Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02005L0035-20250105

Consolidated text: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o izvrševanju mednarodnih standardov o onesnaževanju z ladij in uvedbi upravnih sankcij za kršitve v zvezi z onesnaževanjem (Besedilo velja za EGP)

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2005/35/2025-01-05

02005L0035 — SL — 05.01.2025 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

►M2   DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/35/ES

z dne 7. septembra 2005

o izvrševanju mednarodnih standardov o onesnaževanju z ladij in uvedbi upravnih sankcij za kršitve v zvezi z onesnaževanjem ◄

►C2  (Besedilo velja za EGP)  ◄

(UL L 255 30.9.2005, str. 11)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

 M1

DIREKTIVA 2009/123/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 21. oktobra 2009

  L 280

52

27.10.2009

►M2

DIREKTIVA (EU) 2024/3101 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 27. novembra 2024

  L 3101

1

16.12.2024


popravljena z:

 C1

Popravek, UL L 033, 4.2.2006, str.  87 (2005/35/ES)

►C2

Popravek, UL L 105, 13.4.2006, str.  65 (2005/35/ES)




▼B

▼M2

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/35/ES

z dne 7. septembra 2005

o izvrševanju mednarodnih standardov o onesnaževanju z ladij in uvedbi upravnih sankcij za kršitve v zvezi z onesnaževanjem

▼C2

(Besedilo velja za EGP)



▼M2

Člen 1

Namen

1.  
Namen te direktive je v pravo Unije vključiti mednarodne standarde za onesnaževanje z ladij in zagotoviti, da se družbe ali druge pravne ali fizične osebe, odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi sankcijami, z namenom izboljšanja pomorske varnosti in okrepitve varstva morskega okolja pred onesnaževanjem z ladij.
2.  
Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da bi sprejele strožje ukrepe, skladne s pravom Unije in z mednarodnim pravom, tako da določijo upravne ali kazenske sankcije v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„Marpol 73/78“ pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 v svoji posodobljeni obliki, vključno s protokoloma h Konvenciji iz let 1978 in 1997;

(2) 

„onesnaževalne snovi“ pomeni snovi, ki jih urejajo Priloga I (nafta), Priloga II (zdravju škodljive tekočine v razsutem stanju), Priloga III (škodljive snovi, ki se po morju prevažajo v pakirani obliki), Priloga IV (odplake z ladij) in Priloga V (odpadki z ladij) k Marpol 73/78 in ostanki iz sistema za čiščenje izpušnih plinov;

(3) 

„ostanki iz sistema za čiščenje izpušnih plinov“ pomeni vsak material, ki ga sistem za obdelavo odstrani iz vode za pranje ali izcejene vode, ali odvedeno vodo, ki ne izpolnjuje merila za izpust, ali druge ostanke, odstranjene iz sistemov za čiščenje izpušnih plinov zaradi uporabe metode za doseganje skladnosti za zmanjšanje emisij, kakor je opredeljena v predpisu 4 iz Priloge VI k Marpol 73/78 in ki se uporablja kot alternativa standardom, določenim v predpisu 14 Priloge VI k Marpol 73/78, za zmanjšanje emisij, ob upoštevanju smernic, ki jih je pripravila Mednarodna pomorska organizacija (IMO);

(4) 

„izpust“ pomeni sprostitev snovi z ladje, povzročeno na kakršen koli način, kot je navedeno v členu 2 Marpol 73/78;

(5) 

„ladja“ pomeni morsko plovilo katerega koli tipa, ne glede na njegovo zastavo, ki deluje v morskem okolju, vključno s hidrogliserji, plovili na zračni blazini, podmornicami in plavajočimi plovili;

(6) 

„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ki ima tak status na podlagi veljavnega nacionalnega prava, z izjemo držav, javnih organov, ki izvršujejo državno oblast, ali javnih mednarodnih organizacij;

(7) 

„družba“ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik ladijskega prostora, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje.

▼B

Člen 3

Področje uporabe

1.  

Ta direktiva se uporablja v skladu z mednarodnim pravom za izpuste onesnaževalnih snovi v:

(a) 

notranjih vodah, vključno s pristanišči države članice, kolikor se zanje uporablja ureditev iz Marpol;

(b) 

v teritorialnem morju države članice;

(c) 

v ožinah, skozi katere poteka mednarodna plovba v skladu z ureditvijo tranzitnega prehoda, ki ga določa oddelek 2 dela III Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, kolikor država članica v teh ožinah izvršuje svojo jurisdikcijo;

(d) 

v izključni ekonomski coni ali enakovredni coni države članice, vzpostavljeni v skladu z mednarodnim pravom; in

(e) 

na odprtem morju.

2.  
Ta direktiva se uporablja za izpuste onesnaževalnih snovi z vseh ladij, ne glede na njihovo zastavo, ne uporablja pa se za vojne ladje, pomožne ladje mornarice ali druge ladje, ki so v lasti države, ali jih ta upravlja in se trenutno uporabljajo zgolj za nekomercialne vladne namene.

▼M2

Člen 4

Kršitve in izjeme

1.  

Države članice zagotovijo, da se izpusti onesnaževalnih snovi na katerem koli območju iz člena 3(1) obravnavajo kot kršitve, razen če:

(a) 

v primeru onesnaževalnih snovi, ki so urejene s Prilogo I k Marpol 73/78, izpusti izpolnjujejo pogoje iz predpisov 15, 34, 4.1, 4.2 ali 4.3 iz Priloge I k Marpol 73/78 in oddelka 1.1.1 v delu II-A Mednarodnega kodeksa za ladje, ki plujejo v polarnih vodah (v nadaljnjem besedilu: Polarni kodeks);

(b) 

v primeru onesnaževalnih snovi, ki so urejene s Prilogo II k Marpol 73/78, izpusti izpolnjujejo pogoje iz predpisov 13, 3.1.1, 3.1.2 ali 3.1.3 iz Priloge II k Marpol 73/78 in oddelka 2.1 v delu II-A Polarnega kodeksa;

(c) 

v primeru onesnaževalnih snovi, ki so urejene s Prilogo III k Marpol 73/78, izpusti izpolnjujejo pogoje iz predpisa 8.1 iz Priloge III k Marpol 73/78;

(d) 

v primeru onesnaževalnih snovi, ki so urejene s Prilogo IV k Marpol 73/78, izpusti izpolnjujejo pogoje iz predpisov 3, 11.1 in 11.3 iz Priloge IV k Marpol 73/78 in oddelka 4.2 v delu II-A Polarnega kodeksa;

(e) 

v primeru onesnaževalnih snovi, ki so urejene s Prilogo V k Marpol 73/78, izpusti izpolnjujejo pogoje iz predpisov 4.1, 4.2, 5, 6.1, 6.2 in 7 iz Priloge V k Marpol 73/78 in oddelka 5.2 v delu II-A Polarnega kodeksa ter

(f) 

v primeru ostankov iz sistema za čiščenje izpušnih plinov, izpusti izpolnjujejo pogoje iz predpisov 4, 14.1, 14.4, 14.6, 3.1.1 in 3.1.2 iz Priloge VI k Marpol 73/78, upoštevajoč smernice, ki jih je razvila IMO, vključno z Resolucijo MEPC.340 (77) v posodobljeni obliki.

2.  
Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so družbe ali druge fizične ali pravne osebe, ki so storile kršitev v smislu odstavka 1, odgovorne za svoje dejanje.

▼M2 —————

▼M2

Člen 6

Izvršilni ukrepi v zvezi z ladjami v pristanišču države članice

1.  
Če nepravilnosti ali informacije vzbujajo sum, da je ladja, ki je prostovoljno v pristanišču ali predobalnem terminalu države članice, izpuščala ali izpušča onesnaževalne snovi na katerem koli območju iz člena 3(1), ta država članica zagotovi ustrezno inšpekcijo ali drug ustrezen ukrep ob upoštevanju ustreznih smernic, ki jih je sprejela IMO, in v skladu s svojim nacionalnim pravom.
2.  
V primeru, da se pri inšpekciji iz odstavka 1 tega člena odkrijejo dejstva, ki kažejo na kršitev v smislu člena 4, zadevna država članica uporabi določbe te direktive. O tem se obvesti pristojne organe te države članice in države zastave, pod katero pluje ladja.
3.  
Priloga I k tej direktivi vsebuje okvirni seznam nepravilnosti ali informacij, ki jih je treba upoštevati pri uporabi odstavka 1.

▼B

Člen 7

Izvršilni ukrepi obalnih držav v zvezi z ladjami v tranzitu

1.  

Če pride do domnevnega izpusta onesnaževalnih snovi na območjih iz člena 3(1)(b), (c), (d) ali (e) in ladja, ki je osumljena izpusta, ne pristane v pristanišču države članice, ki razpolaga z informacijami o domnevnem izpustu, se uporabijo naslednja pravila:

(a) 

če je naslednji postanek ladje pristanišče v drugi državi članici, zadevni državi članici tesno sodelujeta pri inšpekciji iz člena 6(1) in pri odločitvi o ustreznih ukrepih v zvezi s tem izpustom;

(b) 

če je naslednji postanek ladje pristanišče v državi, ki ni članica Skupnosti, država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je pristanišče naslednjega postanka ladje obveščeno o domnevnem izpustu, in zahteva od države, v kateri se nahaja pristanišče naslednjega postanka, da sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem izpustom.

2.  
Če obstajajo jasni, objektivni dokazi, da je ladja, ki pluje na območjih iz člena 3(1)(b) ali (d), na območju iz člena 3(1)(d) storila kršitev izpusta, ki je povzročil ali bi utegnil povzročiti veliko škodo obali ali s tem povezanim interesom zadevne države članice oz. katerim koli virom območij iz člena 3(1)(b) ali (d), ta država ob upoštevanju oddelka 7 dela XII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 zadevo predloži, če razpoložljivi dokazi to omogočajo, pristojnim organom, zato da ti v skladu z nacionalno zakonodajo sprožijo postopek, ki lahko vključuje tudi pridržanje ladje.
3.  
V vsakem primeru se obvesti pristojne organe države zastave, pod katero pluje ladja.

▼M2

Člen 8

Upravne sankcije

1.  
Države članice brez poseganja v obveznosti držav članic na podlagi Direktive (EU) 2024/1203 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) določijo sistem upravnih sankcij v smislu njihovega nacionalnega pravnega sistema za kršitev nacionalnih določb za izvajanje člena 4 te direktive ter zagotovijo njihovo uporabo. Te upravne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2.  
Države članice zagotovijo, da upravne sankcije, uvedene pri prenosu te direktive, vključujejo globe, ki se naložijo družbi, ki je odgovorna za kršitev.
3.  
Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih sankcij, se lahko ta člen uporablja tako, da pristojni organ sproži postopek za uvedbo sankcij, vključno z globami iz odstavka 2, pristojna nacionalna sodišča pa jih naložijo, pri čemer mora biti zagotovljeno, da so ta pravna sredstva učinkovita in imajo enakovreden učinek, kot ga imajo upravne sankcije, ki jih naložijo pristojni organi. Sankcije, naložene v skladu s tem odstavkom, morajo biti v vsakem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter se morajo uporabljati v skladu z določbami te direktive. Zadevne države članice Komisijo uradno obvestijo do 6. julija 2027 o določbah svojih zakonov, ki so jih sprejele na podlagi tega odstavka, in brez odlašanja vse naknadne spremembe teh zakonov ali spremembe, ki na njih vplivajo.

▼M2 —————

▼M2

Člen 8d

Učinkovita uporaba sankcij

1.  

Da bi bile sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne, države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju in uporabi vrste in višine upravne sankcije za družbo ali drugo fizično ali pravno osebo, za katero ugotovijo, da je odgovorna v skladu s členom 8 za kršitev v smislu člena 4, upoštevajo vse ustrezne okoliščine kršitve, zlasti:

(a) 

naravo, resnost in trajanje izpusta;

(b) 

stopnjo odgovornosti in krivde osebe v smislu pravnega sistema zadevne države članice;

(c) 

škodo, ki jo izpust povzroči za okolje ali zdravje ljudi, po potrebi vključno z njenim vplivom na ribištvo, turizem in obalne skupnosti;

(d) 

finančno sposobnost družbe ali druge odgovorne pravne ali fizične osebe;

(e) 

po potrebi gospodarske koristi, ki jih ima ali naj bi jih imela družba ali druga pravna ali fizična oseba, odgovorna zaradi kršitve;

(f) 

ukrepe, ki jih sprejme družba ali druga pravna ali fizična oseba, odgovorna za preprečitev izpusta ali ublažitev njegovih posledic;

(g) 

raven sodelovanja družbe ali druge pravne ali fizične osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, vključno z vsemi ukrepi za izogibanje ustreznemu inšpekcijskemu pregledu ali drugi preiskavi, ki jo opravi pristojni organ, ali njuno oviranje, ter

(h) 

vse prejšnje kršitve onesnaževanja z ladij družbe ali druge odgovorne pravne ali fizične osebe.

2.  
Države članice za kršitve na podlagi te direktive ne določijo ali uporabijo upravnih sankcij, ki bi bile nižje, kot je potrebno za njihovo učinkovitost, sorazmernost in odvračilno naravo.

▼B

Člen 9

Usklajenost z mednarodnim pravom

Države članice uporabljajo določbe te direktive brez formalnega ali dejanskega razlikovanja med tujimi ladjami in v skladu z veljavnim mednarodnim pravom, vključno z oddelkom 7 dela XII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, in brez odlašanja obvestijo državo zastave, pod katero pluje plovilo, in katero koli drugo zadevno državo o ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo.

▼M2

Člen 10

Izmenjava informacij in izkušenj

1.  

Države članice in Komisija s pomočjo Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) za namene te direktive sodelujejo pri izmenjavi informacij na podlagi sistema Unije za izmenjavo pomorskih informacij iz člena 22a(3) Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) (SafeSeaNet) in Priloge III k navedeni direktivi, da bi:

(a) 

izboljšale informacije, potrebne za učinkovito izvajanje te direktive, zlasti tiste, ki jih zagotavlja evropska služba za satelitsko odkrivanje onesnaževanja, vzpostavljena s to direktivo (CleanSeaNet), in drugi ustrezni mehanizmi poročanja, z namenom razvijanja zanesljivih metod za sledenje onesnaževalnim snovem v morju;

(b) 

razvile in uvedle ustrezen sistem za nadzor in spremljanje, ki informacije iz odstavka (a) združuje z informacijami, ki jih Komisija da na voljo državam članicam v SafeSeaNet, THETIS-EU ter drugih informacijskih bazah podatkov in orodjih Unije, z namenom lažjega zgodnjega odkrivanja in spremljanja ladij, ki izpuščajo onesnaževalne snovi, da se optimizirajo izvršilni ukrepi, ki so jih sprejeli nacionalni organi;

(c) 

čim bolje izkoristile informacije, ki so zagotovljene v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka, ter informacije, ki so jih na podlagi člena 10a sporočile države članice, da bi se olajšala dostop do takih informacij in njihova izmenjava med pristojnimi organi ter z organi drugih držav članic in Komisijo, ter

(d) 

do 6. julija 2030 zagotovile, da pristojni organi digitalno analizirajo vsa opozorila z visoko stopnjo zaupanja in navedejo, ali preverijo tista opozorila z visoko stopnjo zaupanja, ki jih vsako leto pošlje CleanSeaNet, pri čemer si prizadevajo preveriti vsaj 25 % takih opozoril, „preverjanje“ pa pomeni vse nadaljnje ukrepe pristojnih organov glede opozorila, ki ga je poslala CleanSeaNet, da se ugotovi, ali gre za nezakoniti izpust. Če država članica ne preveri opozorila, bi morala navesti razloge za to.

2.  
Države članice zagotovijo, da se informacije o večjih incidentih, ki vključujejo onesnaženje morja z ladij, pravočasno sporočijo zadevnim ribiškim in obalnim skupnostim.
3.  
Komisija organizira izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi in strokovnjaki držav članic, vključno s tistimi iz zasebnega sektorja, civilne družbe in sindikatov, o uporabi te direktive po vsej Uniji, da se določijo skupne prakse in smernice za izvrševanje te direktive.
4.  
Komisija nadalje organizira izmenjavo izkušenj in najboljših praks med pristojnimi nacionalnimi organi držav članic o tem, kako učinkovito določiti in uporabljati sankcije. Komisija lahko na podlagi te izmenjave informacij predlaga smernice, tudi o vrstah onesnaževalnih snovi in občutljivih območjih, ki vzbujajo zaskrbljenost.

▼M2

Člen 10a

Poročanje

1.  
Komisija vzpostavi orodje za elektronsko poročanje za namene zbiranja in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo o izvajanju sistema izvrševanja iz te direktive.
2.  

Države članice zagotovijo, da se v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejeli njihovi pristojni organi, prek orodja za elektronsko poročanje iz odstavka 1 sporočajo naslednje informacije:

(a) 

informacije v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem pristojnih organov glede opozorila, ki ga je poslala CleanSeaNet, ali razlogih za neukrepanje glede opozorila, in to čim prej po tem, ko se zaključijo dejavnosti nadaljnjega ukrepanja ali se sprejme odločitev, da se ne bo nadalje ukrepalo;

(b) 

informacije v zvezi z inšpekcijskimi pregledi ali drugimi ustreznimi ukrepi, izvedenimi v skladu s členom 6, in to čim prej po zaključku inšpekcijskih pregledov ali drugih ustreznih ukrepov;

(c) 

informacije v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 7, in to čim prej po zaključku teh ukrepov, ter

(d) 

informacije v zvezi s sankcijami, naloženimi v skladu s to direktivo, po tem, ko se zaključijo upravni in, kadar je to ustrezno, sodni postopki, in to brez nepotrebnega odlašanja in najkasneje do 30. junija vsako leto za sankcije, naložene v prejšnjem koledarskem letu. Kolikor informacije v zvezi s sankcijami vključujejo osebne podatke, se te informacije anonimizirajo.

3.  
Da bi Komisija zagotovila enotno uporabo tega člena, lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopku za sporočanje informacij iz odstavka 2, med drugim z določitvijo vrste informacij, ki jih je treba sporočiti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.
4.  
Države članice Komisijo uradno obvestijo o organih, ki imajo dostop do orodja za elektronsko poročanje iz odstavka 1.

Člen 10b

Usposabljanje

Komisija s pomočjo EMSA in v sodelovanju z državami članicami olajša razvoj zmogljivosti držav članic tako, da po potrebi zagotovi usposabljanje za organe, pristojne za odkrivanje in preverjanje kršitev na področju uporabe te direktive ter izvrševanje sankcij ali katerih koli drugih ukrepov zoper take kršitve.

Člen 10c

Objava informacij

1.  
Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 10a, in po tem, ko se zaključijo upravni in, kadar je to ustrezno, sodni postopki, javno objavi pregled izvajanja in izvrševanja te direktive na ravni Unije, ki se redno posodablja. Kolikor informacije v zvezi s sankcijami vključujejo osebne podatke ali poslovno občutljive informacije, se te informacije anonimizirajo. Ta pregled vključuje informacije iz Priloge II k tej direktivi.
2.  
Komisija brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) sprejme ustrezne ukrepe, da zavaruje zaupnost informacij, pridobljenih pri izvajanju te direktive.

Člen 10d

Zaščita oseb, ki prijavijo morebitne kršitve, in varstvo njihovih osebnih podatkov

1.  
Komisija razvije, da na voljo in vzdržuje zaupni spletni kanal za zunanje prijave za prejemanje prijav v smislu Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) o morebitnih kršitvah te direktive ter takšne prijave posreduje zadevnim državam članicam.
2.  
Države članice zagotovijo, da pristojni nacionalni organi, ki prejmejo prijave o kršitvah te direktive, predložene prek kanala iz odstavka 1, te prijave preverijo ter, kadar je to ustrezno, ukrepajo na njihovi podlagi in zagotovijo pravočasne povratne informacije in nadaljnje ukrepe v zvezi z njimi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937.
3.  
Komisija lahko na podlagi člena 25(1), točki (c) in (h), Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) ter v skladu s členom 25(2) navedene uredbe omeji uporabo členov 4, 14 do 22, 35 in 36 navedene uredbe za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so predmet prijave, predložene prek kanala iz odstavka 1 tega člena, ali so v njej omenjeni in niso posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so to prijavo predložili. Ta omejitev se lahko uporablja le toliko časa, kolikor je potrebno za preveritev prijave iz odstavka 2 tega člena s strani pristojnih organov države članice.

▼M2 —————

▼M2

Člen 12a

Ocena in pregled

1.  

Komisija do 6. julija 2032 izvede oceno te direktive. Ocena temelji vsaj na naslednjih elementih:

(a) 

izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju te direktive;

(b) 

informacijah, ki jih države članice sporočijo na podlagi člena 10a, in pregledu na ravni Unije, zagotovljenem v skladu s členom 10c;

(c) 

interakciji te direktive z drugim ustreznim mednarodnim pravom in pravom Unije o varstvu morskega okolja in pomorski varnosti ter

(d) 

najnovejših podatkih in znanstvenih ugotovitvah.

2.  
Komisija med pregledom oceni možnost spremembe področja uporabe te direktive, če je to primerno, glede na nove ali posodobljene mednarodne standarde za preprečevanje onesnaževanja z ladij, kot so morski plastični odpadki, izguba zabojnikov in izguba plastičnih peletov, kar se ureja s sedanjimi in prihodnjimi določbami v Marpol 73/78.

▼M2

Člen 13

Postopek v odboru

1.  
Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ).
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 in člen 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002.

▼M2 —————

▼M2

Člen 16

Prenos

1.  
Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, od 1. aprila 2007 in o tem takoj obvestijo Komisijo.
2.  
Države članice, ki nimajo neposrednega dostopa do morja oziroma nimajo morskih pristanišč, niso dolžne prenesti in izvajati člena 6 in člena 7(2) te direktive.

▼B

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M2




PRILOGA I

Neizčrpen seznam nepravilnosti ali informacij iz člena 6

1. Vse nepravilnosti v zvezi z nafto in drugimi ustreznimi evidencami ali v zvezi z drugimi pomanjkljivostmi, povezanimi z morebitnimi izpusti, odkritimi med inšpekcijskimi pregledi, ki jih je na podlagi Direktive 2009/16/ES ( *2 ) Evropskega parlamenta in Sveta izvedla zadevna država članica ali druga država članica ali država podpisnica pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, v prejšnjih pristaniščih postanka ladje;

2. vse nepravilnosti v zvezi z oddajo ladijskih odpadkov ali obveščanjem o njih, kot se zahteva na podlagi Direktive (EU) 2019/883 ( *3 ) Evropskega parlamenta in Sveta, v zadevni državi članici ali v državi članici prejšnjih pristaniščih postanka ladje;

3. vse nepravilnosti v zvezi z neskladnostjo z merili za uporabo sistemov za čiščenje izpušnih plinov, uporabljenih kot metode za zmanjšanje emisij iz Priloge II k Direktivi (EU) 2016/802 ( *4 ) Evropskega parlamenta in Sveta, ki se sklicuje na smernice za sisteme za čiščenje izpušnih plinov iz leta 2009, določene v resoluciji MEPC.184(59), kakor so bile nadomeščene s smernicami za sisteme za čiščenje izpušnih plinov iz leta 2021, določenimi v resoluciji MEPC.340(77);

4. vse informacije v zvezi z morebitnim nezakonitim izpustom ladje, pridobljene od druge države članice s postopki, predvidenimi v Direktivi 2002/59/ES ( *5 ) Evropskega parlamenta in Sveta, vključno z vsemi dokazi ali dokazi na prvi pogled o namernih izpustih nafte ali drugih kršitvah Marpol 73/78, ki so jih obalne postaje države članice v skladu s členom 16 navedene direktive sporočile obalnim postajam v zadevni državi članici, ali primeri ali nesrečami, ki jih je poveljnik ladje prijavil obalni postaji zadevne države članice v skladu s členom 17 navedene direktive;

5. vse druge informacije, ki jih sporočijo osebe, vključene v upravljanje ladje, vključno s piloti, in ki kažejo na nepravilnosti v zvezi z morebitno kršitvijo obveznosti na podlagi te direktive.




PRILOGA II

Informacije, ki jih je treba vključiti v pregled na ravni Unije, ki ga objavi Komisija, iz člena 10c

1. Informacije iz pregleda na ravni Unije, ki ga v skladu s členom 10c objavi Komisija, za vsak primer onesnaženja, ki ga preveri in potrdi država članica, vključujejo:

(a) 

datum primera onesnaženja;

(b) 

identifikacijo ladje, vpletene v primer onesnaženja;

(c) 

kraj (zemljepisno širino in dolžino) primera onesnaženja;

(d) 

obseg primera onesnaženja (površino in dolžino), če je ustrezno;

(e) 

vrsto onesnaževala;

(f) 

vpleteno oziroma vpletene države članice;

(g) 

opis dejavnosti preverjanja primera onesnaženja;

(h) 

datum in čas dejavnosti preverjanja ter sredstva, uporabljena za dejavnosti preverjanja;

(i) 

podrobnosti o naloženi upravni sankciji.

2. Združene informacije iz pregleda na ravni Unije, ki ga v skladu s členom 10c objavi Komisija, za posamezno državo članico vključujejo:

(a) 

število morebitnih primerov onesnaženja odkritih na podlagi CleanSeaNet;

(b) 

število morebitnih primerov onesnaženja na podlagi CleanSeaNet, ki jih država članica preveri na kraju samem;

(c) 

število morebitnih primerov onesnaženja na podlagi CleanSeaNet, ki jih država članica preveri na drug način;

(d) 

število primerov onesnaženja, potrjenih po preverjanju (podrobno opredeljenih po območjih: teritorialne vode, IEC, odprto morje);

(e) 

število identificiranih storilcev kaznivih dejanj;

(f) 

število zadev, v katerih je bila naložena sankcija.

3. Povzetek ustreznih delov Marpol 73/78, izključno za referenčne namene, ki se posodobi ob vsaki spremembi Marpol 73/78, ki je relevantna z vidika te direktive.



( 1 ) Direktiva (EU) 2024/1203 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktiv 2008/99/ES in 2009/123/ES (UL L, 2024/1203, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1203/oj).

( 2 ) Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

( 3 ) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

( 4 ) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

( 5 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

( 6 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).

( *1 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( *2 ) Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

( *3 ) Direktiva (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L 151, 7.6.2019, str. 116).

( *4 ) Direktiva (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (UL L 132, 21.5.2016, str. 58).

( *5 ) Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

Top