaradi katerih koli kaznivih dejanj iz členov 2 in 3 z ustreznimi ukrepi zagotovijo:
da se zaslišanja otrok žrtev izvedejo brez neutemeljenih zamud, potem ko so bili pristojni organi obveščeni o dejstvih;
da zaslišanja otroka žrtve po potrebi potekajo v prostorih, ki so zasnovani ali prilagojeni za te namene;
da zaslišanja otroka žrtve, kadar je to potrebno, opravijo strokovnjaki, usposobljeni za te namene, ali se ta zaslišanja izvedejo z njihovo pomočjo;
da z otrokom žrtvijo vsa zaslišanja opravijo iste osebe, če je to mogoče in kadar je to primerno;
da je število zaslišanj čim manjše in da se opravijo le, če so nujno potrebna za namene kazenskih preiskav in kazenskih postopkov;
da lahko otroka žrtev spremlja njegov pravni zastopnik ali po potrebi odrasla oseba po njegovi izbiri, razen če je bila v povezavi s to osebo sprejeta utemeljena odločitev, ki temu nasprotuje.
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se lahko v kazenskih postopkih v zvezi s katerimi koli kaznivimi dejanji iz členov 2 in 3 zahteva:
da zaslišanje poteka brez prisotnosti javnosti; in
da je otrok žrtev zaslišan, ne da bi bil prisoten na sodišču, in sicer z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij.
Člen 16
Pomoč, podpora in zaščita za otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi in so brez spremstva
Člen 17
Odškodnina žrtvam
Države članice zagotovijo, da imajo žrtve trgovine z ljudmi dostop do veljavnih shem za odškodnino žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj. Države članice lahko v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ustanovijo nacionalni sklad za žrtve ali podoben instrument za plačilo odškodnine žrtvam.
Člen 18
Preprečevanje
Člen 18a
Kazniva dejanja v zvezi z uporabo storitev, ki jih opravlja žrtev trgovine z ljudmi
Člen 18b
Usposabljanje
Člen 19
Nacionalni koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi ali enakovredni mehanizmi in neodvisni organi
Naloge nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi ali enakovrednih mehanizmov lahko vključujejo tudi:
oblikovanje načrtov za odzivanje ob nepredvidljivih dogodkih, da bi preprečili nevarnost trgovine z ljudmi v primeru izrednih razmer;
spodbujanje, usklajevanje in po potrebi financiranje programov za boj proti trgovini z ljudmi.
Člen 19a
Zbiranje podatkov in statistika
Statistični podatki iz odstavka 1 vključujejo vsaj podatke, ki so na centralni ravni na voljo o:
številu registriranih identificiranih in domnevnih žrtev kaznivih dejanj iz člena 2, razčlenjeno po organizacijah, ki so jih registrirale, spolu, starostnih skupinah (otrok/odrasli), državljanstvu in oblikah izkoriščanja, v skladu z nacionalnim pravom in praksami;
številu oseb, osumljenih za kazniva dejanja iz člena 2, razčlenjeno po spolu, starostnih skupinah (otrok/odrasli), državljanstvu in oblikah izkoriščanja;
številu oseb, kazensko preganjanih zaradi kaznivih dejanj iz člena 2, razčlenjeno po spolu, starostnih skupinah (otrok/odrasli), državljanstvu in oblikah izkoriščanja ter vrsti končne odločitve za pregon;
številu odločitev o kazenskem pregonu (tj. obtožbe za kazniva dejanja iz člena 2, obtožbe za druga kazniva dejanja, odločitve, da se ne vloži obtožba, drugo);
številu oseb, obsojenih za kazniva dejanja iz člena 2, razčlenjeno po spolu, starostnih skupinah (otrok/odrasli) in državljanstvu;
številu sodnih odločb (tj. oprostitve, obsodbe, drugo) o kaznivih dejanjih iz člena 2;
številu oseb, ki so osumljene, kazensko preganjane in obsojene, za kazniva dejanja iz člena 18a(1), razčlenjeno po spolu in starostnih skupinah (otrok/odrasli).
Člen 19b
Nacionalni akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi
Nacionalni akcijski načrti za boj proti trgovini z ljudmi lahko vključujejo naslednje elemente:
cilje, prednostne naloge in ukrepe za obravnavanje trgovine z ljudmi za vse oblike izkoriščanja, vključno s posebnimi ukrepi za otroke žrtve;
preventivne ukrepe, kot so izobraževanje, kampanje za ozaveščanje in usposabljanje, ter po potrebi preventivne ukrepe v okviru odzivanja na izredne dogodke v primerih, ko zaradi humanitarne krize obstaja tveganje trgovine z ljudmi;
ukrepe za okrepitev boja proti trgovini z ljudmi, vključno z izboljšanjem preiskovanja in pregona primerov trgovine z ljudmi ter izboljšanjem čezmejnega sodelovanja;
ukrepe za okrepitev zgodnje identifikacije žrtev trgovine z ljudmi, pomoči in podpore zanje ter njihove zaščite;
postopke za redno spremljanje in ocenjevanje izvajanja nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti trgovini z ljudmi.
Člen 20
Usklajevanje strategije Unije proti trgovini z ljudmi
Člen 21
Nadomestitev Okvirnega sklepa 2002/629/PNZ
Okvirni sklep 2002/629/PNZ o boju proti trgovanju z ljudmi se nadomesti za države članice, ki sodelujejo pri sprejetju te direktive, brez poseganja na izpolnjevanje obveznosti držav članic glede skrajnih rokov za prenos okvirnega sklepa v nacionalno zakonodajo.
Za države članice, ki sodelujejo pri sprejetju te direktive, se sklicevanja na Okvirni sklep 2002/629/PNZ štejejo kot sklicevanja na to direktivo.
Člen 22
Prenos
Člen 23
Poročanje
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 25
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.
( 1 ) UL L 300, 11.11.2008, str. 42.
( 2 ) Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).
( 3 ) Uredba (EU) 2024/1347 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES in razveljavitvi Direktive 2011/95/EU (UL L, 2024/1347, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1347/oj).
( 4 ) Uredba (EU) 2024/1348 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU (UL L, 2024/1348, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1348/oj).