This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 42010X0630(03)
Regulation No 87 of the Economic Commission for Europe of the United Nations (UN/ECE) — Uniform provisions concerning the approval of daytime running lamps for power-driven vehicles
Pravilnik št. 87 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotne določbe za homologacijo svetilk za dnevno vožnjo za motorna vozila
Pravilnik št. 87 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotne določbe za homologacijo svetilk za dnevno vožnjo za motorna vozila
UL L 164, 30.6.2010, pp. 46–68
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
In force: This act has been changed. Current consolidated version:
07/01/2012
30.6.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 164/46 |
Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343/Rev.X, ki je dostopen na:
http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html
Pravilnik št. 87 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotne določbe za homologacijo svetilk za dnevno vožnjo za motorna vozila
Vključuje vsa veljavna besedila do:
Dodatka 14 k izvirniku Pravilnika – začetek veljavnosti: 24. oktober 2009
Popravka 1 k Reviziji 2 – začetek veljavnosti: 11. november 2009
VSEBINA
PRAVILNIK
1. |
Področje uporabe |
2. |
Opredelitev pojmov |
3. |
Vloga za podelitev homologacije |
4. |
Oznake |
5. |
Homologacija |
6. |
Splošne specifikacije |
7. |
Svetilnost |
8. |
Vidna svetleča površina |
9. |
Barva svetlobe |
10. |
Preskusni postopek |
11. |
Preskus toplotne odpornosti |
12. |
Spremembe tipa svetilke za dnevno vožnjo in razširitev homologacije |
13. |
Skladnost proizvodnje |
15. |
Dokončna prekinitev proizvodnje |
14. |
Kazni za neskladnost proizvodnje |
16. |
Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov |
PRILOGE
Priloga 1 – |
Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa svetilke za dnevno vožnjo v skladu s Pravilnikom št. 87 |
Priloga 2 – |
Primer homologacijske oznake |
Priloga 3 – |
Fotometrične meritve |
Priloga 4 – |
Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje |
Priloga 5 – |
Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor |
Priloga 6 – |
Minimalni zahtevani koti razporeditve svetlobe v prostoru |
1. PODROČJE UPORABE
Ta pravilnik se uporablja za svetilke za dnevno vožnjo za vozila kategorij L, M, N in T (1).
2. OPREDELITEV POJMOV
V tem pravilniku:
2.1 |
„svetilka za dnevno vožnjo“ pomeni svetilko, usmerjeno naprej, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila med vožnjo podnevi. |
2.2 |
Za ta pravilnik velja opredelitev pojmov iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa. |
2.3 |
„svetilke za dnevno vožnjo različnih tipov“ pomenijo svetilke, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot sta:
Sprememba barve žarnice z žarilno nitko ali barve katerega koli filtra ne pomeni spremembe tipa. |
2.4 |
Sklicevanja v tem pravilniku na standardne (etalonske) žarnice z žarilno nitko in na Pravilnik št. 37 pomeni sklicevanje na Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa. |
3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE
3.1 Vlogo za podelitev homologacije vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik.
Po želji vlagatelj v vlogi navede, ali je napravo mogoče vgraditi v vozilo pod različnimi nakloni referenčne osi glede na referenčne ravnine vozila in glede na tla ali jih je mogoče zasukati okrog referenčne osi; ti različni pogoji vgradnje se navedejo v obrazcu za sporočanje.
3.2 Vlogi za vsak tip svetilke za dnevno vožnjo se priložijo:
3.2.1 |
risbe (v trojniku), ki so dovolj podrobne, da je mogoče določiti tip svetilke za dnevno vožnjo, in ki geometrično prikazujejo lege vgradnje svetilke za dnevno vožnjo v vozilo, smer opazovanja, ki pri preskusih služi kot referenčna os (vodoravni kot H = 0°, navpični kot V = 0°), ter točko, ki pri preskusih služi kot referenčna točka, in svetlečo površino; |
3.2.2 |
kratek tehnični opis, ki, z izjemo svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri, navaja zlasti:
|
3.2.3 |
dve svetilki. |
4. OZNAKE
Svetilke za dnevno vožnjo, predložene v homologacijo, imajo:
4.1 na zunanji leči navedeno blagovno ime ali znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna;
4.2 z izjemo svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri jasno čitljivo in neizbrisno oznako, ki navaja:
(a) |
kategorijo ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko in/ali |
(b) |
posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira; |
4.3 oznako nazivne napetosti ali razpona napetosti in nazivne največje moči, če gre za svetilke z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in/ali nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali moduli svetlobnih virov;
4.4 dovolj prostora za homologacijsko oznako in dodatne simbole, predpisane v odstavku 5.2 spodaj; ta prostor se označi na risbah iz odstavka 3.2.1 zgoraj.
4.5 Pri svetilkah z moduli svetlobnih virov morajo moduli svetlobnih virov imeti:
4.5.1 |
blagovno ime ali znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna; |
4.5.2 |
posebno identifikacijsko oznako modula; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna. To posebno identifikacijsko oznako sestavljata začetni črki „MD“, ki pomenita „MODUL“, sledi jima homologacijska oznaka brez kroga, kakor je predpisano v odstavku 5.2.1.1 spodaj, v primeru več različnih modulov svetlobnih virov pa sledijo še dodatni simboli ali znaki; ta posebna identifikacijska oznaka se prikaže na risbah iz odstavka 3.2.1 zgoraj; Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vlagatelju. |
4.5.3 |
oznako nazivne napetosti in nazivne moči; |
4.6 Svetilke, ki delujejo pri napetosti, različni od nominalne nazivne napetosti 6 V, 12 V oziroma 24 V, pri čemer uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira ni del svetilke, morajo imeti tudi oznako nazivne sekundarne napetosti modela.
4.7 Elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki je del svetilke, vendar ni vgrajena v njeno ohišje, se označi z imenom proizvajalca in njegovo identifikacijsko številko.
5. HOMOLOGACIJA
5.1 Splošno
5.1.1 Homologacija se podeli, če svetilki, ki se predložita v skladu z odstavkom 3.2.3 zgoraj, izpolnjujeta zahteve tega pravilnika.
5.1.2 Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, priloženih Sporazumu iz leta 1958, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, če takšne svetilke niso združene, kombinirane ali integrirane s svetilko ali svetilkami, ki ne izpolnjujejo zahtev katerega koli od teh pravilnikov.
5.1.3 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne dodeli te številke drugemu tipu svetilke, ki je zajeta v tem pravilniku.
5.1.4 Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa svetilke v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
5.1.5 Vsaka svetilka, ki je skladna s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, ima v prostoru iz odstavka 4.4 zgoraj homologacijsko oznako, kakor je opisana v odstavkih 5.2 in 5.3 spodaj.
5.1.6 Oznaka in simboli iz odstavka 5.2 morajo biti neizbrisni in jasno čitljivi tudi, kadar je svetilka vgrajena v vozilo.
5.2 Sestava homologacijske oznake
Homologacijsko oznako sestavljajo:
5.2.1 |
mednarodna homologacijska oznaka, ki je sestavljena iz:
|
5.2.2 |
dodatni simbol „RL“. |
5.2.3 |
Števki iz številke homologacije, ki označujeta spremembe, veljavne v času izdaje homologacije, se lahko navedeta v bližini zgornjih dodatnih simbolov. |
5.3 Namestitev homologacijske oznake
5.3.1 Samostojne svetilke
Slika 1 iz Priloge 2 k temu pravilniku ponazarja sestavo homologacijske oznake skupaj z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.
5.3.2 Združene, kombinirane ali integrirane svetilke
5.3.2.1 Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ ter številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, in številko homologacije. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:
5.3.2.1.1 |
je vidna po vgradnji svetilke, |
5.3.2.1.2 |
ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako. |
5.3.2.2 Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, se skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika v času izdaje homologacije, in po potrebi z zahtevano puščico, se označi:
5.3.2.2.1 |
ali na ustrezni strani svetleče površine |
5.3.2.2.2 |
ali v skupini na tak način, da je mogoče jasno identificirati vsako združeno, kombinirano ali integrirano svetilko. |
5.3.2.3 Velikost različnih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, zahtevane za najmanjšo posamezno oznako po Pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.
5.3.2.4 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.
5.3.2.5 Slika 2 iz Priloge 2 k temu pravilniku ponazarja sestavo homologacijskih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke skupaj z vsemi zgoraj omenjenimi dodatnimi simboli.
5.3.3 Svetilke, integrirane z drugimi svetilkami, katerih zunanja leča se lahko uporablja tudi za druge tipe naprav
Uporabljajo se določbe iz odstavka 5.3.2 zgoraj.
5.3.3.1 Poleg tega, če se uporabi ista leča, je ta lahko označena z različnimi homologacijskimi oznakami, ki se nanašajo na različne tipe žarometov ali sklopov svetilk, pod pogojem, da ima ohišje naprave, tudi če je neločljivo povezano z zunanjo lečo, tudi prostor, opisan v odstavku 4.4 zgoraj, in homologacijske oznake za dejanske funkcije.
Če imajo različni tipi naprav isto ohišje, je to lahko označeno z različnimi homologacijskimi oznakami.
5.3.3.2 Slika 3 iz Priloge 2 k temu pravilniku ponazarja sestavo homologacijskih oznak v zgornjem primeru.
6. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE
6.1 Vsaka svetilka je skladna s specifikacijami, določenimi v spodnjih odstavkih.
6.2 Svetilke za dnevno vožnjo so zasnovane in izdelane tako, da kljub vibracijam, ki jim utegnejo biti izpostavljene, zadovoljivo delujejo in ohranijo značilnosti, predpisane v tem pravilniku.
6.3 Pri modulih svetlobnega vira se preveri naslednje:
6.3.1 |
moduli svetlobnih virov morajo biti zasnovani tako,
|
6.3.2 |
Moduli svetlobnih virov ne smejo dopuščati sprememb. |
6.4 Modul svetlobnega vira
6.4.1 Moduli svetlobnih virov morajo biti zasnovani tako, da jih je tudi v temi mogoče namestiti samo v pravilno lego.
6.4.2 Moduli svetlobnih virov ne smejo dopuščati sprememb.
6.5 Pri zamenljivih žarnicah z žarilno nitko:
6.5.1 |
uporabijo se lahko katere koli kategorije žarnic z žarilno nitko, homologirane v skladu s Pravilnikom št. 37, če njihove uporabe ne omejujejo Pravilnik št. 37 in spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa. |
6.5.2 |
Zasnova naprave mora biti takšna, da je mogoče žarnico z žarilno nitko namestiti samo v pravilno lego. |
6.5.3 |
Nosilec žarnice z žarilno nitko mora biti skladen z značilnostmi iz publikacije IEC 60061. Velja list s podatki o nosilcu, ki ustreza uporabljeni kategoriji žarnice z žarilno nitko. |
7. SVETILNOST
7.1 Svetilnost vsake svetilke na referenčni osi mora biti najmanj 400 cd.
7.2 Zunaj referenčne osi in znotraj kotov, kakor so opredeljeni na sliki v Prilogi 6 k temu pravilniku, je svetilnost vsake svetilke:
7.2.1 |
v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli standardne razporeditve svetlobe iz Priloge 3 k temu pravilniku, najmanj enaka minimalni vrednosti, določeni v odstavku 7.1 zgoraj in pomnoženi z odstotkom, določenim v omenjeni tabeli za ustrezno smer, |
7.2.2 |
ne presega 1 200 cd v kateri koli smeri, kjer je svetilka vidna. |
7.3 Poleg tega mora svetilnost v celotnem polju, opredeljenem na sliki v Prilogi 6, znašati najmanj 1,0 cd.
7.4 Če ima svetilka več svetlobnih virov, mora izpolnjevati zahteve glede minimalne svetilnosti tudi, ko kateri koli posamezni svetlobni vir preneha delovati; kadar so vklopljeni vsi svetlobni viri, pa ne sme preseči največje dovoljene svetilnosti.
Skupina svetlobnih virov, povezanih tako, da izpad katerega koli izmed njih povzroči prenehanje oddajanja svetlobe, se šteje za en svetlobni vir.
8. VIDNA SVETLEČA POVRŠINA
Velikost vidne svetleče površine v smeri referenčne osi svetilke je najmanj 25 cm2 in največ 200 cm2.
9. BARVA SVETLOBE
Barva svetlobe je bela. Izmeri se pod pogoji, predpisanimi v odstavku 10 spodaj.
10. PRESKUSNI POSTOPEK
10.1 Vse fotometrične in kolorimetrične meritve se izvedejo z brezbarvno standardno žarnico z žarilno nitko kategorije, predpisane za napravo, pri čemer se napajalna napetost nastavi tako, da nastane referenčni svetlobni tok, zahtevan za to kategorijo svetilke, če ga ne dovaja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira.
10.2 Če sistem uporablja elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in je ta del svetilke (3), se vse fotometrične in kolorimetrične meritve izvedejo tako, da se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost 6,75 V, 13,5 V oziroma 28,0 V.
10.3 Če sistem uporablja elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in ta ni del svetilke, se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi proizvajalec. Preskusni laboratorij od proizvajalca zahteva krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, ki je potrebna za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij. Napetost za napajanje svetilke se navede na obrazcu za sporočanje iz Priloge 1 k temu pravilniku.
10.4 Pri svetilkah, razen pri tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, mora svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja, izpolnjevati zahteve glede minimalnih in maksimalnih vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja se lahko izračuna na podlagi razporeditve svetilnosti po 30 minutah delovanja, tako da se pri vsaki preskusni točki uporabi razmerje svetilnosti, izmerjenih pri HV po eni minuti in po 30 minutah delovanja.
10.5 Določijo se meje vidne svetleče površine v smeri referenčne osi svetlobno-signalne naprave.
11. PRESKUS TOPLOTNE ODPORNOSTI
11.1 Svetilko se po 20-minutnem času ogrevanja izpostavi enournemu preskusu neprekinjenega delovanja. Temperatura okolice mora biti 23 °C ± 5°. Uporabi se žarnica z žarilno nitko iz kategorije, določene za svetilko, tok pa se dovaja pri taki napetosti, da se pri ustrezni preskusni napetosti doseže navedena povprečna moč. Pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in druge), pa se preskus izvede s svetlobnimi viri, ki so v svetilki, v skladu z odstavkom 10.2 tega pravilnika.
11.2 Kadar je navedena le največja moč, se preskus izvede s tako nastavljeno napetostjo, da se doseže moč, ki ustreza 90 odstotkom navedene moči. Povprečna ali največja moč, navedena zgoraj, se v vseh primerih izbere iz razpona napetosti 6, 12 ali 24 V, pri kateri se doseže najvišja vrednost; pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in druge) se uporabljajo preskusni pogoji iz odstavka 10.2 tega pravilnika.
11.3 Potem ko se svetilka ustali pri temperaturi okolja, ne smejo biti zaznavne nikakršne deformacije, razpoke ali spremembe barve. V primeru dvoma se izmeri svetilnost v skladu z odstavkom 7 zgoraj. Pri tej meritvi morajo vrednosti doseči vsaj 90 odstotkov vrednosti, doseženih pred preskusom toplotne odpornosti na isti napravi.
12. SPREMEMBE TIPA SVETILKE ZA DNEVNO VOŽNJO IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE
12.1 Vsaka sprememba tipa svetilke se sporoči upravnemu organu, ki je tip svetilke homologiral. Organ lahko potem bodisi:
12.1.1 |
meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da svetilka v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, bodisi |
12.1.2 |
od tehnične službe, odgovorne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu. |
12.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 5.1.4 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.
12.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
13. SKLADNOST PROIZVODNJE
Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo ustrezati tistim iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer veljajo naslednje zahteve:
13.1 |
Svetilke, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6, 7, 8 in 9 zgoraj. |
13.2 |
Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje iz Priloge 4 k temu pravilniku so izpolnjene; |
13.3 |
Minimalne zahteve za vzorčenje s strani inšpektorja, določene v Prilogi 5 k temu pravilniku, so izpolnjene; |
13.4 |
Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na dve leti. |
14. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
14.1 Homologacija, podeljena za tip svetilke za dnevno vožnjo v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če svetilka za dnevno vožnjo, opremljena s homologacijsko oznako, ni v skladu s homologiranim tipom.
14.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
15. DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip svetilke za dnevno vožnjo, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
16. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV
Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno prekinitev proizvodnje.
(1) Kakor je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen z Sprem.4).
(2) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južnoafriško republiko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) ter 58 za Tunizijo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.
(3) V tem pravilniku besedna zveza „je del svetilke“ pomeni, da je naprava fizično vključena v ohišje svetilke ali je zunaj ohišja svetilke, ločena ali ne, vendar jo proizvajalec svetilke dobavi kot del sistema svetilke.
PRILOGA 2
PRIMER HOMOLOGACIJSKE OZNAKE
Slika 1
Primeri možnih oznak za združene svetilke na prednji strani vozila
Slika 2
Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.
Svetilka, integrirana z žarometom
Slika 3
Ohišje žarometa se označi z edino veljavno homologacijsko številko, npr.:
PRILOGA 3
FOTOMETRIČNE MERITVE
1. Pri izvajanju fotometričnih meritev, se je treba z ustreznim prekrivanjem izogniti motečemu razsipanju svetlobe.
2. Če se rezultati meritev izpodbijajo, se meritve izvedejo tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:
2.1 |
merilna razdalja je taka, da velja pravilo kvadrata oddaljenosti; |
2.2 |
merilna oprema je taka, da je kot, pod katerim je viden sprejemnik gledano iz referenčnega centra svetlobe, med 10′ in 1°; |
2.3 |
svetilnost za določeno smer opazovanja je zadovoljiva, če se zahtevana svetilnost doseže v smeri, ki ne odstopa od smeri opazovanja za več kot četrtino stopinje. |
3. Kadar je mogoče svetilko za dnevno vožnjo na vozilu namestiti v več kot eno lego ali v polje različnih leg, se fotometrične meritve ponovijo za vsako lego ali za skrajne lege v polju referenčne osi, ki jo določi proizvajalec.
4. Fotometrične meritve svetilk
Preveri se fotometrično delovanje:
4.1 |
za nezamenljive svetlobne vire (žarnice z žarilno nitko ali druge): s svetlobnimi viri v svetilki v skladu z odstavkom 10 tega pravilnika; |
4.2 |
za zamenljive žarnice z žarilnimi nitkami: pri svetilkah z žarnicami z žarilno nitko z napetostjo 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V, se vrednosti proizvedene svetilnosti popravijo. Korekcijski koeficient je razmerje med referenčnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V). Dejanski svetlobni tokovi vsake uporabljene žarnice z žarilno nitko ne odstopajo za več kot ± 5 odstotkov od srednje vrednosti. Namesto tega se lahko v vsaki posamezni legi uporabi ena sama standardna žarnica z žarilno nitko, ki proizvaja ustrezni referenčni tok, pri čemer se vrednosti posameznih meritev v različnih legah seštejejo. |
4.3 |
Pri svetilkah za dnevno vožnjo, razen pri tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, mora svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja, izpolnjevati zahteve glede minimalnih in maksimalnih vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja se lahko izračuna na podlagi razporeditve svetilnosti po 30 minutah delovanja, tako da se pri vsaki preskusni točki uporabi koeficient svetilnosti, izmerjenih pri HV po eni minuti in po 30 minutah delovanja. |
5. Tabela standardne razporeditve svetlobe
5.1 |
Smer H = 0° in V = 0° ustreza referenčni osi. (Na vozilu je vodoravna, vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in usmerjena v zahtevano smer vidnosti). Poteka skozi referenčno točko. V tabeli navedene vrednosti označujejo najmanjše vrednosti za različne smeri meritev kot odstotek najmanjše zahtevane vrednosti v osi (smer H = 0° in V = 0°) za vsako svetilko. |
5.2 |
Znotraj polja razporeditve svetlobe iz odstavka 3 zgoraj, shematično prikazanega kot mreža, bi moral biti svetlobni vzorec v znatni meri enoten, tj. če svetilnost v vsaki smeri dela polja, ki ga določajo mrežne črte, dosega vsaj najnižjo minimalno vrednost, prikazano na mrežnih črtah, ki obdajajo zadevno smer, v odstotkih. |
Slika 4
Moduli svetlobnega vira
MD E3 17325
Modul svetlobnega vira z identifikacijsko oznako, prikazano zgoraj, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod številko homologacije 17325.
PRILOGA 4
Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje
1. SPLOŠNO
1.1 Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika.
1.2 V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija pri preskušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane svetilke, ki je opremljena s standardno žarnico z žarilno nitko, ali če so svetilke opremljene z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko ali druge) in če se vse meritve opravijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V oziroma 28,0 V:
1.2.1 |
nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku. |
1.2.2 |
Če pri svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi svetilk ponovijo z drugo standardno žarnico z žarilno nitko. |
1.3 Kromatske koordinate se upoštevajo, če je svetilka opremljena s standardno žarnico z žarilno nitko, ali pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko ali druge), če se kolorimetrične značilnosti preverjajo s svetlobnim virom, ki je v svetilki.
2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI S STRANI PROIZVAJALCA
Za vsak tip svetilke imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.
Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.
2.1 Vrsta preskusov
Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolorimetrične značilnosti.
2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih
2.2.1 |
Preskusi se v splošnem izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika. |
2.2.2 |
Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika. |
2.2.3 |
Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ. |
2.2.4 |
V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje. |
2.3 Vrsta vzorčenja
Vzorci svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto svetilk istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.
Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.
2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti
Na naključno izbrani svetilki se izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti na točkah, naštetih v Prilogi 3, in na zahtevanih kromatskih koordinatah.
2.5 Merila sprejemljivosti
Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 13.1 tega pravilnika.
Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 5 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.
PRILOGA 5
MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR
1. SPLOŠNO
1.1 Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z zahtevami, če so te določene, iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.
1.2 V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija pri preskušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane svetilke, ki je opremljena s standardno žarnico z žarilno nitko, ali če so svetilke opremljene z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko ali druge) in če se vse meritve opravijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V oziroma 28,0 V:
1.2.1 |
nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku. |
1.2.2 |
Če pri svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi svetilk ponovijo z uporabo druge standardne žarnice z žarilno nitko. |
1.2.3 |
Svetilke z očitnimi okvarami se pri tem ne upoštevajo. |
1.3 Kromatske koordinate je treba uporabiti, če je svetilka opremljena s standardno žarnico z žarilno nitko, ali pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko ali druge), če se kolorimetrične značilnosti preverjajo s svetlobnim virom, ki je v svetilki.
2. PRVO VZORČENJE
Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri svetilke. Prvi vzorec dveh svetilk je označen kot A, drugi vzorec dveh svetilk je označen kot B.
2.1 Skladnost se ne izpodbija
2.1.1 |
Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk v neugodno smer:
|
2.1.2 |
ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2. |
2.2 Skladnost se izpodbija
2.2.1 |
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk:
|
2.2.2 |
ali če za vzorec A niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2. |
2.3 Preklic homologacije
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 14, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti svetilke:
2.3.1 |
vzorec A
|
2.3.2 |
vzorec B
|
2.3.3 |
ali če za vzorca A in B niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2. |
3. PONOVLJENO VZORČENJE
V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh svetilk, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh svetilk.
3.1 Skladnost se ne izpodbija
3.1.1 |
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk:
|
3.1.2 |
ali če so za vzorec C izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2. |
3.2 Skladnost se izpodbija
3.2.1 |
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk:
|
3.3 Preklic homologacije
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 14, če je po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti svetilke:
3.3.1 |
vzorec C
|
3.3.2 |
vzorec D
|
3.3.3 |
ali če za vzorca C in D niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2. |
Slika 1
PRILOGA 6
MINIMALNI ZAHTEVANI KOTI RAZPOREDITVE SVETLOBE V PROSTORU
V vseh primerih so najmanjši navpični koti razporeditve svetlobe v prostoru 10° nad in 5° pod vodoravno ravnino za svetilke za dnevno vožnjo, vključene v ta pravilnik.
Najmanjši vodoravni koti razporeditve svetlobe v prostoru: