(1)

Namen te uredbe je dopolniti določbo iz člena 50(3) Uredbe (EU) 2021/2116 o obveznostih držav članic, na podlagi katere države članice dajo Komisiji na voljo informacije o nepravilnostih. Da bi Komisija lahko izvajala svoje pristojnosti v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije, zlasti izvajala analizo tveganja, razvijala sisteme za učinkovitejšo opredelitev tveganja in pripravljala poročila za namene takih nalog, bi bilo treba določiti tudi, katere podatke je treba zagotoviti.

(2)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi na enak način ne glede na zadevne sklade in cilje, za katere so bili ti skladi ustanovljeni. V ta namen člen 52(1) Uredbe (EU) 2021/2116 pooblašča Komisijo, da sprejme pravila za dopolnitev obveznosti držav članic glede poročanja o nepravilnostih v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike. Taka pravila bi morala biti enakovredna podrobnim pravilom o poročanju o nepravilnostih iz Priloge XII k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter v skladu s pravili iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2024/204 (3). Da se omogoči dosledna uporaba zahtev glede poročanja v državah članicah, je treba opredeliti pojem „sum goljufije“ ob upoštevanju opredelitve goljufije in drugih kaznivih dejanj iz člena 3(2), točki (a) in (b), ter člena 4(1), (2) in (3) Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (4), za države članice, ki jih navedena direktiva ne zavezuje, pa iz člena 1(1), točka (a), Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (5), pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji.

(3)

Podobno bi bilo treba opredeliti pojem „prva upravna ali sodna ugotovitev“, da se zagotovita učinkovitost in doslednost pri uporabi obveznosti poročanja.

(4)

Pojasniti je treba, da bi moral izraz „gospodarski subjekt“ za namene uporabe koncepta „nepravilnost“ v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (6) in drugih primerov neizpolnjevanja pogojev, ki so jih države članice določile v strateških načrtih skupne kmetijske politike v okviru člena 50(3) Uredbe (EU) 2021/2116, pomeniti vsako fizično ali pravno osebo ali drug subjekt, ki sodeluje pri izvajanju ukrepov pomoči iz skladov, razen organa države članice, ki izvaja svoje pristojnosti kot javni organ, kot je določeno v členu 2, točka 30, Uredbe (EU) 2021/1060, ali plačuje namenske prejemke v smislu člena 45 Uredbe (EU) 2021/2116.

(5)

Uredba (EU) 2021/1060 določa prag za poročanje, pod katerim o nepravilnostih ni treba poročati Komisiji, in primere, v katerih poročanje ni potrebno. Za vzpostavitev ravnotežja med upravnim bremenom za države članice in skupnim interesom, da se zagotovijo točni podatki za analizo boja proti goljufijam v Uniji, je primerno uskladiti prag za poročanje in odstopanja za poročanje o nepravilnostih iz te uredbe s tistimi iz Uredbe (EU) 2021/1060.

(6)

Za zagotovitev doslednosti poročanja je treba določiti merila za ugotavljanje primerov nepravilnosti, za katere je potrebno prvo poročilo, in podatke, ki jih je treba predložiti v takem prvem poročilu.

(7)

Da bi bili podatki, predloženi Komisiji, točni, je nujno nadaljnje poročanje. Zato bi morale države članice Komisiji zagotavljati najnovejše informacije o kakršnem koli bistvenem napredku pri upravnih in pravnih postopkih ali postopkih v zvezi z vsakim prvim poročilom.

(8)

Kadar je za namene te uredbe potrebna obdelava osebnih podatkov, se ta izvede v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. V skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8) bi morale Komisija in države članice glede na informacije, predložene v skladu s to uredbo, preprečiti kakršno koli nedovoljeno razkritje osebnih podatkov ali dostop do njih. Poleg tega je treba v tej uredbi natančno določiti namene, s katerimi lahko Komisija in države članice obdelujejo te podatke. Njihova nadaljnja uporaba ne posega v člen 6(4) Uredbe (EU) 2016/679.

(9)

Obveznosti držav članic, da Komisiji poročajo o nepravilnostih prek sistema za upravljanje nepravilnosti v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116, bi bilo treba uporabljati brez poseganja v njihove obveznosti na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (10).

(10)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo v zvezi s to uredbo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(11)

Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1971 (11) o določitvi pravil, ki se uporabljajo v programskem obdobju 2014–2020, bi bilo treba razveljaviti. Zaradi pravne varnosti bi se morala Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1971 še naprej uporabljati za poročanje o nepravilnostih v zvezi s pomočjo, dodeljeno na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(12)

Ker so bila plačila za zadevna sklada že izvršena in bi lahko prišlo do nepravilnosti, bi se morala ta uredba začeti uporabljati čim prej. Zato bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(a)

„sum goljufije“ pomeni nepravilnost, zaradi katere se začne upravni ali sodni postopek na nacionalni ravni, da se ugotovi morebitno naklepno ravnanje, zlasti goljufija ali druga kazniva dejanja iz člena 3(2), točki (a) in (b), oziroma člena 4(1), (2) in (3) Direktive (EU) 2017/1371, za države članice, ki jih navedena direktiva ne zavezuje, pa člena 1(1), točka (a), Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji;

(b)

„prva upravna ali sodna ugotovitev“ pomeni prvo pisno oceno pristojnega upravnega ali sodnega organa, ki na podlagi določenih dejstev ugotavlja obstoj nepravilnosti, ne glede na možnost, da je lahko ta ugotovitev pozneje spremenjena ali umaknjena zaradi poteka upravnega ali sodnega postopka.